Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/10 – ZKZ-C, 106/10 – popr., 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – sklep US RS), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 - odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško, na 35. seji, dne 11. 9. 2014, sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt staro jedro Leskovec pri Krškem (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Ta odlok določa prostorske ureditvene pogoje za prenovo obstoječih ter gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in druge infrastrukture.
(3) OPPN je izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško, pod št. 10190-00.

OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:

A)  TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK)
    1.  Opis prostorske ureditve
        1.1    Namen OPPN
        1.2    Območje in meja OPPN
    2.  Umestitev načrtovane ureditve v prostor
        2.1    Vplivi in povezave prostorske
               ureditve s sosednjimi območji
        2.2    Rešitve načrtovanih objektov in
               površin
        2.3    Pogoji in usmeritve za projektiranje
               in gradnjo
    3.  Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
        gradnje in priključevanja objektov na
        gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
        javno dobro
        3.1    Skupne določbe
        3.2    Prometno omrežje
        3.3    Elektroenergetsko omrežje
        3.4    Vodovodno omrežje
        3.5    Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
        3.6    Plinovodno omrežje
        3.7    Elektronske komunikacije
        3.8    Odpadki
    4.  Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje
        kulturne dediščine
    5.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja,
        naravnih virov ter ohranjanja narave
        5.1    Varstvo voda in tal
        5.2    Varstvo vodnih virov
        5.3    Varstvo zraka
        5.4    Varstvo pred hrupom
        5.5    Varstvo pred elektromagnetnim
               sevanjem
        5.6    Varovanje pred svetlobnim
               onesnaževanjem
        5.7    Ohranjanje narave
    6.  Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo
        pred naravnimi in drugimi nesrečami,
        vključno z varstvom pred požarom
        6.1    Obramba in zaščita
        6.2    Varstvo pred poplavami, erozijska
               ogroženost območja in plazljivost
               terena
        6.3    Seizmološke zahteve
        6.4    Požarno varstvo
        6.5    Varovanje zračnega prometa
    7.  Etapnost izvedbe prostorske ureditve in
        drugi pogoji za izvajanje OPPN
        7.1    Etapnost gradnje
        7.2    Obveznosti investitorjev in
               izvajalcev
    8.  Velikost dopustnih odstopanj od
        funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih
        rešitev
B)  GRAFIČNI NAČRTI
B1  Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega
    načrta                                    M 1 : 5 000
B2  Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim
    stanjem                                   M 1 : 2 500
B3  Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
                                              M 1 : 5 000
B4  Ureditvena situacija s prerezom območja   M 1 : 1 000
B5  Potek omrežij in priključevanje objektov na
    gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno
    dobro                                     M 1 : 1 000
B6  Načrt parcelacije                         M 1 : 1 000
C)  POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA
    PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI
D)  PRILOGE OPPN
D1  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
D2  Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju
D3  Strokovne podlage
D4  Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
    postopek CPVO
D5  Obrazložitev in utemeljitev
D6  Povzetek za javnost

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Čelna fasada je fasada, ki je pravokotna na sleme stavbe;
Polni čop je trikotna zapolnitev na robu strehe, ki lahko sega največ do 1/3 dolžine strešine;
Delni čop je trikotna zapolnitev na robu strehe, ki lahko sega največ do 1/5 dolžine strešine;
DS – dopolnilna stavba je objekt, v katerem ni možno izvajati dejavnosti ali bivanja. Dopolnilne stavbe so manj zahtevni objekti, ki so grafično prikazani na grafičnem načrtu »B4 Ureditvena situacija« ter vsi v skladu z odlokom dovoljeni nezahtevni in enostavni objekti;
EUP je enota urejanja prostora;
Gank je lesen pokrit hodnik na stavbi;
GJI je gospodarska javna infrastruktura;
Nadomestna stavba je nova stavba, ki je po velikosti in namembnosti enaka obstoječi odstranjeni stavbi na isti lokaciji;
OSS – osnovna stanovanjska stavba – več kot 50 % objekta je namenjeno bivanju;
ONSS – osnovna nestanovanjska stavba – več kot 50 % objekta je namenjeno poslovni dejavnosti;
Pastelna barva so vsi odtenki barv, v kolikor je delež barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %;
Klasična frčada je nadzidek z oknom, pokrit s simetrično dvokapno streho enakega naklona kot glavna streha;
Pultno okno je pokončno okno v strehi, med dvema špirovcema, z dvigom strehe za višino okna, tako da je okno pokrito enokapno, samo iz vrha okna. Enokapna streha nad oknom lahko sega do največ tri vrste strešine od roba slemena in spodnjega roba strehe. Kritina nad oknom mora biti enotna ostali kritini. Naklon strehe nad oknom ne sme biti manjši od 20°;
PM je parkirno mesto;
Beseda »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja in s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine;
Travna parkirišča so parkirišča z vgrajenimi povoznimi travnimi rešetkami, ki ustvarjajo videz naravne zelenice.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja urejanja prostora ter drugi predpisi.

(1) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve na območju starega mestnega jedra Leskovec pri Krškem.
(2) Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.
(3) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.

(1) OPPN obsega območje v velikosti ca. 13,6 ha, ki je razdeljeno na devet enot urejanja prostora (v nadaljevanju EUP), ki so:
– EUP1 Območje javnega dobra (prometnice in druge površine skupnega pomena),
– EUP2 Območje vodnih zemljišč (javno dobro),
– EUP3 Glavni trg ob cerkvi Žalostne Matere božje,
– EUP4 Območje med Grebenčevo ulico in obvozno cesto,
– EUP5 Območje zahodno od igrišč,
– EUP6 Območje ob Ulici 11. novembra,
– EUP7 Območje zahodno od Črnil,
– EUP8 Območje severno od Ulice Anke Salmičeve,
– EUP9 Območje južno od Ulice Anke Salmičeve.
(2) Meja območja OPPN vključuje naslednje parcelne številke v delu ali celoti, vse v katastrski občini Leskovec: *33, *34, *35/3, *38, *39, *40, *41/1, *41/2, *42, *44, *45/1, *45/2, *46/1, *46/2, *46/5, *50/1, *50/2, *51, *55, *60/3, *61/2, *61/3, *68/1, *68/2, *69, *70, *74/1, *74/2, *76, *77, *78/1, *78/2, *79, *81, *82, *83, *84, *106, *109, *146, del *173, *256, *263, *273, *274, *383, *384, *401, del 255/12, del 255/13, del 255/19, 256/1, 591/3, del 599, del 595, 591/1, 591/2, 591/5, 591/4, del 615/1, 615/7, 615/8, del 615/9, 615/11, 622, 623, 624/1, 624/2, 625/1, 625/2, 626/2, 626/3, 626/4, 626/5, 626/6, 626/7, 626/8, 626/9, 626/10, 627/1, 627/2, 627/3, 627/4, 628, del 630/2, 630/3, 630/4, 630/5, 631/2, 631/3, 631/4, 631/5, 631/7, 631/8, 631/9, 631/10, 631/11, 631/13, 631/14, 631/15, 631/16, 631/19, 631/20, 631/21, 631/22, 631/23, 631/24, 631/25, 631/26, 631/27, 631/28, 631/29, 631/30, 631/31, 631/32, del 644, 647/1, 647/2, 647/3, 648/1, 648/2, 650/1, 650/2, 650/3, 659, del 660, 661, 662/1, 662/2, 664/1, 664/2, 667/1, 667/2, 667/3, del 669, 670/1, 670/2, 672, 673/2, 673/1, 673/3, 673/4, 674, 677/2, 677/3, 679/1, 679/2, 680/1, 680/2, 681/1, 681/2, 682/1, 682/2, 682/3, 683/1, 683/2, 683/3, 683/4, 686/1, 686/2, 686/3, 686/4, 686/5, 688/1, 688/2, 688/3, 689, 690/2, 691/1, 691/2, 693, 695/2, 695/3, 695/4, 695/5, 695/6, 695/7, 695/8, 695/9, 695/10, 695/11, 698/2, 699, 700, 701, 703/1, 703/2, 703/3, 705, del 707, del 711, del 712, del 713, del 716/2, del 717/1, 717/2, 717/3, 720, 723/1, 723/2, 724, 725, del 730/1, del 736/1, del 736/2, del 737/2, del 741, del 782/2, del 782/4, del 782/6, 893/1, 893/2, 893/3, 933/2, del 934, del 939/1, del 972/21, del 972/45, del 972/49, del 972/74, del 972/165, del 972/202, 1243/1, 1243/13, 1244/12, 1244/13, 1244/14, del 1244/15, del 1244/19, 1244/21, 1244/23, 2376, 2377, 2378, 2379, 2380, 2381, 2382, 2383, 2384, 2385, 2392, 2393, 2394, 2395, 2396, 2397, 2398, 2399, 2401.
(3) V severnem delu meja območja poteka po robu načrtovane obvozne ceste skupaj z navezavo na cesto za pašnik (LK 192761 Grajska pot) ter načrtovanim krožiščem z navezavo na lokalno cesto LC 191151 in LK 192053 Cesta krških žrtev. Na vzhodni strani se znotraj območja nahaja tudi cestni priključek na šolski kompleks, vendar je sam šolski kompleks izvzet iz območja. Naprej v smeri juga meja območja poteka vzhodno od stanovanjskega niza ob Ulici Pot na Črnile. V južnem delu se znotraj območja nahaja del ceste LK 192821 (Pot na Črnile) ter LK 192851 (Ulce) in LZ 193571 (Wolfova ulica). V zahodnem delu meja poteka po južnem robu Ulice Anke Salmičeve ter zajema območje cerkve Sv. Ane. Meja se nadaljuje po severnem robu stanovanjske pozidave ob Ulici Anke Salmičeve, zahodno od vodnjaka in zahodno od stanovanjskega niza ob Grebenčevi ulici in naprej po zahodnem robu ceste LK 192882 (Vejer), kjer se meja zaključi v zahodnem delu načrtovane obvozne ceste.
(4) Meja območja OPPN je prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

(1) Obravnavano območje je že povezano s sosednjimi poselitvenimi območji (Grič, Gmajna, Veniše), predvsem v prometnem smislu in infrastrukturnemu napajanju.
(2) Neposredno so vplivi na samih mejah OPPN-ja, in sicer:
– ureditev križišča z načrtovano obvozno cesto s cesto LK 192761 – Grajska pot;
– ureditev krožišča cest LC 191151 – Leskovška cesta, LC 191151 – Pionirska cesta, LK 192053 – Cesta krški žrtev ter obvozna cesta;
– razširitev ceste LK 192821 – Pot na Črnile.
(3) Obravnavani prostorski akt na jugovzhodnem delu meji na območje, ki se ureja na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu stanovanjsko območje Črnile - Leskovec (Uradni list RS, št. 117/00 in 105/10), severni del pa v delu sega na območje Odloka o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II (Uradni list SRS, št. 9/87, Uradni list RS, št. 60/95, 69/95, 84/98, 62/05, 19/08, 8/09, 74/10 in 20/12) in na območje Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 77/08, 74/10 in 55/13 – obv. raz.).

(1) Prostorsko izvedbeni akt za naselje Leskovec pri Krškem je bil izdelan leta 1998 in kasneje, zaradi potreb posameznih lastnikov zemljišč, večkrat spremenjen in dopolnjen. V naselju so ugotovljena odstopanja realiziranih gradenj in ureditev od načrtovanih v izvedbenem aktu, izvedene so spremembe namembnosti nekaterih objektov, izdane odločbe ustavnega sodišča, izražene so spremenjene oziroma nove potrebe lastnikov zemljišč, nerealizirana je širitev glavnega trga ter posledično pomanjkljiva prometna ureditev tega območja. Izdelana je tudi Idejna zasnova za umestitev obvoznice Leskovec pri Krškem (izdelal GPI d.o.o. Novo mesto, december 2010), ki poteka tik ob severnem delu območja in za katero je v planskih aktih predvidena izdelava novega izvedbenega načrta.
(2) Večji posegi, ki se načrtujejo, so predvsem:
– del obvozne ceste Leskovec s krožiščem / križiščem na Leskovški cesti;
– hortikulturna ureditev Leskovškega potoka;
– dve premostitvi čez Leskovški potok;
– parkirne površine (pri cerkvi, med župniščem in vrtcem, pri objektu VDC, pri novih stavbah);
– ureditev pešpoti;
– ureditev parka z ribnikom, pešpotmi in urbano opremo, pod glavno cerkvijo;
– prenova kmetije Trg borcev 1;
– dve poslovno-stanovanjski stavbi vzhodno od Ulice 11. novembra;
– večnamenska stavba za opravljanje verske službe, izobraževanja ter druženja krajanov;
– stanovanjske stavbe na območju Grajske poti, Grebenčeve ulice, Poti na Črnile, severno od Ulice Anke Salmič ter severovzhodno od Wolfove ulice;
– avtobusna postajališča;
– cestne povezave Ulice Staneta Žagarja in Grebenčeve ceste;
– ohranjanje kmetijskih površin pod cerkvijo sv. Ane;
– rekonstrukcija obstoječih cest;
– nove ceste (dostopne, dovozne, lokalne ceste).

(1) Na območju OPPN-ja je dopustno prepletanje storitvenih, oskrbnih, upravnih, zdravstvenih, trgovskih, vzgojnih, kulturnih, verskih, poslovnih dejavnosti ter bivanje skladno z vrstami objektov glede na namen. Dejavnosti se izvaja v pritličjih osnovnih stavb, nadstropja in mansarde pa se namenijo bivanju. V osnovnih stavbah tik ob Trgu borcev in vzdolž Ulice 11. novembra se dejavnost lahko opravlja v celotnem objektu pod pogojem zagotovitve zadostnega števila parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter funkcionalno ovirane osebe.
(2) Gostinske in trgovske dejavnosti se dovolijo samo v osnovnih stavbah ob Ul. 11. novembra in na Trgu borcev. Poslovne in upravne dejavnosti se dovolijo samo v osnovnih stavbah ob Ul. 11. novembra, na Trgu borcev in obstoječem objektu vrtca in Vzgojno - varstvenega centra (v nadaljevanju VDC) na Ul. Staneta Žagarja. Dejavnosti splošnega družbenega pomena se dovolijo samo v osnovnih stavbah ob Ul. 11. novembra in na Trgu borcev, v načrtovani stavbi za opravljanje verske službe, izobraževanja ter druženja krajanov ob Grebenčevi ulici ter obstoječem objektu vrtca in VDC-ja na Ulici Staneta Žagarja.
(3) Če se zadostno število parkirnih mest za posamezno dejavnost v skladu z veljavnimi predpisi ne more zagotoviti na parceli namenjeni gradnji, se lahko za izvajanje dejavnost koristijo javna parkirna mesta, pod pogojem oziroma s soglasjem Občine Krško.

(1) Na območju OPPN se v skladu s predpisom, ki ureja enotno klasifikacijo objektov (CC-SI), dopusti gradnja naslednjih objektov:

1    STAVBE
     11           Stanovanjske stavbe
          111     Enostanovanjske stavbe
          112     Večstanovanjske stavbe
          113     Stanovanjske stavbe za posebne družbene
                  skupine
     12   Nestanovanjske stavbe
          121     Gostinske stavbe
                  12111 Hotelske in podobne stavbe za
                  kratkotrajno nastanitev
                  12112 Gostilne, restavracije in točilnice
                  12120 Druge gostinske stavbe za
                  kratkotrajno nastanitev (samo mladinska
                  prenočišča ter druge gostinske stavbe za
                  nastanitev, ki niso razvrščene drugje)
          122     Poslovne in upravne stavbe
          123     Trgovske stavbe in stavbe za storitvene
                  dejavnosti, od tega:
                  12301 Trgovske stavbe (samo samostojne
                  prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne
                  očal, prodajne galerije)
                  12304 Stavbe za storitvene dejavnosti
          124     Stavbe za promet in stavbe za izvajanje
                  komunikacij (od tega samo 1242 Garažne
                  stavbe)
          125     Industrijske stavbe in skladišča (od tega
                  samo pekarna)
          126     Stavbe splošnega družbenega pomena
          127     Druge nestanovanjske stavbe
                  1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe (vse
                  razen 12712 Stavbe za rejo živali)
                  1272 Obredne stavbe
                  1273 Kulturna dediščina, ki se ne
                  uporablja v druge namene
                  1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
                  (od tega samo nadstrešnice za potnike na
                  avtobusnih in drugih postajališčih, javne
                  sanitarije ter pomožne stavbe: drvarnica,
                  lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in
                  podobno.)
2    GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
     21      Objekti prometne infrastrukture, od tega:
             211   Ceste
             214   Mostovi, viadukti, predori in podhodi
     22      Cevovodi, komunikacijska omrežja in
             elektroenergetski vodi
     24      Drugi gradbeni inženirski objekti
             241   Objekti za šport, rekreacijo in prosti
                   čas
                   2411 Športna igrišča
                   2412 Drugi gradbeno inženirski objekti
                   za šport, rekreacijo in prosti čas (od
                   tega samo 24122 Drugi gradbeni
                   inženirski objekti za šport, rekreacijo
                   in prosti čas)
             242   Drugi gradbeni inženirski objekti, od
                   tega:
                   24205 Drugi gradbeni inženirski objekti,
                   ki niso uvrščeni drugje (samo ograje,
                   oporni zid in škarpe)

(2) V območju načrtovanih parcel namenjenih gradnji se, poleg objektov prikazanih v grafičnih prilogah, skladno z določili veljavnega predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in ob upoštevanju določil tega odloka, dopusti tudi postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer:
– majhna stavba: samo garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt;
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov;
– pomožni objekt v javni rabi;
– ograja;
– oporni zid;
– mala komunalna čistilna naprava;
– nepretočna greznica;
– rezervoar;
– vodnjak, vodomet;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja;
– samostojno parkirišče;
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne;
– športno igrišče na prostem;
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje;
– objekti za rejo živali: samo čebelnjaki;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: samo grajen rastlinjak, koruznjak, klet, pokrita skladišča za lesna goriva;
– pomožni komunalni objekt.
(3) Na območjih naselbinske dediščine ni dopustna postavitev steklenjaka in bazena.

(1) V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– gradnja novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov ali njihovih delov (rušitve),
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v sklopu opredeljenih dejavnosti,
– vzdrževanje objektov.
(2) Na objektih, ki so s tem odlokom predvideni za rušitev (prikazani na grafičnem načrtu »B4 Ureditvena situacija«), se lahko do njihove odstranitve izvaja vzdrževanje objektov ali rekonstrukcija brez povečanja volumna stavbe.
(3) Za vzdrževalna dela na registriranih enotah kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje pristojne strokovne službe varstva kulturne dediščine. Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic na kulturnih spomenikih niso dovoljena. Na območju enot registrirane kulturne dediščine je njihova namestitev možna po predhodni preveritvi in pridobitvi soglasja.

(1) V skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
(2) Zagotovi se predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa in geotermalna energija ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.

(1) Na območju OPPN se upošteva naslednje regulacijske in funkcijske elemente:
– parcela namenjena gradnji (PG): namenjena je gradnji osnovnih stavb in dopolnilnih stavb in ima vedno zagotovljen dostop do javne prometnice (direktni dostop ali pot urejeno s služnostno pogodbo).
– površina za razvoj objekta: s črto oziroma gradbeno mejo omejena površina za gradnjo stavbe, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, razen njihovi deli, in sicer izzidki, strešni napušči, zunanje stopnice, balkoni, ganki ter nadstreški nad glavnimi vhodi, vendar ne za več kot 1 m.
(2) Prikaz regulacijskih elementov je razviden iz grafičnega načrta »B4 Ureditvena situacija«.

(1) Pri gradnji stavb, dozidav in nadzidav se upošteva površino za razvoj objektov.
(2) Nezahtevne in enostavne objekte se postavlja kot dopolnilne stavbe, lahko tudi tik ob osnovnih stavbah, vendar znotraj parcele namenjene gradnji, na kateri stoji osnovni objekt, pri čemer je dovoljena postavitev le enega nezahtevnega in enega enostavnega objekta iste vrste, razen nadstreškov, ograj, škarp in podpornih zidov.
(3) Majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, objekti za rejo živali in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so definirani kot nezahtevni ali enostavni objekti, se od sosednje parcele odmaknejo za 1,5 m (velja tudi za v celoti ali delno vkopane objekte). Manjši odmiki se dovolijo le s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča. Za vse ostale, s tem odlokom dovoljene, nezahtevne in enostavne objekte, odmik s tem odlokom ni posebej predpisan in se lahko gradijo na meji, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. V nasprotnem primeru pa se jih gradi z odmikom, ki omogoča nemoteno vzdrževanje takšnega objekta. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo posegati v območje preglednosti ceste.
(4) Čebelnjake se postavlja za osnovnimi stavbami na vizualno neizpostavljenih delih parcel. Čebelnjake se ne postavlja med osnovno stavbo in glavno cesto.
(5) Nezahtevne in enostavne objekte se na območju enot registrirane kulturne dediščine ne gradi med osnovno stavbo in glavno cesto. Za lokacijo objekta se preveri nemotečo vključitev v prostor oziroma poenotenje z oblikovanjem osnovnega objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.
(6) Dopusti se faktor zazidanosti parcel za gradnjo stavb do 0,6.

(1) Za celotno območje veljajo glede oblikovanja stavb in ureditev skupni pogoji:
– tlorisna zasnova stavb: podolgovate pravokotne oblike z upoštevanjem dimenzij iz grafičnega dela in določene površine za razvoj objekta. Balkoni in ganki na čelnih fasadah se ne dopustijo;
– smer slemena: vzporedno z ulico, oziroma skladno z grafičnim načrtom »B4 Ureditvena situacija«;
– oblikovanje objektov: dopusti se izvedba izzidka kot fasadnega poudarka vhoda podolgovate pravokotne oblike, s tem, da se izvede skozi vse etaže objekta in se v mansardnem delu zaključi s frčado. Kolenčni zid višine do 0,8 m skriti pod kap strehe;
– kota pritličja: pri nadomestnih stavbah se upošteva kota pritličja obstoječe stavbe, ki se poruši, oziroma se kota pritličja določi v skladu s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine. Kote pritličij ali kleti stavb, ki niso nadomestne stavbe, so razvidne iz grafične priloge št. C/4;
– višinski gabariti stavb: etažnost objektov je razvidna iz grafične priloge »B4 Ureditvena situacija«. Pri določitvi maksi­malne višine ene etaže se upošteva razdalja 3,3 m od kote finalnega tlaka spodnje etaže do kote finalnega tlaka naslednje etaže. Na ravnih terenih se klet popolnoma vkoplje v teren, na strmih terenih (naklon več kot 20 stopinj) pa se klet vsaj z ene strani popolnoma vkoplje v teren. Gradnja kleti ni obvezujoča;
– višinski gabariti nadomestnih stavb: ohranja se vertikalne gabarite obstoječih objektov z možnostjo izvedbe podkletitve objekta, pri čemer mora ostati kota pritličja enaka, oziroma v skladu s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine;
– strehe: simetrična dvokapnica, naklona 38–45°, na delu strehe (do 30  % celotne površine strehe) se lahko izvede ravna streha ali položna enokapnica z naklonom do 10°. Na območju naselbinske dediščine ravne ali enokapne strehe niso dopustne. V primeru dozidav se streha izvede enakega naklona kot osnovna streha. Dopušča se izvedba polnih čopov. Osvetlitev podstrehe se dovoli le s klasično oblikovanimi frčadami (ostale oblike frčad so prepovedane), s pultnimi okni in strešnimi okni. Frčade se locirajo simetrično na fasado objekta;
– kritina: opečna rdeča barva (ne oranžni odtenki), vrsta in barva kritine dvokapnice se na celotni strehi poenoti. Prav tako se poenoti kritine dvokapnic dopolnilnih stavb s streho osnovne stavbe;
– oblikovanje fasad: klasični omet s kombinacijo avtohtonih gradiv (les, kamen) z barvo fasade v beli barvi ali pastelni barvi v zemeljskih odtenkih (rumena, zelena, rjava). Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluoroscentna ali intenzivna. Oblikovanje fasade se prilagodi značilnostim tipične lokalne arhitekture. Okenske in vratne odprtine se izvedejo kot pokončne, pravokotne in simetrično razporejene, tende za senčenje oken so prepovedane;
– škarpe in oporni zidovi: do višine 2 m. Izvedejo se kot kamniti oziroma obloženi s kamnom (pravilna pravokotna tekstura v horizontalni smeri). V primeru večje višinske razlike se izvede večje število enako oblikovanih škarp ali zidov v terasasti izvedbi.
(2) Poleg splošnih pogojev glede velikosti in oblikovanja objektov, ki veljajo za vse EUP, se upošteva tudi podrobnejše pogoje za posamezno EUP. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo splošne izvedbene pogoje po posameznih EUP. V primeru neskladja veljajo podrobnejši pogoji.

Za celotno območje veljajo glede oblikovanja stavb in ureditev skupni pogoji in sicer:
– Dopolnilne stavbe kot majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, objekti za rejo živali in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so pritlični, enoetažni in niso namenjeni bivanju ljudi. Višinsko, gabaritno in oblikovno se podredijo osnovnemu objektu. Izvedejo se iz lesene ali zidane konstrukcije. Streha teh objektov se izvede kot simetrična dvokapnica ali ravna z naklonom do 10°. Če teren narekuje, da je tak objekt delno vkopan v teren, se lahko streha izvede kot »zelena streha«. Gradnja nadstreška na javnem parkirišču se ne dopusti. Zasebna parkirišča se lahko nadkrijejo.
– Podporni zidovi se izvedejo kot kamniti oziroma obloženi s kamnom (pravilna pravokotna tekstura v horizontalni smeri).
– Razmejitev parcel se prioritetno izvede z uporabo žive meje, pri čemer je uporaba vseh vrst cipres neustrezna. Ograja kot omejitev parcele se izvede višine do 1,5 m. Dopusti se ograja v kamniti izvedbi (pravilna pravokotna tekstura v horizontalni smeri), leseni izvedbi, kombinaciji kamnite in kovinske izvedbe ali žičnata ograja kot del žive meje. Postavitev zaščitnih ograj nezasebnih površin se dopusti do višine 2,20 m v žičnati izvedbi, za ograditev vrtca se dopusti tudi višja. Ob igrišču se dopusti postavitev zaščitne mreže do višine 5 m. Protihrupne ograje so lahko višine do 3 m.
– Pri ureditvah pločnika, kolesarske steze ter postajališča se upošteva obstoječe nivoje vozišča. Utapljanje vhodov v stavbe se ne dopusti.
– Pred postavitvijo spominskih obeležij se izdela prostorsko presojo postavitve in preveritev vplivov na obstoječo kulturno dediščino.
– Za napise na fasadah komercialnih pritličij se pridobi soglasje nosilca urejanja prostora, ki je pristojen za varstvo kulturne dediščine.
– Urbano opremo se načrtuje celostno, v skladu s katalogom urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško, ki ga je izdelal Arhitekt 314, Mitja Janc s.p., v oktobru 2013.
– Izvedba priključnih infrastrukturnih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah se ne dopusti. Omogoči se izvedba v hodniku stavbe ali kot talna izvedba. Upošteva se barvo fasade stavbe.
– Izvedba samostoječih in vidnih infrastrukturnih omaric v enotah registrirane kulturne dediščine, ki so prikazana na ureditveni situaciji C 4, se ne dopusti.
– Postavitev satelitskih anten in enot klimatskih naprav se dovoli le na fasadah, ki niso vidne s strani ulice.

(1) Okolice vseh stavb se hortikulturno uredi. Dvorišča in parkirna mesta se tlakujejo, asfaltirajo ali izvedejo kot utrjena travnata ali peščena površina. Ostale površine se zatravijo ali zasejejo z rastlinami. Dostopi se uredijo iz javne prometnice ali površine, ki je v grafičnem načrtu »B4 Ureditvena situacija« opredeljena kot površina za dostop do parcel.
(2) Med stanovanjsko hišo Grebenčeva ulica 5 in načrtovano cesto se izvede večnivojska zelena zasaditev (avtohtona drevesa in grmovnice). Pri nadaljnjem načrtovanju ceste se ugotovi upravičenost postavitve protihrupne ograje skladno z veljavnimi predpisi s sektorskega področja oziroma področja varstva okolja. Oblikovanje ograje se izvede skladno z zahtevami nosilca urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Urbana oprema naselja se izbira na podlagi kataloga urbane opreme in objektov za oglaševanje v občini Krško.

(1) Opis območja: območje zajema del obvozne ceste ter vse ostale javne prometnice, javna parkirišča, javne pešpoti.
(2) Obvozna cesta: v severnem delu območja se načrtuje del obvozne ceste. Križanje Ceste krških žrtev, Leskovške ceste in Pionirske ceste se izvede kot krožišče / križišče. Trasa obvozne ceste se načrtuje v smeri zahoda proti Grajski poti, kjer je načrtovano štirikrako križišče, ki omogoča navezavo Grajske poti na obvozno cesto. Obstoječa vegetacija ob bodoči cesti se ohranja v največji možni meri.
(3) Načrtujejo se naslednji posegi cestne infrastrukture:
– dvostranski pločnik ob Ulici Anke Salmičeve (LC 191151);
– enostranski pločnik na Grebenčevi cesti (LK 193291);
– prometna povezava med Ulico Staneta Žagarja (LK 192871) in Grebenčevo cesto (LZ 193291);
– preureditev današnje dvosmerne ceste v enosmerno cesto od Trga borcev do Ulice Staneta Žagarja, ki poteka med obstoječima objektoma Trg borcev 4 in Trg borcev 5;
– podaljšanje Ulice Staneta Žagarja (LK 192871);
– ukinitev cestne povezave med Grebenčevo cesto (LK 193291) in Grajsko potjo (LK 192761);
– dostopna cesta iz Grajske poti (LK 192761) v smeri parka;
– priključitev Grajske poti (LK 192761) na obvozno cesto;
– podaljšanje Grebenčeve ceste (LK 192772);
– rekonstrukcije ceste Pot na Črnile (LK 192821) z enostranskim pločnikom;
– rekonstrukcija in podaljšanje ceste Pot na Črnile (LK 192822);
– prometna povezava med Ulico Anke Salmičeve (LC 191151) in odcep Ulice Anke Salmičeve (LK 192863);
– prehod za interventna vozila med odcep Anke Salmič (JP 693892) in Ulico Anke Salmičeve (LK 192863) – pri cerkvi sv. Ane;
– rekonstrukcija Ulc (LK 192851) z dostopno cesto;
– ureditev interventnega dostopa med Ulcami (LK 192851) in Wolfovo ulico (LK 193571);
– rekonstrukcija Wolfove ulice (LK 193571);
– dostopi/dovozi do posameznih obstoječih in načrtovanih objektov v skladu z grafično prilogo;
– ureditev dveh avtobusnih postajališč vzdolž Ulice 11. novembra.
(4) Obcestni prostor se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječ teren. Brežine ob cestah se ozelenijo.
(5) Javna parkirišča se oziroma so urejena na treh lokacijah na območju OPPN in sicer:
– na Trgu borcev pri cerkvi Žalostne Matere božje (14 PM).
– severovzhodno od cerkve Žalostne Matere božje se uredi največ 12 PM v eni vrsti, vzporedno z Leskovškim potokom za parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta se izvede kot travna, dovozna cesta do parkirišč in manipulativna površina pa se tlakujeta (asfalt ni dopusten). Z namenom zakrivanja pogleda na parkirišče se ob cesti zasadi nižja grmovna vegetacija tako, da se ohranja značilni pogled na kulturni spomenik iz Pionirske ceste. Ob potoku se ohranja avtohtona drevesna in grmovna obrežna vegetacija, ki zakriva pogled na parkirana vozila iz smeri Leskovške ceste.
– med župniščem in vrtcem se ob načrtovani javni prometni povezavi uredi 12 PM v asfaltni, tlakovani ali travni izvedbi. Ob parkiriščih se izvede zasaditev z drevesi.
(6) Ureditev parka med Leskovškim potokom in cerkvijo Žalostne Matere božje se uredi park. Uredi se manjši ribnik ter sprehajalne poti minimalne širine 1,50 m. Ob poteh se postavi klopi ter koše za smeti. Na območju se lahko uredi tudi večji tlakovani plato (do 80 m2), namenjen učencem bližnjega šolskega kompleksa (učilnica v naravi) ali drugim kulturnim programom. Območje med obvozno cesto in potokom se maksimalno zazeleni z visokim drevjem, da se prepreči širjenje hrupa in prašenje. Park se s pešpotjo poveže z Grajsko ulico. Za park se v fazi projektiranja izdela načrt krajinske arhitekture upoštevajoč pogoje za sanacijo opornega zidu pri cerkvi Žalostne Matere božje. Oporni zid se obloži s kamnom.
(7) Med vrtcem in VDC-jem, južno od predvidenih parkirnih prostorov, se uredi manjši park.
(8) Ekološki otok se uredi:
– na meji območja OPPN ob Ulici Anke Salmič in sicer med Ulico Anke Salmič ter dovozom do stanovanjskih objektov Ulica Anke Salmič 20 in 18;
– ob dostopni cesti iz Ulc ter
– na ostalih javnih površinah, kjer je omogočeno varno ustavljanje avtomobilov.
(9) Pešpoti se izvedejo minimalne širine 1,5 m in ustrezno tlakujejo ali izvedejo kot asfaltne. Pešpoti širine 3 m se nameni tudi za dostope do kmetijskih površin in za intervencijska vozila. Ohranja se peš povezava med Ulico Staneta Žagarja in Ulico 11. novembra med cvetličarno in pošto. Uredijo se naslednje peš povezave:
– območje med Grajsko potjo (LK 192761) na Grebenčevo cesto (LK 193291) se zapre za motorni promet in prekategorizira v pešpot v širini vozišča obstoječe ceste;
– med dostopno cesto iz Grajske poti (LK 192761) in parkom v širini 3 m ter pešpoti širine 1,50 m na območju parka;
– med Trgom borcev in Ulico Staneta Žagarja v širini 3 m;
– med Ulico 11. novembra in šolskim kompleksom v širini 1,5 m med objekti Ulica 11. novembra 5 in 3;
– med Ulico 11. novembra in šolskim kompleksom v širini 1,5 m med objekti Trg borcev 1 in 2;
– med Ulico Staneta Žagarja in Ulico 11. novembra v širini 1,5 m ob stanovanjskem objektu Ulica 11. novembra 12;
– med Ulico Anke Salmičeve in objektom Ulce 2a, južno od VDC - ja v širini 1,5 m;
– med obstoječo cesto JP 693892 (odcep Anke Salmič) in LK 192863 (Ulica Anke Salmičeve) v širini 3 m;
– med Ulcami (LK 192851) in Wolfovo ulico (LZ 193571) v širini 3 m.
(10) Območje obnovljenega vodnjaka se ustrezno vzdržuje.
(11) Na območju EUP 1 se načrtuje naslednje rušitve objektov in naprav:
– rušitev objekta (št. stavbe 854) na parcelah št. 591/1 in 1244/19, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 215) na parceli št. 631/2, k.o. Leskovec;
– porušitev ter nadomestna gradnja obstoječe dvoriščne zidane ograje objekta Trg borcev 6 in 7 v dolžini ca. 30 m v skladu z grafično prilogo;
– porušitev ter nadomestna gradnja obstoječe dvoriščne zidane ograje objekta Ulica 11. novembra 2 v dolžini ca. 23 m v skladu z grafično prilogo;
– rušitev objekta (št. stavbe 111) na parceli št. 661, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 179) na parceli št. 712, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 107) na parcelah št. 660, 1244/19 in 662/1, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 96) na parcelah št. 669, 1244/19, 672, 667/3 in 667/1, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 126) na parcelah št. 673/1, 673/4 in 1244/19, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 287) na parceli št. 689 in 1243/1, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 219) na parcelah št. 2376, *60/3 in 686/1 k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 153) na parcelah št. 627/1, 627/2, 627/3 in 627/4, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 257) na parcelah št. *68/1 in 1244/19, k.o. Leskovec;
– rušitev pomožnega objekta (št. stavbe 203) na parceli št. 631/22, k.o. Leskovec.

(1) Območje EUP 2 zajema Leskovški potok s svojimi brežinami.
(2) Na delu trase obvozne ceste teče Leskovški potok. Vodotok se vključi v krajinsko ureditev obcestnega prostora. Uredi se v skladu z načeli krajinsko-arhitekturnega urejanja (strugo se obloži s kamnito oblogo ter uredi brežine). Urejanje brežin in zasaditve se zaradi varstva ekološko pomembnega območja načrtuje po pogojih opredeljenih v členu »ohranjanje narave«. Brežine potoka se maksimalno zasadi z visokoraslim avtohtonim drevjem. Načrtujeta se tudi dve premostitvi potoka. Premostitvi potoka se oblikuje v skladu s celostno podobo bodočega parka. Na območju krožišča se potok kanalizira.

(1) Opis območja: EUP 3 zajema območje cerkve Žalostne Matere božje z urejenim trgom pred cerkvijo, območje strjene pozidave ob Trgu borcev (gostišče, trgovina, bar), območje pozidave vzhodno in zahodno od Ulice 11. novembra (stara in nova pošta, cvetličarna, kmetija), območje župnišča, vrtca, varstveno delovnega centra (VDC) in večstanovanjske stavbe ob Ulici Staneta Žagarja ter območje stanovanjske pozidave vzhodno od Grajske poti.
(2) Območje cerkve Žalostne Matere božje in stanovanjska pozidava vzhodno od Grajske poti: trg pred cerkvijo Žalostne Matere božje je urejen v skladu z načeli krajinsko-arhitekturnega urejanja in namenjen javnim prireditvam. Vzdolž trga je urejenih 14 javnih parkirnih mest. Cerkev je s severne strani obdana s kamnitim zidom, ki je sestavni del kulturnega spomenika in se ohranja v obstoječi obliki in materialu. Betonski zid ob Pionirski ulici se sanira - obloži se z naravnim kamnom. Ostale površine okoli cerkve se zatravijo. Na trgu pred cerkvijo stoji spomenik padlim v 1. svetovni vojni, ki se ohranja kot glavni poudarek tržnemu prostoru.
(3) Na območju vzhodno od Grajske poti se zgradijo tri stanovanjske stavbe, dodatno se predvidi gradnja še ene stanovanjske stavbe. Obstoječa stavba na parceli št. 705, k.o. Leskovec se lahko vzdržuje, rekonstruira brez povečanja volumna stavbe ali poruši. Iz Grajske poti se izvede dostopna cesta v smeri parka z obračališčem. Območje med Grajsko potjo in Grebenčevo cesto se tlakuje in nameni peš povezavi (ni možen prehod motornih vozil).
(4) Strnjena pozidava ob Trgu borcev (stavbe Trg borcev 7, 6, 5, 4 in 3 ter stavbe Ulica 11. novembra 2 in 4): območje strjene pozidave ob Trgu borcev se ohranja. Poleg ohranjanja tlorisne in višinske zasnove stavb, se ohranja tudi oblikovanje fasad (členitev objekta in fasade, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barva fasade, fasadni detajli).
(5) Neustrezna prometnica med objektoma Trg borcev 4 in Trg borcev 5 se po izgradnji povezave Ulice Staneta Žagarja in Grebenčeve ulice nameni enosmernemu prometu. Zaradi preglednosti se smer vožnje določi s Trga borcev proti vrtcu. Dvorišče objektov Trg borcev 5, 6 in 7 se zaradi načrtovane prometnice prilagodi novim ureditvam. Med Trgom borcev in Ulico Staneta Žagarja se uredi javno površino namenjeno peš prometu in intervencijskim vozilom. Peš povezava med objektoma Ulica 11. novembra 2 in Ulico 11. novembra 4 se ohrani.
(6) Območje župnišča, vrtca, varstvenega centra (VDC) in večstanovanjske stavbe ob ulici Staneta Žagarja: tlorisna in višinska zasnova stavb župnišča, vrtca, vzgojno delovnega centra (VDC) in večstanovanjske stavbe ob Ulici Staneta žagarja, se ohranja. Te stavbe predstavljajo dominante v prostoru. Zahodno od župnišča, se na mestu gospodarskega objekta na parceli št. 631/2 (št. stavbe 216), ki se poruši, načrtuje gradnja nove stavbe za potrebe opravljanja verske službe, izobraževanja ter druženja krajanov. Okolica objekta župnišča ter načrtovane stavbe se uredi v skladu z načeli krajinsko-arhitekturnega urejanja (tlakovanje pešpoti, zasaditev visokih listnatih dreves in grmovnic). Med načrtovano stavbo za potrebe opravljanja verske službe, izobraževanja ter druženja krajanov in načrtovano javno prometno povezavo se uredi 10 parkirnih mest za potrebe načrtovane stavbe. Južno od igrišč oziroma severno od večstanovanjske stavbe se uredijo parkirišča (11 PM) za potrebe VDC-ja, pri čemer se poruši pomožni objekt, ki leži na parceli št. 631/31 in 631/19 k.o. Leskovec. Za potrebe večstanovanjskega objekta ob Ulici Staneta Žagarja se uredi pet parkirnih mest. Ob Ulici Staneta Žagarja, med vrtcem in VDC-jem, se uredi pet dodatnih parkirnih mest, skupaj 11 parkirnih mest. Severno od igrišča oziroma vrtca in načrtovano prometnico se uredi ca. 12 novih PM. Ob parkiriščih se uredi manjši park.
(7) Pozidava vzhodno od Ulice 11. novembra: v severnem delu se nahaja večja kmetija – Trg borcev 1. Dejavnost kmetije se preusmeri v rastlinsko pridelavo ali se prestrukturira v nekmetijsko dejavnost. Na kmetiji se ne dopušča govedoreja. Po porušitvi treh gospodarskih objektov v sklopu kmetije, ki ležijo na parc. št. 699, 933/2 in 700; vse k.o. Leskovec, se dopusti postavitev gospodarskega objekta. Kamniti zid ob lokalni cesti in kmetiji se sanira oziroma se v primeru statične vprašljivosti stabilnosti zidu, le ta izvede kot kamniti zid ali betonski zid obložen z naravnim kamnom.
(8) Južno od kmetije se načrtujeta dva poslovna ali poslovno-stanovanjska ali stanovanjska objekta ob Ulici 11. novembra ter poslovni pritlični objekt v ozadju (dvoriščna stran). Glavni vhod v stavbo se locira na sredino ulične fasade. Če glavnega vhoda ni možno izvesti na ulični fasadi se lahko vhod v stavbo izvede tudi z dvoriščne strani. Stavbno pohištvo leseno, vrata reliefno obdelana. Poslovni pritlični objekt se lahko zgradi do obstoječe parcelne meje (znotraj območja za razvoj objekta), v kolikor se predhodno pridobi soglasje lastnika mejne parcele ali se v skladu z načrtovano parcelacijo izvede nova parcelacija ter se mejno zemljišče odkupi. Parkirne prostore za osnovnimi stavbami se lahko pokrije z nadstrešnico. Parkirišče se izvede kot urejeno dvorišče, ki ne sme biti v celoti asfaltirano. Ob gradnji poslovno-stanovanjskega objekta na parceli št. *68/1 se predhodno poruši obstoječ stanovanjski objekt ter gospodarski objekt na parcelah št. *68/1, *68/2, *109 in 698/2, vse k.o. Leskovec. Obstoječemu stanovanjskemu objektu na parceli št. *68/1 se lahko spremeni namembnost v poslovni ali poslovno-stanovanjski objekt. Novi objekti se oblikovno uskladijo z objekti v bližini (Trg borcev št. 1 in 3), tako da po višini in v volumnu ne presegajo teh stavb. Tloris se izvede podolžen. Poslovni objekt v ozadju se izvede nižji od objektov ob glavni cesti.
(9) Sanira se barva fasade stavbe Ulica 11. novembra 3. Barva fasade se določi v skladu z določili 13. člena tega odloka.
(10) Vzdolž južnega roba kmetije Trg borcev 1 se vzpostavi peš povezava do šolskega kompleksa. Ob Ulici 11. novembra se izvede avtobusno postajališče.
(11) Na območju EUP 3 se predvidi naslednje rušitve objektov in naprav:
– rušitev objekta (št. stavbe 179) na parceli št. 712, k.o. Leskovec;
– rušitev dveh objektov (št. stavbe 254 in 252) ter še enega objekta (glej grafično prilogo) na parceli št. 699, 933/2 in 700, k.o. Leskovec;
– rušitev dveh objektov (št. stavbe 257 in 258) na parceli št. *68/1, *68/2, *109 in 698/2, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 216) na parceli št. 631/2, k.o. Leskovec;
– rušitev pomožnega objekta na parceli št. 631/31 in 631/19, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 174) na parceli št. 705, k.o. Leskovec.

(1) Opis območja: EUP zajema območje severno od Grebenčeve ceste (LZ 193291), vzhodno od ceste Vejar (LK 192882), zahodno od Grajske poti (LK 193761) in južno od obvozne ceste.
(2) Obstoječe stavbe se ohranjajo. Ob Grebenčevi cesti se načrtuje ena stanovanjska stavba ter ob Vejerju ena stanovanjska stavba z dopolnilno stavbo. Na območju se nahaja transformatorska postaja.

(1) Opis območja: EUP zajema območje zahodno od igrišč, vzhodno in zahodno od javne poti LK 192772 Grebenčeva cesta.
(2) Obstoječe stavbe, ki niso predvidene za rušitev, se ohranjajo. Na začetku ulice, med LK 192772 Grebenčeva cesta in načrtovano cestno povezavo Ulice Staneta Žagarja, se zgradi ena stanovanjska stavba. Na koncu »slepe« Grebenčeve ceste se zgradita dve stanovanjski stavbi pod pogojem, da se Grebenčeva cesta (LK 192772) podaljša za ca. 35 m, pri tem pa odstrani pomožni objekt na parceli št. 631/22, k.o. Leskovec. Dostop do treh hiš v južnem delu območja se uredi iz Ceste Staneta Žagarja tako, da se le ta podaljša do parcele št. 631/5, k.o. Leskovec.

(1) Opis območja: EUP zajema območje med Ulico Staneta Žagarja in Ulico 11. novembra ter območje vzhodno od Ulice 11. novembra.
(2) Obstoječe stavbe, ki niso predvidene za rušitev, se ohranjajo. Stavba Ulica 11. novembra 10 se poruši. Nova stavba na tej lokaciji se načrtuje z odmikom vsaj 1,5 m od parcele javnega dobra (pločnika). Dopušča se gradnja dopolnilne stavbe. Ob Ulici 11. novembra (na parceli št. 688/1, k.o. Leskovec) se načrtuje nova stavba (stanovanjska ali nestanovanjska). Nova nestanovanjska stavba se načrtuje tudi na lokaciji porušitve dveh pomožnih objektov na parceli št. 2376 in 686/1, k.o. Leskovec. V severnem delu območja, južno od stare pošte ter med Ulico Staneta Žagarja in Ulico 11. novembra, se uredi 1,5 m široka peš pot. Urejen vodnjak v zahodnem delu območja se ohranja. Na območju mestnega vodnjaka, vzdolž Ulice 11. novembra se uredi avtobusno postajališče.
(3) Na območju EUP 6 se predvidi naslednje rušitve objektov in naprav:
– rušitev objekta (št. stavbe 153 in 152) na parceli št. 627/1 in 627/2, k.o. Leskovec;
– rušitev »kioska« na parceli 693, k.o. Leskovec;
– rušitev dveh objektov (št. stavbe 221 in 222) na parceli št. 686/1 in 2376, k.o. Leskovec.

(1) Opis območja: EUP zajema območje vzhodno in zahodno od javne ceste LK 192822 Pot na Črnile.
(2) Obstoječe stavbe, ki niso predvidene za rušitev, se ohranjajo. Na območju se načrtuje sedem osnovnih stavb in ena dopolnilna stavba, zato se obstoječo javno cesto LK 192822 Pot na Črnile rekonstruira na širino 4 m ter podaljša v smeri severa (mimo transformatorske postaje). Dovoz do petih načrtovanih stavb se uredi iz javne ceste LK 12822 Pot na Črnile, do ene stavbe pa se uredi dostop iz Ulice 11. novembra preko prometne površine.
(3) V severnem delu območja se nahaja transformatorska postaja ob kateri se uredi obračališče.
(4) V EUP 7 se poruši naslednje objekte:
– rušitev objekta (št. stavbe 287) na parceli št. 689, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 278) na parceli št. 691/1, k.o. Leskovec.

(1) Opis območja: EUP zajema večje območje, ki sega od mestnega vodnjaka na severu, do cerkve Sv. Ane na zahodu ter do Ulice Anke Salmičeve na jugu.
(2) Obstoječe stavbe, ki niso predvidene za rušitev, se ohranjajo. Kozolec na lokaciji Ulica Anke Salmičeve 2 (parc. št. 664/1, k.o. Leskovec) se ohrani, poruši pa se gospodarski objekt, ki leži na parcelah št. 664/1 in 664/2 k.o. Leskovec, severno od stanovanjske hiše. Na celotnem območju EUP se načrtuje pet novih stanovanjskih stavb.
(3) Iz Ulice Anke Salmičeve poteka v smeri severa neustrezno urejena makadamska dostopna pot. Načrtuje se dostopna cesta širine 3 m, ki poveže Ulico Anke Salmičeve (LC 191151) in odcep Ulice Anke Salmič (LK 192863). Med dovozno cesto in Ulico Anke Salmičeve (LC 191151) se načrtuje dve stanovanjski stavbi. Med javno potjo (JP 693892) in odcepom Ulice Anke Salmič (LK 192863) se izvede peš povezava širine 3 m z možnostjo prehoda tudi intervencijskim vozilom.
(4) Na območju ob cerkvi Sv. Ane se zaradi varstva kulturne dediščine na parc. št. 647/3 in delu parc. št. 647/2, 648/2, 648/1, 673/3, 673/2, vse k.o. Leskovec, prepove gradnja objektov. Površine se ohranjajo v kmetijski rabi. Območje je razvidno na grafičnem načrtu »B4 Ureditvena situacija«.
(5) Na območju EUP 8 se predvidi naslednje rušitve objektov in naprav:
– rušitev objekta (št. stavbe 114) na parceli št. 664/1 in 664/2, k.o. Leskovec;
– rušitev objektov (št. stavbe 97 in 98) na parceli št. *46/5 in 662/1, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 103) na parceli št. 662/2, 667/1, *46/1 in 1244/19 k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 95) na parceli št. 667/1, 667/3 in 672, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 94) na parceli št. 667/1 in 667/3, k.o. Leskovec;
– ter objekti, ki so navedeni pod EUP1 in tangirajo območje EUP8.

(1) Opis območja: EUP zajema območje med Ulico Anke Salmičeve, Wolfovo ulico in cesto Ulce. Vzhodno od Ulice Anke Salmičeve se nahaja pet stanovanjskih stavb ter VDC. Objekti v severnem delu območja tik ob Ulici 11. novembra so namenjeni poslovni dejavnosti (gostišče in kmetijska zadruga).
(2) Obstoječe stavbe, ki niso predvidene za rušitev, se ohranjajo, razen stavba Ulce 2, ki leži na parceli št. *146, k.o. Leskovec, ki se celovito prenovi. V primeru slabega gradbeno tehničnega stanja te stavbe, kar se dokaže s statično preverbo, se stavba poruši ter zgradi nova stanovanjska stavba z odmikom od javne ceste, ki ga določi upravljalec ceste. Ob osnovni stavbi se načrtuje še dopolnilna stavba z ustreznim odmikom od javne ceste. Betonski oporni zid južno od VDC-ja se sanira. Obdela se v naravnem kamnu ter zasadi s plezajočimi grmovnicami.
(3) Objekt, na parcelni št. *55 (stavba št. 338), k.o. Leskovec se poruši in nadomesti s stanovanjskim objektom. Do novega objekta se uredi dostop iz javne ceste LK 192851 Ulce.
(4) V južnem delu EUP se načrtujejo tri stanovanjske stavbe, za kar se načrtuje dostopna cesta iz Ulc. Cesta Ulce (LK 192851) se rekonstruira na širino 5 m z možnostjo izgradnje pločnika in kolesarske steze in se jo uredi kot »slepo« ulico. Med Ulcami in Wolfovo ulico se uredi peš povezava širine 3 m, z možnostjo prehoda za interventna vozila. Wolfova ulica (LK 193571) se rekonstruira na širino 5 m.
(5) Na območju EUP 9 se predvidi naslednje rušitve objektov in naprav:
– rušitev objekta (št. stavbe 350) na parceli št. 683/1 in 680/1, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 341) na parceli št. 681/2 in 682/1, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 355) na parceli št. 2401, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (št. stavbe 338) na parceli št. *55, k.o. Leskovec;
– rušitev dela objekta ob cesti Ulce (št. stavbe 366) na parceli št. *34 in 725, k.o. Leskovec;
– rušitev objekta (stavba št. 340) in delno že porušenega gospodarskega objekta, oboje na parceli št. *146, k.o. Leskovec.

Na območju OPPN se določijo parcele namenjene gradnji osnovnih objektov ter parcele s statusom javnega dobra (prometnice in vodne površine). Vsaka parcela namenjena gradnji mora imeti dostop do javne prometnice ali s služnostno pogodbo urejen dostop. Parcelacija je prikazana na grafičnem načrtu »B6 Načrt parcelacije«. Koordinate so opredeljene v Gauss - Kruegerjevem koordinatnem sistemu.

(1) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji stavb, oziroma razmerje med zazidano površino stavb in celotno površino parcele namenjene gradnji je do 0,6. V zazidano površino se upošteva tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Na parceli namenjeni gradnji se uredi vsaj 10 % zelenih površin.

(1) Na območju OPPN se dopusti gradnja nove GJI, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije se infrastrukturnim vodom določi ustrezne varovalne pasove.
(3) Načrtovani objekti se priključijo na omrežje GJI, in sicer na prometno omrežje, vodovod, kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod in komunalnih odpadnih vod, energetsko infrastrukturo, komunikacijsko omrežje in ostalo infrastrukturo.
(4) Za priključitev objektov na GJI oziroma, če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta obstoječih priključkov, se pridobi soglasje k projektu ali soglasje za priključitev skladno s predpisi o graditvi objektov in sektorskimi predpisi.
(5) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.

(1) Prometne ureditve se načrtuje skladno z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi in standardi s področja gradnje cest in zagotavljanja prometne varnosti, ekonomičnosti gradnje in vzdrževanja cest ter opremi z ustrezno prometno signalizacijo in prometno opremo.
(2) Pri posegih na prometnem omrežju ni dopustno višanje nivoja terena v odnosu do stavb. Načrtovane ceste se situacijsko in niveletno prilagodijo dovozom k stavbam. Z ureditvami cest in priključkov se ne sme poslabševati obstoječega stanja na terenu.
(3) Na območju OPPN je načrtovanih več cestnih ureditev:
– obojestranski pločnik ob Ulici Anke Salmičeve (LC 191151);
– cestna povezava med Ulico Staneta Žagarja (LK 192871) in Grebenčevo cesto (LZ 193291). Cesta se izvede od vrtca v smeri zahoda in nato proti severu, kjer se priključi na Grebenčevo cesto. Dolžina načrtovane javne prometnice je ca. 125 m, širina vozišča pa 2x2,50 m. Zaradi načrtovane prometnice se preuredi dvorišče objektov Trg borcev 7, 6 in 5. Severno od igrišč, ob načrtovani prometnici, se uredi ca. 12 javnih parkirnih mest. Cesta med objektoma Trg borcev 4 in Trg borcev 5 se uredi kot enosmerna;
– podaljšanje Ulice Staneta Žagarja (LK 192871) za 32 m in širine 3 m zaradi dostopa do načrtovanih stanovanjskih stavb;
– ukinitev povezave Grajske poti (LK 192761) z Grebenčevo cesto (LZ 193291) z navezavo Grajske poti na obvozno cesto. Območje med Grajsko potjo in Grebenčevo cesto se tlakuje in uredi za peš promet;
– izgradnja dovozne ceste v dolžini ca. 60 m ter obračališča iz Grajske poti v širini 3 m zaradi načrtovane pozidave;
– rekonstrukcija in podaljšanje Grebenčeve ulice (LK 192772) v širini 2x2 m zaradi načrtovane pozidave;
– rekonstrukcija ceste Pot na Črnile (LK 192821) v dolžini 110 m, širine 2x2,75 m in enostranskim pločnikom;
– rekonstrukcija in podaljšanje ceste Pot na Črnile (LK 192822) v dolžini ca. 107 m in širine 2x2 m z obračališčem ob transformatorski postaji;
– izgradnja dovozne ceste iz Ulice Anke Salmičeve (LC 191151) v smeri severa pri gostišču Arh z navezavo na LK 192863 dolžine ca. 120 m in širine 3 m;
– ureditev peš povezave z možnostjo prevoznosti za interventna vozila med obstoječo cesto odcep Anke Salmič (JP 693892) in Ulico Anke Salmičeve (LK 192863) v širini 3 m;
– rekonstrukcija ceste Ulce (LK 192851) z ureditvijo dostopne ceste zaradi načrtovane pozidave. Cesto Ulce (LK 192851) se rekonstruira kot »slepo« ulico v dolžini ca. 130 m in širine 2x2,5 m. V srednjem delu se cesta (LK 192851) nadviša tako, da se lahko uredi dostopna cesta v dolžini ca. 60 m in širine 3 m do načrtovane pozidave. Vzdolž Ulc (LK 192851) se omogoči izvedba pločnikov ter kolesarske steze;
– ureditev peš povezave z možnostjo prevoznosti za interventna vozila med Ulcami (LK 192851) in Wolfovo ulico (LZ 193571);
– rekonstrukcija Wolfove ulice (LZ 193571) na širino 2x2,5 m;
– izgradnja dovoza do stanovanjskih stavb na parcelah št. 688/1, 2392 in *61/3, vse k.o. Leskovec;
– izgradnja dovoza do stanovanjske stavbe na parceli št. 673/3, vse k.o. Leskovec;
– izgradnja dovoza do dveh stanovanjskih stavb na parcelah št. 627/1 in 627/2, vse k.o. Leskovec;
– izgradnja dovoza do stavb na parcelah št. *69, *68/1 in *68/2, vse k.o. Leskovec;
– izgradnja dovoza do dveh stanovanjskih stavb na parceli št. *84, vse k.o. Leskovec;
– izgradnja dovoza do dveh stanovanjskih stavb na parceli št. 615/7, vse k.o. Leskovec.
(4) Vzdolž Ulice 11. novembra in Ulice Anke Salmičeve se načrtuje obojestranski pločniki, ob južnem robu Grebenčeve ceste in severnem delu ceste Pot na Črnile pa enostranski pločniki minimalne širine 1,50 m. Na delih strjene pozidave je lahko širina pločnika manjša.
(5) Na Ulici 11. novembra se v skladu z grafično prilogo uredijo avtobusna postajališča.
(6) V območju OPPN se hitrost vožnje po Ulici 11. novembra omeji na hitrost 30 km/h.

(1) V severnem delu območja OPPN se načrtuje del obvozne ceste. Na križišču med LC 191151 Leskovec - Senuše - Veliki Trn - Arto in lokalno krajevno cesto LK 192053 Cesta krških žrtev, pri vhodu v šolski kompleks, se predvidi krožišče/križišče. Trasa obvozne ceste se načrtuje v smeri zahoda proti Grajski poti, kjer se načrtuje štirikrako križišče z navezavo Grajske poti na obvozno cesto v smeri severa in juga. Na območju obvozne ceste teče Leskovški potok, zato se previdi izvedba dveh premostitev potoka. Strugo potoka se obloži s kamnito oblogo ter uredi brežine. Na območju krožišča/križišča se potok kanalizira.
(2) Minimalni tipski prečni profil obvozne ceste je:
– 1 x 1,00 m bankina
– 2 x 3,00 m vozišče
– 1 x 1,70 m pločnik
– 1 x 0,50 m bankina.

(1) Uredijo se javna parkirišča:
– javno parkirišče (ca. 12PM) ob cestni povezavi južno od župnišča oziroma severno od vrtca in
– javno zeleno parkirišče (največ 12PM) severovzhodno od cerkve Žalostne Matere božje.
(2) Javno parkirišče (14PM) na Trgu borcev vzdolž trga pred cerkvijo Žalostne Matere božje se ohrani in vzdržuje.

Na območju OPPN se kolesarski promet odvija po vozišču obstoječih in načrtovanih javnih cest.

(1) Na območju se nahajata dve transformatorski postaji (Leskovec Polc in Leskovec trg), ki z električno energijo napajata območje naselja.
(2) Pri nadaljnjem projektiranju se upošteva elektroenergetske koridorje transformatorskih postaj in 20 kV kablovodov kot omejitvene faktorje in sicer: Zdravstveni dom-TP Leskovec Polc, TP Leskovec Polc - TP Leskovec trg, TP Leskovec trg - TP Leskovec - križišče, TP Leskovec - križišče - TP Leskovec Kerin, TP Leskovec Grič - TP Leskovec Polc in kablovod Bučka, ki pri naselju Leskovec pri Krškem preide v daljnovod.
(3) Del trase 20kV daljnovoda Bučka, v severnem delu OPPN, ob načrtovani obvozni cesti, se prestavi v kabelsko kanalizacijo.
(4) Prestavitve SN 20kV vodov in naprav se izvede v skladu s projektnimi pogoji in soglasjem upravljavca elektro vodov.
(5) Pred pričetkom zemeljskih del v bližini elektroenergetskih vodov se obvesti upravljavca vodov zaradi nadzora nad deli, naroči zakoličbo vseh podzemnih elektroenergetskih vodov ter določi mehansko zaščiti istih.
(6) Na območjih povoznih površin se elektroenergetski kabli ustrezno mehansko zaščitijo. Izkopi v bližini elektroenergetskih vodov se izvajajo ročno in pod nadzorom upravljavca vodov.
(7) Zakoličbo, strokovni nadzor, prestavitve in zaščita elektroenergetskih vodov in naprav ter sanacija morebitnih poškodb na elektroenergetskih vodih in napravah, ki bi nastale kot posledica posega v prostor, bremenijo investitorja posega.
(8) Vse stavbe se priključijo na nizkonapetostno elektro omrežje. Elektro priključek na stavbi predvideni za rušitev, se prestavi na lokacijo nove stavbe.
(9) Pri gradnji stavb v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa v skladu z veljavnimi predpisi.

Vse javne prometnice, javne pešpoti, park in vodnjak se opremi z javno razsvetljavo. Javna razsvetljava se izvede iz bližnje transformatorske postaje v kabelski izvedbi. Drogovi s svetilkami se poenotijo na celotnem območju naselja Leskovec pri Krškem v skladu s katalogom urbane opreme.

(1) Stavbe se priključijo na javno vodovodno omrežje. V primeru, da hidravlične in tlačne razmere na javnem vodovodu ne dopuščajo priključevanje novih uporabnikov, se najprej rekonstruira vodovodno omrežje.
(2) V parku ob Leskovškem potoku se uredi vodovodni priključek za potrebe fontane s pitno vodo. Za zalivanje parka se uporablja voda iz Leskovškega potoka, možna pa je tudi postavitev rezervoarja za deževnico, ki se ga popolnoma vkoplje v teren (deževnica se zbira iz sosednjih streh stavb).
(3) Na območju med Grebenčevo ulico in obvozno cesto se varuje koridor za rekonstrukcijo vodovoda PE 110.
(4) Za zagotovitev požarne vode se na območju naselja načrtuje nadgradnja hidrantne mreže.

(1) Na območju je delno zgrajena mešana kanalizacija, ki je povezana s centralno čistilno napravo Vipap Videm Krško. Gradnja kanalizacijskega omrežja se izvaja v ločenem sistemu. Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja se gradijo vodotesno, kar se obdela v projektni dokumentaciji in dokaže z atesti in preizkusi.
(2) Komunalne odpadne vode se odvedejo v javni mešani kolektor. V primeru, da priključek na javno kanalizacijo ni mogoč, se do izgradnje javne kanalizacije, dovoli postavitev male komunalne čistilne naprave. Na kanalizacijskem omrežju, mimo stanovanjske hiše Lipovž, se predvidi razbremenilnik na kanalizacijskem kanalu in obnova mešanega kanala od mestnega vodnjaka do razbremenilnika. Za stanovanjske objekte Grebenčeva 2 in 4 se predvidi priklop na javno kanalizacijo, za objekte Vejer 3, Grajska 2, 2a in 4 se priključitev izvede preko črpališča.
(3) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij se predvidi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin. To pomeni, da se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(4) Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz strehe, parkirišča, dostopne ceste in ostalih utrjenih poti) se prioritetno ponika. Pri tem se ponikalnice locira izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar se računsko dokaže, se padavinske vode spelje v bližnji vodotok. Padavinske vode se lahko zbira v rezervoarjih za deževnico ter se ponovno uporabi za sanitarno vodo, zalivanje vrta, trave, pranje avtomobila … Rezervoarji za deževnico se vkopljejo v teren ali pa postavijo na vizualno neizpostavljena mesta.
(5) Če se bodo očiščene padavinske vode speljale v vodotok, se iztočni objekti detaljno projektno obdelajo. Pri čemer upoštevati, da ne smejo posegati v pretočni profil vodotoka, biti pa morajo oblikovani v naklonu brežine z vgrajeno povratno zakopko. Obvezno predvideti tudi protierozijsko zaščito struge vodotoka v območju izpustov, tako po obsegu kot tudi po načinu.
(6) Potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpustom v podtalje, vodotok ali padavinsko kanalizacijo očistijo v lovilcih olj.

(1) Na območju naselja je zgrajeno mestno plinovodno omrežje delovnega tlaka do 4 bar. Trase odsekov R 58 (PE 63), R 117 (PE 125), R 105 (PE 125), R38 (PE 90, R 159 (PE 125) in R 90 (P 63) potekajo ob trasah obstoječih cest.
(2) Načrtuje se nadgradnja plinovodnega omrežja z odseki: Grebenčeva cesta R 61 (PE 63), Ulica Staneta Žagarja R 56 (PE 125) in Wolfova ulica R 35 (PE 90). Posege se uskladi s koncesionarjem plinovoda.
(3) Za nove stavbe in obstoječe stavbe, ki se jih dograjuje in se bodo ogrevale na plin, nastane obveznost priključitve na javno plinovodno omrežje ob dograditvi oziroma ob začetku uporabe stavbe.
(4) Upošteva se varovalne pasove plinovoda, ki znaša 5 m na vsako stran od osi plinovoda.
(5) V varovalnem pasu plinovoda se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja plinovodnega omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od omrežja in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.
(6) Pogoji za gradnjo in vzdrževanje plinovodov, varnostni odmiki plinovodov od gradbenih objektov, vodov komunalne in energetske infrastrukture pri vzporednem poteku in pri križanjih, so določeni v pravilniku o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
(7) Pri graditvi objektov ob plinovodu mora biti z ustreznimi varnostnim odmikom zagotovljena stabilnost plinovoda. Varnostni odmik ne sme biti manjši od 1 m pri graditvi objektov ob plinovodu z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar. V primeru predvidenih manjših varnostnih odmikov mora biti pred graditvijo objektov izvedena analiza vpliva graditve na plinovod in izvedeni posebni varnostni ukrepi za zaščito plinovoda.

(1) Na območju naselja poteka TK omrežje kot kabelska kanalizacija, prosto položeni kabli, zračno razvodno omrežje in hišni priključki. Pri gradnji in ureditvah se upošteva obstoječe TK omrežje, ki se ustrezno zaščiti ali prestavi. Načrtuje se nadgradnja TK kabelske kanalizacije ob Pionirski cesti (povezava med obstoječo kanalizacijo na Ulici 11. novembra in Leskovški ulici).
(2) Stavbe se priključi na TK omrežje v soglasju z upravljavcem.

(1) Na območju je zgrajeno kabelsko omrežje, ki se ga pri gradnji in ureditvah upošteva in po potrebi zaščititi. Za globine, križanja in odmike kabelskega omrežja od ostale infrastrukture, se upoštevajo določila iz veljavnih predpisov. Dopusti se izvedba optičnega telekomunikacijskega omrežja.
(2) Stavbe se priključi na kabelsko distribucijski sistem v soglasju z upravljavcem.

(1) Na obravnavanem območju je delno zgrajeno širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij, ki se ga pri gradnji in ureditvah upošteva in po potrebi zaščiti. Za globine križanja in odmike od ostale infrastrukture se upoštevajo določila iz veljavnih predpisov.
(2) Na celotnem območju OPPN se dopusti izvedba širitve optičnega telekomunikacijskega omrežja.
(3) Stavbe se priključi na optično omrežje skladno z upravljavcem.
(4) Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij v občini Krško, je omrežje, ki je v gradnji, zato se trase kabelske kanalizacije spreminjajo. Pred pričetkom del je potrebna nujna preverba izvedene kabelske kanalizacije pri upravljavcu omrežja.

(1) Komunalne odpadke na območju naselja Leskovec pri Krškem se odlaga v tipske posode, ki se locirajo znotraj parcele namenjene gradnji. Komunalne odpadke organizirano odvaža komunalno podjetje na zbirni center Spodnji Stari Grad. Tip in vrsto posode določi upravljavec odvoza odpadkov. Mesto postavitve posode za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu z načeli krajinsko-arhitekturnega urejanja, na vedno dostopnem mestu za komunalno vozilo ter max. 5 m oddaljeno od javne prometnice.
(2) Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov morajo upoštevati veljavno občinsko zakonodajo, ki ureja to področje.
(3) Na območju naselja Leskovec pri Krškem so urejeni ter načrtovani ekološki otoki, kjer se zbirajo ločeno zbrani odpadki (papir, steklo, plastenke, pločevinke, sestavljena embalaža).

(1) Na območju OPPN so registrirane naslednje enote kulturne dediščine, ki so razvidne v prilogi OPPN: Prikaz stanja prostora ter na shemi, ki je del grafičnega načrta »B4 Ureditvena situacija«:
– EŠD 318 Leskovec pri Krškem – Cerkev Žalostne Matere božje (spomenik)
– EŠD 318 Leskovec pri Krškem – Cerkev žalostne matere božje (vplivno območje spomenika)
– EŠD 1957 Leskovec pri Krškem – Cerkev sv. Ane (spomenik)
– EŠD 1957 Leskovec pri Krškem – Cerkev sv. Ane (vplivno območje spomenika)
– EŠD 16521 Leskovec pri Krškem – Arheološko najdišče Leskovec (območje arheološke dediščine)
– EŠD 17322 Leskovec pri Krškem – Mestno jedro (območje naselbinske dediščine)
– EŠD 16232 Leskovec pri Krškem – Kapelica sredi vasi (območje stavbne dediščine).
(2) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine se pridobi kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se pridobi kulturnovarstveno soglasje za enote kulturne dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje občine Krško (ZVKDS OE Ljubljana, februar 2008), ki se hranijo na sedežu občine Krško in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Ljubljana. Kulturnovarstveno soglasje izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(3) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(4) Na delu območja se nahaja registrirana arheološka dediščina Leskovec pri Krškem – Arheološko najdišče Leskovec EŠD 16521. Za vse posege (v fazi priprave projektne dokumentacije, kot tudi za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) na tem območju, se opravi predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Obseg arheoloških raziskav opredeli pristojna strokovna javna služba. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave se pridobi soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Na območjih registriranih arheoloških najdišč se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst. Na območjih registrirane arheoloških najdišč se ne dovoli posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline.
(5) Na območju kulturnega spomenika cerkve Žalostne Matere božje in cerkve sv. Ane v Leskovcu pri Krškem in njunem vplivnem območju velja pravni režim, kot ga opredeljuje akt o razglasitvi.
(6) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali način izvajanja dejavnosti, ki bi prizadel varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. Na območju registrirane kulturne dediščine se ne dovoli odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine. Ruši se objekte za katere se ugotovi, da so v slabem gradbeno tehničnem stanju pod pogojem, da se na njegovem mestu zgradi nov objekt.
(7) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.)
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(8) Pri posegih na registrirano stavbno dediščino se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(1) Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, se pri vodotokih 2. reda, odmaknejo 5 m od meje vodnega zemljišča. Pas priobalnega zemljišča v območju ureditve se v PGD označi in kotira.
(2) Na odsekih, kjer trasa infrastrukture poteka po priobalnem zemljišču vodotoka, se upošteva prometna obremenitev in predvidi ustrezno zaščito cevi za čas uporabe strojne mehanizacije za potrebe vodnogospodarske javne službe.
(3) Vse odpadne komunalne vode se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca.
(4) Padavinske vode iz parkirišč in utrjenih povoznih površin se predhodno očisti na lovilcu olj.
(5) Ob izkopu gradbene jame se najprej odstrani plodno zemljo, jo deponira na primernem mestu in se jo kasneje uporabi za ureditev zelenic.
(6) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja predvsem možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, zato mora le-ta biti brezhibna. V času gradnje se zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. V primeru kontaminacije tal se zemljino takoj odstrani in jo odpelje na mestno deponijo.
(7) Zaradi zagotavljanja optimalnega varstva pred škodljivim delovanjem voda na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov in hudourniških grap, ni dovoljeno postavljati objekte, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(8) Za ureditev vodotokov se pripravi tehnična rešitev, ki bo prikazala ureditev struge vodotoka (prevodnost in pretočnost profila) na n-letno visoko vodo. Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi in prepusti na javnih cestah).
(9) Vsa križanja komunalnih vodov z vodotokom se izvede na način, da ne bo v nobenem primeru moten odtok voda. Vsa križanja z vodotokom se v projektni dokumentaciji detaljno obdelajo in jasno označijo. V projektni dokumentaciji se prikaže detajl prečkanja, ki mora biti izveden na minimalni globini 1,50 m pod strugo nereguliranega potoka v dolžini prečkanja struge in dodatno 3 do 5 m na vsako stran od brežine vodotoka.
(10) Območje prekopa se utrdi s kamnitim tlakom v betonu in zaključi s pragom 5 m dolvodno in gorvodno od prekopa.
(11) Vse parkirne in povozne površine se utrdijo, omejijo z dvignjenimi betonskimi robniki ter nagnejo proti lovilcu olj ustreznih dimenzij.
(12) V projektni dokumentaciji se prikaže oziroma opiše mesto deponije viška zemeljskega ali gradbenega materiala. Viške izkopanega materiala je prepovedano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega območja vodotokov. Začasne deponije se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode, uredi se odtok padavinskih voda ter izvede zaščita pred erozijo in odplavljanjem materiala.

(1) OPPN se nahaja na območju varstvenih pasov črpališča vodovoda Krško v varstvenem območju črpališča Beli Breg in Brege.
(2) Posegi v vodovarstvena območja ne smejo poslabšati stanja vodnih virov. Pri gradnji se upošteva omejitve in pogoje iz veljavnih predpisov o varovanju vodnih virov.
(3) Na vodovarstvenih območjih se predvidi učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ki se odvajajo v čistilno napravo.

(1) Na obravnavanem območju se ne dovolijo dejavnosti, ki predstavljajo nevarnost glede varstva zraka.
(2) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Dimnovodne naprave se gradijo tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.

(1) Območje se uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Mejna vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 50 dBA, za dan (Ldan) pa 60 dBA. Kritična vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 59 dBA, za dan (Ldan) 69 dBA.
(3) Raven hrupa v naselju ne sme presegati predpisanih vrednosti. V območje se umeščajo dejavnosti, ki ne presegajo predpisanih omejitev glede hrupa.
(4) Če se na podlagi meritev izkaže, da so mejne vrednosti kazalcev hrupa prekoračene, se postavi protihrupne ograje, ki morajo biti oblikovno izvedene v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji.

(1) V območju varovalnih pasov elektroenergetskih vodov se upošteva predpis, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(2) Novogradnje objektov ali rekonstrukcije obstoječih objektov ali naprav, ki so vir elektromagnetnega sevanja ne smejo povzročiti prekomernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

(1) Pri načrtovanju in osvetljevanju objektov se upošteva uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(1) Varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti je razvidno v prilogi občinskega podrobnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Za poseg v območja naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti se pridobi naravovarstveno soglasje.
(3) Za varstvo ekološko pomembnega območja Ajdovska jama se pri gradnji obvozne ceste upošteva:
– dela povezana z izvedbo krožišča in traso obvozne ceste se izvedejo tako, da se zasadi sklenjen (zvezni) pas avtohtone vegetacije obrežja vrbovja in črnega jelševja na brežini. Ohranjajo se prehranjevalni habitati, mrestišča dvoživk in obstoječi komunikacijski (migracijski) koridorji (vegetacija na brežini) ogroženih in z uredbo zavarovanih živalskih vrst ekološko pomembnega območja;
– med urejanjem brežin se obstoječe debelejše drevje, če je le mogoče, ohrani. Tako bo predstavljalo sestavni del bodoče – nove urejene brežine. Na tak način bo vodotok z obrežjem ohranil svoj naravni videz;
– ureditev brežin Leskovškega potoka se izvede z zložbo lomljenca v suho v najmanjši možni meri. Brežina se razgiba z večjimi skalami. Fuge se izvedejo dovolj globoke, tako, da se humuzira in zasadi podtaknjence. Posamezne skale se položi v dno brežine tako, da bodo štrlele v vodni tok (zložba naj ne bo poravnana). S tem se zagotavlja naravna razgibanost struge;
– območje obvozne ceste s križiščem se opremi s svetilnimi telesi v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na tak način se zmanjšajo negativni učinki svetlobnega onesnaževanja na prehranjevalni habitat zavarovanih vrst netopirjev;
– v potok gorvodno, oziroma izven območja urejanja, ki ga obravnava OPPN, se ne posega.
(4) Za ohranjanje ugodnega stanja ogroženih zavarovanih vrst netopirjev se na mestih poletnih zatočišč in kotišč pri cerkvi Žalostne Matere božje in cerkvi sv. Ane upoštevajo naslednje usmeritve:
– v primeru del na teh objektih, se ta izvedejo izven sezone razmnoževanja netopirjev in na način, da bivanje in izletavanje živali ni moteno;
– omenjenih objektov se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje objektov možno, vendar tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji).

(1) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite.
(2) Glede na določbe, ki jih določa uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo.
(3) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji se ne predvideva.

(1) Celotno območje urejanja se nahaja na območju običajnih protierozijskih ukrepov.
(2) Območje ni poplavno ogroženo in po javno dostopnih podatkih ni evidentirano kot plazljivo.
(3) Za temeljenje in izvedbo izkopov za objekte in drugo infrastrukturo se pridobi oceno in pogoje geomehanika.

(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici MSK-64. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,2 g.
(3) Za projektiranje objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda.
(4) Vsi posegi v območju urejanja se dimenzionirajo, projektirajo in izvedejo skladno z geomehanskim poročilom.

(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik, ljudi, živali in premoženje; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki ali proti požarna zaščita s protipožarnimi zidovi ali uporabo požarno - varnih materialov. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se dogradi hidrantno omrežje tako, da se vsak objekt gasi z najmanj dveh hidrantov hkrati.
(3) Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti se v sklopu projektne dokumentacije izdela študija požarne varnosti. Za objekte, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti.

Načrtovana prostorska ureditev posega v območje kontroliranega dela zračnega prostora nad letališčem in okrog njega, namenjena varovanju letališkega prometa letališča Cerklje ob Krki. Pri gradnji se upošteva vzletno priletne in druge omejitvene ravnine letališča v skladu s področnimi predpisi o zagotavljanju varnosti zračnega prometa. V območju se ne načrtuje graditev in postavljanje objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa.

Infrastrukturno urejanje območja in gradnja stavb se dovoli v več etapah, tako da predstavljajo posamezne zaključene funkcionalne celote. Etapnost izgradnje novih objektov se pogojuje s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.

(1) Pri projektiranju in izvajanju upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter projektne pogoje, navedene v smernicah in mnenjih.
(2) Za vso škodo, ki nastane na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je odgovoren investitor.

(1) Pri novi gradnji stavb se dopusti odstopanje od določenih horizontalnih dimenzij ± 20  %, pod pogojem, da se upošteva predpisane odmike od javnih prometnic ter zagotavlja požarna varnost vseh stavb.
(2) Odstopanje od določene kote pritličja v grafičnem delu znaša ± 30 cm.
(3) V primeru rekonstrukcije in dozidave legalno zgrajenega objekta se višinski gabariti ter oblikovni pogoji uskladijo z obstoječim objektom upoštevajoč kulturnovarstvene pogoje.
(4) Dopustne so spremembe pri prometnem in komunalnem urejanju ter izvedba priključkov na omrežja GJI, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. Takšna odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci vodov ter pristojni nosilci urejanja prostora, ki so tangirani s temi odstopanji.
(5) Skladno z dopustnimi odstopanji prejšnjega odstavka se lahko spremeni tudi parcelacija javnega dobra. Meja parcele javne ceste se določi po zunanjem robu cestnega sveta, skladno s predpisom, ki ureja upravljanje, gradnjo, vzdrževanje in varstvo javnih cest ter prometa na njih.
(6) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel namenjenih gradnji stavb kot posledica odstopanj iz prejšnjega odstavka in kot posledica prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem aktom.
(7) Do izgradnje cevovoda za odvajanje komunalnih odpadnih vod je dopustna gradnja individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v skladu z veljavnimi predpisi.
(8) Vsa odstopanja se lahko izvedejo le v primeru, da se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske zahteve po tem odloku.

Z dnem uveljavitve tega odloka se v celoti razveljavi Odlok o ureditvenem načrtu Staro jedro Leskovec (Uradni list RS, št. 9/98, 74/05, 39/07, 70/07 in 32/09) ter za dele zemljišč s parc. št. 1244/15, 972/74, 972/21, 972/45, 972/202 in 972/165, k.o. Leskovec, se razveljavita Odlok o zazidalnem načrtu Spodnji Grič II (Uradni list SRS, št. 9/87, Uradni list RS, št. 60/95, 69/95, 84/98, 62/05, 19/08, 8/09, 74/10 in 20/12) in Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01, 15/05, 77/08, 74/10 in 55/13 – obv. raz.).

OPPN Staro jedro Leskovec pri Krškem je na vpogled pri pristojni občinski službi za urejanje prostora v Občini Krško ter na sedežu Krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.