Na podlagi 145. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

(1) Ta pravilnik določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG), podrobnejše podatke, način posredovanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.
(2) Ta pravilnik določa tudi podrobnejša pravila v zvezi z identifikacijskim sistemom za zemljišča za izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865) in
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU).

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. brežina je pas zemljišča s strmim nagibom, ki se pojavlja na pobočjih, urejenih v terasah, z namenom zmanjšanja nagiba in erozije obdelovalnih zemljišč;
2. hitro rastoči panjevec je oblika proizvodnje dreves, za katero je značilna gosta rast vej iz posekanega panja;
3. naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG) je lokacija, na kateri se nahaja pretežni del kmetijskih zemljišč, rejnih živali oziroma objektov in naprav za izvajanje kmetijske dejavnosti. Če se naslov ali sedež KMG nahaja na lokaciji, ki je ni mogoče opredeliti s hišno številko, se navede podatke o občini, naselju in o geografskih koordinatah lokacije;
4. obračališče je, gledano v smeri obdelave, zemljišče na koncu njivskih oziroma ornih površin ali trajnih nasadov. Obračališče je namenjeno manevriranju kmetijske mehanizacije in ne vključuje ceste v javni uporabi;
5. premena je obdobje med krčitvijo in ponovno zasaditvijo hmelja v hmeljišču;
6. sadilna razdalja med vrstami je razdalja med vrstami sadik ali grmov znotraj trajnega nasada;
7. sadilna razdalja v vrsti je razdalja med posameznimi sadnimi drevesi oziroma grmi v vrsti;
8. zatravljenost trajnega nasada, razen hmeljišča in ekstenzivnega sadovnjaka, pomeni, da je trajni nasad trajno zatravljen v vsaj vsakem drugem medvrstnem prostoru ali pa je celotna površina pokrita z rastlinskim pokrovom oziroma so ozelenjene brežine.

(1) KMG se vpiše v RKG na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na pristojni upravni enoti na obrazcu iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Za KMG – skupni pašnik oziroma KMG – planina v skupni rabi se vlogi za vpis v RKG priloži pooblastilo uporabnikov skupnega pašnika oziroma planine za nosilca KMG – skupni pašnik oziroma planina na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Člani kmetije se vpišejo v RKG po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge za vpis v RKG, ki jo nosilec vloži na obrazcu iz priloge 1 tega pravilnika.
(4) Če članov kmetije v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče pripisati po uradni dolžnosti, ker ima nosilec kmetije stalno prebivališče prijavljeno na naslovu zavoda, gospodarske družbe ali v večstanovanjski stavbi, kjer v centralnem registru prebivalstva številke stanovanj niso pripisane k naslovu stalnega prebivališča, se člani kmetije vpišejo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Nosilec in član kmetije sta lahko pripisana na več KMG le, če:
– gre za nosilca KMG – skupni pašnik oziroma za nosilca KMG – planina,
– je hkrati tudi nosilec na KMG v postopku izbrisa v skladu s 6. členom tega pravilnika ali
– je oseba s sklepom sodišča do dokončanja zapuščinskega postopka določena kot začasen skrbnik ene ali več kmetij.
(6) Vlogo za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG vloži nosilec kmetije na obrazcu iz priloge 1 tega pravilnika. Vlogi za vpis zaposlenega na kmetiji v RKG je treba priložiti kopijo prijave v obvezna socialna zavarovanja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti).
(7) Zaposlenega, ki je na kmetiji zaposlen za določen čas, se v RKG vodi samo za čas trajanja zaposlitve, po tem času pa se ga izbriše iz RKG po uradni dolžnosti.
(8) Če ima KMG v uporabi kmetijska zemljišča, se ob vpisu KMG v RKG izvede tudi vpis zemljišč v skladu s tem pravilnikom. Za vpis trajnih nasadov je treba posredovati tudi podatke o trajnih nasadih iz 15. do 20. člena tega pravilnika, na obrazcih iz prilog 4, 5, 6, 7 in 8, ki so sestavni del tega pravilnika. Za KMG – skupni pašnik oziroma KMG – planina je treba posredovati tudi podatke o skupnem pašniku oziroma planini iz 24. člena tega pravilnika na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Vlogo za spremembo nosilca, članov kmetije in zaposlenih na kmetiji vloži nosilec na obrazcu iz priloge 10, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Vlogi za spremembo nosilca na KMG – planina v skupni rabi ali KMG – skupni pašnik je treba priložiti pooblastilo uporabnikov skupnega pašnika oziroma planine za nosilca KMG – skupni pašnik oziroma planina na obrazcu iz priloge 3 tega pravilnika.
(3) Zaposlenega na kmetiji upravna enota izbriše s kmetije po uradni dolžnosti, če nosilec ali član kmetije, s katerim je zaposleni na kmetiji sklenil delovno razmerje, ni več nosilec ali član kmetije.

(1) Upravna enota ob vpisu ali spremembah podatkov KMG v RKG nosilcu izda izpis iz RKG, ki šteje kot potrdilo o vpisu v RKG. Izpis iz RKG vsebuje:
– KMG-MID;
– v primeru neusklajenosti podatkov v RKG opozorilo o takšni neusklajenosti;
– naslov ali sedež KMG in domače ime kmetije, če ga ima;
– podatke o nosilcu in morebitnem skrbniku nosilca kmetije; za fizične osebe ime in priimek, EMŠO v delu, iz katerega je razviden podatek o datumu rojstva, naslov s hišno številko, za poslovne subjekte pa firmo, matično in davčno številko in sedež;
– v primeru kmetije: podatke o namestniku nosilca, če je ta določen, o članih kmetije in zaposlenih na kmetiji: ime in priimek, EMŠO v delu, iz katerega je razviden podatek o datumu rojstva;
– podatke o blokih, in sicer: identifikacijsko oznako blok ID, grafično površino ter največjo upravičeno površino;
– podatke o GERK, in sicer: identifikacijsko oznako GERK-PID, domače ime, vrsto rabe, grafično površino, največjo upravičeno površino, podatke o GERK iz 15. do 20. člena tega pravilnika ter datum zadnje spremembe GERK in
– v primeru KMG – skupni pašnik oziroma KMG – planina: podatke o skupnih pašnikih oziroma planinah ter pooblastiteljih nosilca.
(2) Izpis iz prejšnjega odstavka se v elektronski obliki hrani v RKG.
(3) Upravna enota ne izda izpisa iz RKG, če je:
– sprememba v RKG nastala zaradi uskladitve podatkov z evidenco subjektov oziroma drugimi zbirkami podatkov;
– sprememba GERK in blokov po uradni dolžnosti takšne narave, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov v skladu z drugim odstavkom 33. člena tega pravilnika.

(1) KMG se v RKG označi kot izbrisano na podlagi vloge za izbris kmetijskega gospodarstva, ki jo nosilec oziroma njegov pravni naslednik vloži pri upravni enoti na obrazcu iz priloge 13, ki je sestavni del tega pravilnika. Upravna enota o izbrisu iz RKG obvesti nosilca oziroma njegovega pravnega naslednika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG v RKG kot izbrisano, če je poslovni subjekt izbrisan iz poslovnega registra Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna enota po uradni dolžnosti označi KMG v RKG kot izbrisano, če:
– nimajo pripisanih zemljišč in živali,
– se na KMG v zadnjih petih letih v RKG in v ostalih obveznih zbirkah podatkov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), niso spremenili podatki in
– za KMG ni bila oddana zbirna vloga v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.

(1) Zemljišča se v RKG vpišejo tako, da se na podlagi dejanskega stanja v naravi vriše GERK.
(2) Soležni GERK posameznega KMG se ob koncu vrisa aplikativno povežejo v blok.

(1) Meja bloka oziroma GERK je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so točke, ki imajo koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu.
(2) Razdalje in površine se merijo na podlagi pravokotne ravninske projekcije.
(3) Za površino bloka oziroma GERK se šteje grafična površina, ki je izračunana iz ravninskih koordinat točk, ki določajo mejo GERK. Površina GERK oziroma bloka je izražena v m2.
(4) Najmanjša površina bloka oziroma GERK je 25 m2.
(5) Soležni GERK iste vrste dejanske rabe (v nadaljnjem besedilu: vrste rabe) iz 13. člena tega pravilnika se združujejo.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek GERK z naslednjimi vrstami rabe ni treba združiti:
– 1221 – intenzivni sadovnjak,
– 1170 – jagode na njivi,
– 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami,
– 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
– 1211 – vinograd,
– 1230 – oljčnik.

(1) Za GERK se poleg podatkov, ki se v RKG vodijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pripiše podatek o državi. GERK se pripiše država, v kateri leži vsaj 80 odstotkov njegove površine. Če površina GERK v nobeni od držav ne dosega 80 odstotkov od celotne površine GERK, se GERK razdeli na dva GERK tako, da se obema lahko pripiše podatek o državi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se GERK, ki je manjši od 1 ha, pripiše državi, v kateri je večji del GERK.
(3) Nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina GERK se izračunajo na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m. Podatek o nagibu, usmerjenosti (ekspoziciji) in nadmorski višini GERK je povprečje vrednosti nagiba, usmerjenosti (ekspozicije) in nadmorske višine na celotni površini GERK.

(1) Blok se tvori tako, da se po zaključenem vrisu GERK vsi soležni GERK istega KMG združijo v en blok. Soležni so tisti GERK, ki imajo skupno vsaj eno daljico. Če soležni GERK ležijo čez državno mejo, ti tvorijo svoj blok.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka GERK z naslednjimi vrstami rabe predstavlja samostojen blok:
– 1420 – plantaža gozdnega drevja;
– 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;
– 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh;
– 1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh.
(3) Največja upravičena površina GERK je celotna površina GERK, razen pri GERK z naslednjimi vrstami rabe:
– 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh: največja upravičena površina je enaka nič;
– 1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh: največja upravičena površina je enaka nič;
– 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi: največja upravičena površina se določi v skladu s 23. členom tega pravilnika;
– 1300 – trajni travnik in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, velikosti do vključno 0,15 ha, ki je na posameznem delu ožji kot 2 m: največja upravičena površina se določi kot površina največjega dela, ki ostane po izločitvi vseh delov, ožjih od 2 m;
– 1420 – plantaža gozdnega drevja: največja upravičena površina je enaka nič.
(4) Največja upravičena površina bloka je vsota vseh največjih upravičenih površin GERK, ki tvorijo blok, razen za GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik in 1222 – ekstenzivni sadovnjak, kjer se namesto največje upravičene površine GERK upošteva grafična površina GERK.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je največja upravičena površina bloka, ki ga sestavlja samostojen GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik ali 1222 – ekstenzivni sadovnjak, enaka največji upravičeni površini tega GERK.

(1) GERK se lahko vriše na kmetijska zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe opredeljena kot njive in vrtovi, trajni nasadi in travniške površine, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
(2) V upravičeno površino GERK se lahko vštejejo vetrozaščitni pasovi, drevesa v vrsti, žive meje, omejki, mejice, jarki, kamnite ograje, suhozidi, razna sušila (kozolci, ostrvi ipd.) in kolovozi, če so sestavni del tradicionalne kulturne krajine in dobre kmetijske prakse ter če njihova širina ne presega 2 m.
(3) Če se pridelava lahko neovirano vrši, se lahko v upravičeno površino GERK všteje do vključno 50 posamičnih dreves na ha. Pri štetju dreves se upoštevajo grmi in drevje, ki ni sadno. Za sadna drevesa omejitev 50 dreves na ha ne velja.
(4) Pri GERK z naslednjimi vrstami rabe se v GERK lahko vključijo tudi obračališča brez vključitve poti, širših od 2 m, katerih širina od konca posevka oziroma vrste ne sme presegati:
– 1100 – njiva, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi ter 1180 – trajne rastline na njivskih površinah: 2 m,
– 1160 – hmeljišče (v obdelavi): 8 m,
– 1221 – intenzivni sadovnjak, 1211 – vinograd ter 1212 – matičnjak: 6 m oziroma 10 m, če so zasajeni v terasah.
(5) Površine do 2 m širine med rastlinjaki in površine do 2 m širine med posameznimi njivami, namenjenimi reji polžev v GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev, se lahko vključijo v GERK.
(6) V primeru GERK iz druge in tretje alineje četrtega odstavka tega člena se v GERK lahko vključi tudi površina na zunanji strani zadnje vrste v nasadu do širine, ki je manjša ali enaka povprečni razdalji med vrstami znotraj nasada, če se uporablja za premike kmetijske mehanizacije pri obdelavi nasada in ne vključuje ceste v javni uporabi ter ne presega meje ograjenega nasada.
(7) V primeru kmetijskih zemljišč, ki so zaradi nagiba urejena v terasah, se v GERK vključijo tudi brežine. Brežini na robu GERK (zgornja in spodnja) se lahko vključita v GERK največ do širine 2 m oziroma pri trajnih nasadih do največ ene povprečne razdalje med vrstami od zadnje vrste nasada.

(1) Iz GERK se kot samostojne GERK loči površine z drugačnimi vrstami rabe, kot je vrsta rabe GERK, če so večje ali enake 100 m2. Ne glede na prejšnji stavek njive ni treba vpisati kot ločen GERK, če je manjša od 1000 m2 in leži v medvrstnem prostoru trajnega nasada, razen hmeljišča.
(2) Strnjene površine, ki po evidenci dejanske rabe spadajo med druge kmetijske površine, gozd in ostala nekmetijska zemljišča, se izloči iz GERK, če so večje ali enake 100 m2. Iz GERK se mora takšne površine izločiti tudi, če so manjše od 100 m2 ter jih je v GERK več in skupaj predstavljajo površino, ki je večja ali enaka tehnični toleranci za merjenje na ekranu iz ortofotov v skladu s predpisom, ki ureja metode merjenja in ugotavljanja kmetijskih parcel ter tolerance meritev, ali je večja od 1 ha.
(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja pri vrisu GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se iz GERK izločijo pozidana zemljišča in vode ter površine, namenjene skladiščenju hlevskega gnoja za obdobje, daljše od dveh mesecev, ki merijo več kot 25 m2.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena ni treba ločiti v samostojen GERK sadnih rastlin in trt, ki so posajene v eni vrsti, znotraj druge vrste rabe GERK.
(6) V GERK se ne uvršča naslednjih površin, na katerih se ne izvaja kmetijska dejavnost:
– zelenic okoli stavb;
– nezatravljenih ograd, v katerih se nahajajo živali;
– izpustov za živali;
– rekreacijskih površin (golf igrišč, parkov, zelenic, travnatih igrišč ipd.), razen smučišč in površin znotraj hipodromov, če so v kmetijski uporabi;
– površin letališč, letališke infrastrukture, označenih vzletnih oziroma pristajalnih stez letališč in vzletišč, čeprav so zatravljeni;
– površin, ki se v eni rastni dobi več kot 30 dni ne uporabljajo za kmetijsko pridelavo (začasni tabori, parkirišča, skladišča bal ipd.);
– površin, kjer kmetijska pridelava ni dovoljena (sanirana odlagališča nevarnih odpadkov ipd.).
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se vpis GERK na letališčih dovoli, če se kmetijska pridelava izvaja in imajo uporabniki zemljišč za vris GERK dovoljenje lastnikov zemljišč in upravljavca letališča, obvezno pa se tudi v tem primeru izloči vsa letališka infrastruktura in označene vzletne oziroma pristajalne steze.

(1) Vrste in šifre rabe GERK so enake vrstam in šifram dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč iz predpisa, ki ureja evidenco dejanske rabe, če ta pravilnik ne določa drugače.
(2) Vrste rabe GERK v skladu s prejšnjim odstavkom so:
– 1100 – njiva;
– 1150 – njiva za rejo polžev,
– 1160 – hmeljišče,
– 1161 – hmeljišče v premeni;
– 1170 – jagode na njivi;
– 1180 – trajne rastline na njivskih površinah;
– 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh;
– 1190 – rastlinjak;
– 1191 – rastlinjaki, kjer pridelava ni v tleh;
– 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami;
– 1211 – vinograd;
– 1212 – matičnjak;
– 1221 – intenzivni sadovnjak;
– 1222 – ekstenzivni sadovnjak;
– 1230 – oljčnik;
– 1240 – ostali trajni nasadi;
– 1300 – trajni travnik;
– 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;
– 1420 – plantaža gozdnega drevja;
– 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi.

(1) Pri njivah, večjih ali enakih 1000 m2, ki se nahajajo v medvrstnem prostoru trajnega nasada, razen hmeljišča, se izriše samostojen GERK z vrsto rabe 1100 – njiva. Manjše njive se štejejo kot del trajnega nasada v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega pravilnika.
(2) Njive, ki so namenjene reji polžev, se določi kot GERK z vrsto rabe 1150 – njiva za rejo polžev.
(3) Če je njiva zasajena z jagodami, se določi GERK z vrsto rabe 1170 – jagode na njivi. Za nasad jagod se vodijo podatki v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega pravilnika.

(1) Pri hmeljišču se določi ločen GERK za hmeljišče v obdelavi z vrsto rabe 1160 – hmeljišče in GERK za hmeljišče v premeni z vrsto rabe 1161 – hmeljišče v premeni.
(2) Hmeljišče v obdelavi sestavlja ena ali več enot hmeljišča v obdelavi. Enota hmeljišča v obdelavi predstavlja strnjeno površino znotraj GERK, na kateri je posajen hmelj istega letnika, sorte, kategorije in stopnje sadik hmelja, v enakih sadilnih razdaljah ter po enakem sistemu napeljave vodil.
(3) Hmeljišče v premeni je površina pod vzdrževano žičnico, ki začasno ni zasajena s hmeljem.
(4) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče, so:
1. površina namakanja in način namakanja ter
2. za vsako enoto hmeljišča v obdelavi:
– oznaka enote hmeljišča v obdelavi (H1, H2 …),
– leto zasaditve,
– sorta,
– število sadik,
– število vrst,
– sistem napeljave vodil,
– sadilna razdalja v vrsti in med vrstami,
– kategorija sadik hmelja in izvor sadik (domače ali uvožene).

(1) Trajnim rastlinam na njivskih površinah in rastlinjakom se v primeru, da rastline ne rastejo v tleh, določi naslednja vrsta rabe GERK:
– 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, in
– 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh.
(2) Rastlinjaku, v katerem rastejo sadne rastline v tleh, se določi vrsta rabe GERK 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami. Za vpis sadilnega materiala se vodijo podatki iz tretjega odstavka 18. člena tega pravilnika.

(1) Pri GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd se določi ločen GERK za površine, ki so zasajene v vertikali, in za površine, ki so zasejane v terasah, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst trsov. Povprečna razdalja med vrstami v vinogradu, zasajenem v vertikali, ne sme presegati 4 m, pri vinogradu, zasajenem v terasah, pa 7 m.
(2) Če preko strnjene površine vinograda poteka meja vinorodnega okoliša, se glede na mejo vsak del tega vinograda določi kot ločen GERK.
(3) Če KMG izpolnjuje pogoje za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina (v nadaljnjem besedilu: RPGV) v skladu s predpisom, ki ureja vino, se za GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd v RKG vodijo naslednji podatki:
– zatravljenost;
– terasiranost;
– če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se zavede tudi njivska raba zemljišča in
– število trt po sortah, podlagah, gojitveni obliki, letu sajenja in sadilnih razdaljah med vrstami in med trsi.

(1) GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak se določi na površini strnjenega sadnega nasada, posajenega v urejenih vrstah, kjer je gostota dreves oziroma grmov večja kot 100 rastlin na hektar (razen pri lupinarjih) in sadilna razdalja omogoča strojno obdelavo nasada. Povprečna razdalja med vrstami v intenzivnem sadovnjaku za sadne vrste ne sme presegati 6 m, pri lupinarjih pa 15 m.
(2) Za dele sadovnjaka, ki so terasirani, in za dele sadovnjaka, ki so zasajeni v vertikali, se določi ločen GERK, razen če je površina z drugačno zasaditvijo manjša od 100 m2 oziroma ne predstavlja več kot treh vrst.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak, 1170 – jagode na njivi in 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, so:
– terasiranost;
– zatravljenost;
– površina namakanja in način namakanja;
– površina zaščitne mreže proti toči;
– če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se zavede tudi njivska raba zemljišča;
– število sadik po sadnih vrstah, sortah, podlagah, gojitveni obliki, letu sajenja in sadilne razdalje med vrstami ter v vrsti za sadovnjake, zasajene z eno samo sadno vrsto, pri čemer se breskev in nektarina štejeta kot ena sadna vrsta.

(1) GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak se določi na strnjeni površini, zasajeni s sadnimi rastlinami, katerih gostota je 50 ali več sadnih dreves oziroma grmov na ha, in se ne uvršča v vrsto rabe 1221 – intenzivni sadovnjak.
(2) Ne glede na prvi odstavek 12. člena tega pravilnika strnjene površine ekstenzivnega sadovnjaka na travniku, če je manjša kot 0,3 ha, ali strnjene površine travnika znotraj ekstenzivnega sadovnjaka, če je manjša kot 0,3 ha, ni treba ločiti kot samostojni GERK.
(3) Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak, so:
– podatek, ali je ekstenzivni sadovnjak visokodebelni, pri čemer se za visokodebelni sadovnjak šteje, kadar je 25 ali več sadnih dreves na ha posajenih na srednjih in bujnih podlagah;
– trajna zatravljenost na celotni površini nasada;
– podatek, ali je raba dvonamenska (pridelava sadja in košnja oziroma paša v visokodebelnem sadovnjaku);
– če je v GERK ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se zavede tudi njivska raba zemljišča.
(4) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se za GERK z vrsto rabe 1222 – ekstenzivni sadovnjak vodijo tudi podatki o številu sadnih rastlin po sadnih vrstah, sortah, podlagah in letu sajenja, če nosilec za ekstenzivni sadovnjak uveljavlja posamezne ukrepe kmetijske politike, ki te podatke zahtevajo.

Podatki, ki se vodijo za GERK z vrsto rabe 1230 – oljčnik, so:
– zatravljenost;
– terasiranost;
– površina namakanja in način namakanja;
– če je v medvrstnih prostorih ena ali več njiv in je posamezna manjša od 1000 m2, se zavede tudi njivska raba zemljišča;
– število sadik po sortah, podlagah, letu sajenja, sadilnih razdaljah med vrstami in v vrsti, če se podatek da določiti, in gojitvena oblika.

V GERK z vrsto rabe 1240 – ostali trajni nasadi se vključijo trte sort Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont, redke sadne vrste (šipek, dren …) in nasadi hitro rastočega panjevca.

GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se določi na površini, porasli s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se jo redno kosi oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju. GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik se ne vrisuje na površine, ki so v evidenci dejanske rabe opredeljene kot 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

(1) GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se lahko vriše samo na zemljiščih, kjer je določitev upravičene površine zaradi prepleta neugodnih naravnih danosti (npr. grmovje, drevje, kamenje, razgibanost površja) otežena. Neupravičene značilnosti iz 1. točke četrtega odstavka tega člena oziroma drevesa ali grmi se na pretežnem delu zemljišča prepletajo s trajnim travinjem in otežujejo strojno obdelavo, zato je zemljišče primerno predvsem za pašo rejnih živali.
(2) Meje GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi prijavi nosilec na celotnem območju uporabe zemljišča z upoštevanjem naravnih meja (ograje, gozd, prepadna območja, grape ipd.). Ne glede na drugi odstavek 12. člena tega pravilnika se GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi lahko vriše na zemljišča, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v naslednje vrste dejanske rabe:
– 1300 – trajni travnik;
– 1321 – barjanski travnik;
– 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak;
– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
– 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju;
– 1500 – drevesa in grmičevje;
– 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče;
– 4100 – barje;
– 4220 – ostalo zamočvirjeno zemljišče;
– 4210 – trstičje;
– 5000 – suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom;
– 6000 – odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom;
– vse druge vrste kmetijske rabe iz evidence dejanske rabe, če strnjena površina teh rab ne presega 100 m2.
(3) Za določitev največje upravičene površine za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se uporabi sorazmerni sistem z uporabo koeficientov znižanja upravičene površine v skladu z 10. členom Uredbe 640/2014/EU. Po vrisu GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se ob upoštevanju sorazmernega sistema upravičenosti za posamezne vrste rab iz evidence dejanske rabe izračunata površina upravičenih vrst dejanske rabe in površina neupravičenih vrst dejanske rabe. Razmerje med površino neupravičenih vrst dejanske rabe in grafično površino se razdeli v razrede z določenim koeficientom znižanja za določitev največje upravičene površine. Površina neupravičenih značilnosti znotraj GERK ne sme presegati 50 odstotkov grafične površine GERK.
(4) Uporaba sorazmernega sistema iz prejšnjega odstavka za posamezne vrste rab iz evidence dejanske rabe za GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se določi na naslednji način:
1. v celoti neupravičene površine so zemljišča, ki so po evidenci dejanske rabe:
– 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
– 1420 – plantaža gozdnega drevja,
– 1500 – drevesa in grmičevje,
– 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče,
– 4100 – barje,
– 4220 – ostalo zamočvirjeno zemljišče,
– 4210 – trstičje,
– 5000 – suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,
– 6000 – odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom;
2. površina, ki je upravičena 80 odstotkov, je površina z vrsto dejanske rabe 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem;
3. v celoti upravičene površine so:
– 1300 – trajni travnik,
– 1321 – barjanski travnik,
– 1222 – ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak,
– vse druge kmetijske rabe iz evidence dejanske rabe, če strnjena površina teh rab ne presega 100 m2.
(5) Koeficient znižanja največje upravičene površine narašča glede na delež neupravičene površine v vrisanem GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi. Razredi za določitev največje upravičene površine temeljijo na upoštevanju razmerja med izračunano površino neupravičenih vrst dejanske rabe in grafično površino vrisanega GERK, in so naslednji:
1. razred: od 0 % – 10 % neupravičenih površin: koeficient znižanja je 0;
2. razred: nad 10 % – 30 % neupravičenih površin: koeficient znižanja je 0,05;
3. razred: nad 30 % – 50 % neupravičenih površin: koeficient znižanja je 0,10.
(6) Največja upravičena površina za GERK 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi se določi po naslednji enačbi:
NUP = A x (1- koeficient znižanja),
pri čemer je:
– NUP: največja upravičena površina;
– A: izračunana upravičena površina z uporabo sorazmernega sistema upravičenosti za posamezne vrste rab iz evidence dejanske rabe;
– koeficient znižanja: koeficient znižanja iz prejšnjega odstavka.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je največja upravičena površina GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi enaka nič, če ta ni vrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(1) Za KMG – skupni pašnik in KMG – planina se v RKG za vsako posamezno geografsko ločeno enoto skupnega pašnika oziroma planine vodijo naslednji podatki:
– identifikacijska oznaka skupnega pašnika oziroma planine;
– za planino vrsta planine (predplanina, planina ali visokogorska planina);
– tradicionalno ime;
– bloki in GERK;
– podatki o objektih, povezanih z rejo živali na skupnem pašniku oziroma planini;
– podatki o obstoju in načinu oskrbe z elektriko in vodo;
– podatki o dostopu do skupnega pašnika oziroma planine in
– podatki o obstoju električnega pastirja.
(2) Na KMG – planina se GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi lahko vriše tudi na zemljišču, ki po evidenci dejanske rabe spada v vrsto dejanske rabe 2000 – gozd, vendar samo ruševje oziroma gozd, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, določen kot druga gozdna zemljišča. Vrsta dejanske rabe 2000 – gozd (ruševje) je v celoti neupravičena površina.
(3) Največja upravičena površina na KMG – planina se za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi izračuna v skladu s prejšnjim členom.
(4) Na KMG – planina se lahko vrišejo GERK z naslednjimi vrstami rabe:
– 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
– 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
– 1100 – njiva.
(5) Na KMG – skupni pašnik se lahko vrišejo GERK z naslednjimi vrstami rabe:
– 1300 – trajni travnik,
– 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi,
– 1222 – ekstenzivni sadovnjak,
– 1100 – njiva.

GERK z vrsto rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja se določi le na površinah, ki po evidenci dejanske rabe sodijo v vrsto dejanske rabe 1420 – plantaža gozdnega drevja.

GERK z vrsto rabe 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi se določi, kadar kmetijsko zemljišče začasno ni zasajeno, je pa v pripravi na kmetijsko proizvodnjo. V to vrsto rabe uvrščamo rigolana zemljišča pred zasaditvijo trajnega nasada ali druga zemljišča, kadar so bili izvedeni agrotehnični ukrepi za izboljšavo nadaljnje obdelave zemljišča, vendar samo, če je zemljišče že pripravljeno za setev (tudi travinja) ali saditev.

(1) Upravna enota vpiše v RKG podatke o GERK tako, da na predlog nosilca ob njegovi prisotnosti na ortofoto vriše meje GERK, vpiše domače ime in vrsto rabe GERK ter ostale podatke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Pri vpisu GERK v RKG se kot kontrolni podatek upošteva podatek iz evidence dejanske rabe v skladu z drugim in tretjim odstavkom 12. člena tega pravilnika.
(3) Pri vpisu GERK V RKG se v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena pri zunanji meji GERK dovoli odstopanje 0,75 m od evidence dejanske rabe.
(4) Če se v postopku vpisa GERK ugotovi, da GERK ali del GERK ne izpolnjuje pogojev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, ker se je stanje v naravi od zadnjega razpoložljivega ortofota spremenilo in še ni razvidno v evidenci dejanske rabe oziroma podatka v evidenci dejanske rabe ni mogoče spremeniti brez predhodne preveritve, se GERK lahko vpiše le na podlagi pisne izjave nosilca o dejanskem stanju v naravi. Nosilec mora podati izjavo o dejanskem stanju v naravi za vsak del GERK, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, posebej. Hkrati z izjavo o dejanskem stanju v naravi nosilec potrdi, da je seznanjen s pogoji za vpis GERK ter s posledicami v primeru nepravilnosti prijavljenih podatkov o GERK.
(5) Vpis GERK v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoč za GERK z vrsto rabe 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi.
(6) Izjava o dejanskem stanju v naravi iz četrtega odstavka tega člena velja do naslednjega urejanja GERK v RKG ali obnovljenega podatka o dejanski rabi v skladu s pravilnikom, ki ureja evidenco dejanske rabe.
(7) Če vpis GERK ni mogoč, ker je na istem zemljišču že vpisan GERK drugega KMG, upravna enota ravna v skladu s 30. členom tega pravilnika.
(8) Ob vpisu GERK z vrsto rabe 1211 – vinograd upravna enota vpiše nosilca v RPGV oziroma izvede spremembo podatkov v RPGV. Če je v skladu s predpisi, ki urejajo RPGV, treba za vpis v RPGV pridobiti dodatne podatke, nosilca pozove, da jih predloži.

(1) Za spremembo GERK se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(2) Po izvedeni spremembi GERK se ti ponovno povežejo v blok v skladu z 10. členom tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nosilec spremembo podatkov o GERK oziroma podatek o prenosu GERK med KMG, v primeru, da sprememba zadeva GERK v celoti, upravni enoti sporoči pisno. Vloga za spremembo podatkov o GERK mora vsebovati podatke z obrazca iz priloge 11, ki je sestavni del tega pravilnika, vloga za prenos GERK-ov pa podatke z obrazca iz priloge 12, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Pri prenosu zemljišča v uporabo drugemu KMG mora spremembe GERK v RKG pri upravni enoti najprej priglasiti nosilec, ki je prenehal uporabljati to zemljišče. Pri tem navede tudi, katero KMG bo imelo zemljišče v uporabi, če podatek pozna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko oba nosilca skupaj posredujeta vlogo za prenos GERK, ki vsebuje podatke z obrazca iz priloge 12 tega pravilnika.
(3) Ob vpisu spremembe podatkov GERK v RKG upravna enota obema nosilcema iz prejšnjega odstavka izda izpis v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega pravilnika.

(1) Upravna enota lahko pozove nosilca, ki ni lastnik vpisanih zemljišč, da predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč.
(2) Če nosilec dokazil iz prejšnjega odstavka ne predloži ali če upravna enota na podlagi predloženih dokazil ugotovi, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni, upravna enota odloči o izbrisu GERK ali dela GERK iz RKG. Upravna enota v RKG pri zemljišču, ki se nanaša na izbrisan GERK, vpiše opombo.
(3) Vlogo za ugotavljanje pravice do uporabe vpisanih zemljišč v RKG lahko vloži lastnik ali uporabnik zemljišč, ki izkaže pravico do uporabe zemljišč, ki so prijavljena v RKG.

Po pravnomočnosti odločbe o izbrisu upravna enota posreduje Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja podatke o spremembah GERK iz 29. in 30. člena tega pravilnika, če so bili za to površino v obdobju nepravilnega vpisa v RKG vloženi zahtevki za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike.

V primeru izvedene komasacije upravna enota po izdaji pravnomočnih odločb o novi razdelitvi zemljišč po uradni dolžnosti GERK in bloke na območju komasacije izbriše iz RKG ter pozove komasacijske udeležence na vpis novih GERK.

(1) Če je bila površina v RKG pred oziroma med izvedbo kontrole ukrepov kmetijske politike ali inšpekcijskega nadzora spremenjena, se v RKG prenesejo ugotovitve le za grafično površino, ki je enaka preseku grafične površine, ki je bila dejansko v kontroli oziroma nadzoru, s trenutnim stanjem v RKG. Ugotovitve kontrol oziroma nadzora se prenesejo v RKG tudi v primerih, ko je bila površina v kontroli oziroma nadzoru prenesena na drugo KMG.
(2) Spremembe podatkov v RKG o GERK in blokih po uradni dolžnosti lahko izvede tudi ministrstvo, če je sprememba takšne narave, da bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov. Šteje se, da sprememba podatkov v RKG o GERK bistveno ne spreminja prijavljenih podatkov, če se površina GERK zaradi urejanja napak, nastalih pri vpisu GERK, spremeni za manj kot 2 odstotka oziroma za največ 100 m2.

(1) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja in kmetijski inšpektorji (v nadaljnjem besedilu: kontrolni organi) posredujejo v RKG ugotovitve kontrole oziroma nadzora za vse GERK oziroma bloke, ki so bili predmet kontrole oziroma nadzora.
(2) Kontrolni organi ugotovitev kontrole oziroma nadzora GERK oziroma blokov posredujejo v RKG v elektronski obliki. Ugotovitev mora vsebovati odločbo oziroma zapisnik v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ter v primerih, ko je ugotovitev kontrole oziroma nadzora prostorsko opredeljena, tudi topološko in vsebinsko ustrezen grafični podatek, vključno z umestitvijo v prostor v državnem koordinatnem sistemu.

(1) Če sprememba podatkov v evidenci dejanske rabe povzroči, da GERK ne izpolnjuje več pogojev za vpis v skladu s 27. členom tega pravilnika, se takšen GERK v RKG označi kot neusklajen z evidenco dejanske rabe.
(2) Blok, ki je večji od 0,15 ha in ima na kateremkoli delu zožitev pod 2 m, se označi kot neusklajen. Nosilec mora popraviti vpis take površine v RKG oziroma podati pisno izjavo, v kateri opiše način rabe tega dela zemljišča.

(1) V RKG se vodijo tudi podatki o pridelku oljk in oljčnega olja za kmetijska gospodarstva, ki imajo najmanj 0,1 ha oljčnikov. Vloga za prijavo pridelka oljk in oljčnega olja mora vsebovati podatke z obrazca iz priloge 9, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Dopolnilne dejavnosti se v RKG vodijo v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti.

Postopki za vpis v RKG, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika ministrstvo po uradni dolžnosti:
1. iz RKG izbriše GERK z vrsto rabe 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče;
2. GERK z vrsto rabe 1321 – barjanski travnik spremeni vrsto rabe v 1300 – trajni travnik;
3. GERK z vrsto rabe 1100 – njiva, ki ima vpisane jagode, spremeni vrsto rabe v 1170 – jagode na njivi;
4. GERK z vrsto rabe 1160 – hmeljišče, ki ima v RKG vpisano premeno, spremeni vrsto rabe v 1161 – hmeljišče v premeni;
5. GERK z vrsto rabe 1190 – rastlinjak, ki ima vpisane jagode, spremeni vrsto rabe v 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami;
6. GERK z vrsto rabe 1430 – ekstenzivni kraški pašnik in 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, spremeni vrsto rabe v 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;
7. GERK z vrsto rabe 1300 – trajni travnik, se na KMG – planina spremeni vrsta rabe v 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi;
8. GERK z vrsto rabe 1100 – njiva spremeni vrsto rabe v 1300 – trajni travnik, če so bile na teh GERK v zbirnih vlogah iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, najmanj pet predhodnih zaporednih let prijavljene naslednje istovrstne kmetijske rastline:
– 201 – trave,
– 203 – travnodeteljna mešanica,
– 206 – deteljnotravna mešanica,
– 207 – detelja,
– 208 – lucerna.
(2) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja posreduje podatke, na katerih GERK-ih iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvede sprememba vrste rabe GERK-ov v RKG, ministrstvu.

Agrarne in pašne skupnosti so vpisane v RKG kot nosilci KMG do 31. decembra 2016.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10, 68/10, 110/10, 66/11, 54/12 in 26/14 – ZKme-1B).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.