Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 36. seji dne 17. 9. 2014 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Strateški prostorski načrt Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: SPN).
(2) V postopku priprave Občinskega prostorskega načrta je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in izdana odločba št. 35409-191/2010 z dne 1. 9. 2014, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, o sprejemljivosti vplivov njegove izvedbe na okolje.

(1) Besedilo SPN obsega poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del

    II/1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
        II/1.1. Izhodišča
        II/1.2. Cilji
    II/2. Zasnova prostorskega razvoja občine
        II/2.1. Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
        II/2.2. Omrežje naselij
        II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji
        II/2.4. Druga za občino pomembna območja
    II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
        II/3.1. Prometna infrastruktura
              II/3.1.1. Cestno omrežje
              II/3.1.2. Omrežje letališke infrastrukture
              II/3.1.3. Železniško omrežje
              II/3.1.4. Javni potniški promet in prometna vozlišča za javni 
                        potniškipromet
              II/3.1.5. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti
        II/3.2. Elektronske komunikacije
        II/3.3. Energetika
        II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
              II/3.4.1. Oskrba z vodo
              II/3.4.2. Čiščenje odpadne in padavinske vode
              II/3.4.3. Ravnanje z odpadki
               II/3.5. Pokopališča
        II/4. Usmeritve za prostorski razvoj
            II/4.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
                  II/4.1.1. Razvoj naselij
                          II/4.1.1.1. Notranji razvoj in prenova
                          II/4.1.1.2. Širitve
                  II/4.1.3. Razvoj dejavnosti po naseljih
                          II/4.1.3.1. Stanovanjska gradnja
                          II/4.1.3.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti
                          II/4.1.3.3. Centralne dejavnosti
                          II/4.1.3.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem
                  II/4.1.4. Sanacija in prenova razpršene gradnje
                  II/4.1.5. Območja razpršene poselitve
                  II/4.1.6. Urbanistično oblikovanje naselij
            II/4.2. Usmeritve za razvoj v krajini
                  II/4.2.1. Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na  
                            naravne vire
                          II/4.2.1.1. Kmetijstvo
                          II/4.2.1.2. Gozdarstvo
                          II/4.2.1.3. Vode
                          II/4.2.1.4. Turizem in rekreacija
                          II/4.2.1.5. Mineralne surovine
                  II/4.2.2. Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne
                            kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih
                            ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
                  II/4.2.3. Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
                            območja zaščite in reševanja
                  II/4.2.4. Območja in objekti za potrebe obrambe
            II/4.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
                  II/4.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
   II/5. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in območij
       II/5.1. Območje mesta Kranj
       II/5.2. Golnik
   II/6. Spremljanje stanja okolja
    III. Prehodne in končne določbe

(2) Kartografski del SPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
– List 1: Zasnova prostorskega razvoja v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine in območje mesta Kranj),
– List 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine),
– List 3: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z okvirnimi območji naselij, okvirnimi območji razpršene gradnje in okvirnimi območji razpršene poselitve v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine in območje mesta Kranj),
– List 4: Usmeritve za razvoj v krajini v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine),
– List 5: Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine).

(1) Mestna občina Kranj pokriva 151 km2 veliko območje na meji med predalpskim in alpskim svetom. Po podatkih Statističnega urada RS je v njej v začetku leta 2013 živelo nekaj več kot 55500 prebivalcev, kar jo uvršča na tretje mesto med slovenskimi občinami (z več kot 360 preb./km2 se uvršča med občine z visoko gostoto poselitve).
(2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti se območje občine deli na šest makro območij:
– območje mesta Kranj (vključuje mesto Kranj in predmestni prostor),
– Kranjsko – Sorško polje,
– Škofjeloško hribovje,
– Jelovica,
– Dobrave,
– Karavanke.
(3) Gorati predeli Karavank ter hriboviti in gričevnati predeli Jelovice, Škofjeloškega hribovja in Dobrav so pretežno gozdnati, ob naseljih in v dolinah ob vodotokih pa prevladujejo travniške površine. Precejšen del teh območij ima velik naravovarstveni pomen in se varuje kot posebna varstvena območja. Za Kranjsko – Sorško polje je značilna kmetijska krajina z manjšimi zaplatami gozdnih površin. Povezovalni element celotnega občinskega prostora predstavljata reki Sava in Kokra s svojimi pritoki.
(4) V občini je 49 statističnih naselij. Naselja so dokaj enakomerno razporejena po celotnem območju občine z nekoliko večjo koncentracijo na območju mesta Kranj. Za celotno območje občine je značilen kompakten poselitveni vzorec, razpršena poselitev se pojavlja le točkovno. Osrednji del občine z mestom Kranj in njegovim predmestjem je intenzivno urbaniziran, značilno strukturo pozidave določata obe večji reki s svojimi terasami. Za manjša naselja Kranjsko – Sorškega polja je značilna obcestna, za naselja Dobrav in Škofjeloškega hribovja, ki se razraščajo po vzpetem terenu, pa gručasta zasnova. Pomembnejša središča so se iz prvotne obcestne in gručaste zasnove ponekod (Golnik, Besnica) že preoblikovala v večje središčne aglomeracije.
(5) Na območju mesta Kranj je pozidava zasnovana izrazito centralno. Historično jedro Kranja se je razvilo na dvignjenem pomolu nad sotočjem Kokre in Save. Z rastjo in razvojem dejavnosti, ki so bile v začetni fazi vezane na gospodarsko rabo voda, se je jedro začelo širiti ob obeh vodotokih. Hkrati so se v okolici, ki danes v večjem delu predstavlja predmestno območje, začela oblikovati tudi druga poselitvena jedra. Z razmahom intenzivne urbanizacije in suburbanizacije se je mesto z novimi stanovanjskimi soseskami razvilo preko zgodovinskega okvira in se (zlasti na lokacijah ob pomembnejših prometnicah) počasi zlilo s predmestno pozidavo v večjo urbano aglomeracijo. Preostala poselitvena območja se raztezajo radialno v smeri prometnih povezav med mestom in zaledjem (v smeri Škofje Loke, Medvod, Preddvora, Besnice in Golnika).
(6) Predeli z večjo nadmorsko višino (del Škofjeloškega hribovja in Dobrav ter območji Jelovice in Karavank) so pretežno neposeljeni. Zaradi ugodnega izhodišča za izlete v hribovito in gorsko zaledje se v tem delu občine pogosteje pojavlja počitniška gradnja.
(7) Območje mesta Kranj in Kranjsko – Sorškega polja je intenzivno urbanizirano (v njem živi več kot tri četrtine vsega prebivalstva v občini). Za ostala naselja v občini je značilna pretežno ruralna struktura poselitve z večjimi ali manjšimi vplivi urbanizacije glede na oddaljenost od mesta. Za območje občine je značilen pozitiven naravni in negativen selitveni prirast, kar sicer ni tipično za slovenski prostor. Poseben problem predstavlja praznjenje osrednjih urbanih območij (historično jedro Kranja). Negativen selitveni prirast je moč pripisati predvsem temu, da se je v preteklosti prostorska politika pretežno usmerjala v zagotavljanje površin za razvoj gospodarstva (proizvodnih dejavnosti) manj pozornosti pa je bilo posvečene zagotavljanju raznolike ponudbe stanovanjske gradnje in kvalitete bivanja v posameznih soseskah. Trend naraščanja prebivalstva zaradi naravne rasti se bo verjetno sčasoma ustavil. Hkrati je moč pričakovati, da se bo z izboljšavo prometnih povezav v regiji, načrtovanimi delovnimi mesti v dejavnostih z visoko dodano vrednostjo ter dvigom bivalnega standarda privlačnost občinskega prostora za poselitev bistveno povečala. Ker so v urbaniziranem osrednjem nižinskem delu večja obstoječa (plansko začrtana) območja za potrebe stanovanjske gradnje že izrabljena ali pa se nahajajo v fazi realizacije, bo glede na pričakovane priselitve v občini v kratkem nastal primanjkljaj razpoložljivih stanovanjskih površin.
(8) Državno prometno omrežje je na območju občine dobro razvito. Preko osrednjega dela poteka transevropski prometni koridor z avtocesto A2 Karavanke – Obrežje (nanjo se občinsko prometno omrežje navezuje preko priključkov Kranj – vzhod in Kranj – zahod) in glavno železniško povezavo Ljubljana – Jesenice. Občina leži tudi v neposredni bližini osrednjega državnega letališča. Z letališčem in pomembnejšimi središči v ožji in širši regiji se zaenkrat povezuje preko državnih cest, v prihodnje pa je predvidena tudi ureditev krožne regionalne železniške povezave Ljubljana – Letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana in hitre železniške povezave Ljubljana – Letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice.
(9) Kranj je središče Gorenjske statistične regije in je v državni strategiji prostorskega razvoja opredeljen kot središče nacionalnega pomena ter drugo najpomembnejše središče širšega ljubljanskega mestnega območja. Leži približno 30 km severno od Ljubljane. Poleg upravnega in administrativnega središča mesto predstavlja pomembno zaposlitveno središče na državnem nivoju. Zgodovinsko gledano je bila najmočnejša gospodarska panoga na območju občine industrija, ki je največji razmah doživljala v obdobju do leta 1980. V 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja je panogo zajela kriza. Številna podjetja so propadla, gospodarstvo pa se je začelo počasi prestrukturirati iz industrijskega v terciarni sektor. Nekatera večja industrijska podjetja v občini so se uspela vsaj deloma prilagoditi spremenjenim tržnim razmeram, zato sta delež zaposlovanja v nekmetijskem sektorju (predvsem v velikih gospodarskih družbah, medtem ko je zaposlovanje v srednje velikih podjetjih pod slovenskim povprečjem) in stopnja zaposlenosti v občini še vedno nad državnim povprečjem. Zaradi propada in prestrukturiranja podjetij je v mestu ostalo veliko neustrezno izrabljenih (degradiranih) industrijskih območij. Posledica sprememb je bil tudi znaten upad delovnih mest. Pomanjkanje se kaže predvsem na področju delovnih mest za visoko izobražene kadre, zaradi česar je značilen velik delež dnevnih delovnih migracij v smeri Ljubljane.
(10) Vloga mesta v regiji se vse bolj krepi na področju zdravstva, izobraževanja, športnorekreacijskih dejavnosti in kulture. Za državnim in regijskim povprečjem pa občina bistveno zaostaja na področju razvoja turizma (pomanjkljiva ponudba, majhno število nočitev, pomanjkanje prepoznavnosti turističnih destinacij). Pomanjkljiva je tudi ponudba na področju stanovanjske gradnje – na trgu je na voljo premalo različnih tipov stanovanj na lokacijah s kvalitetnim bivalnim okoljem, slabše pa je urejeno tudi področje oskrbe in varstva starejših, kar je še posebej problematično zaradi trenda staranja prebivalstva.
(11) Občina v zadnjem času aktivno oblikuje lastno strategijo razvoja (strategija trajnostnega razvoja ter drugi občinski in sektorski razvojni programi) in se hkrati vključuje v različne regionalne in širše razvojne pobude. Ključni projekti partnerskih občin v regiji so med drugim ureditev prometne (hitra in krožna regionalna železniška povezava, letališče Jožeta Pučnika), okoljske (celovita ureditev področja ravnanja z odpadki) in druge gospodarske javne infrastrukture, ustanovitev regijskega univerzitetnega središča, razvoj turistične destinacije Gorenjska ter zagotovitev ustreznega okolja za gospodarski razvoj (podjetniški inkubatorji, tehnološki parki, poslovne cone).
(12) Problematika opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo nasploh je pomemben faktor pri zagotavljanju ustreznih možnosti za prostorski razvoj. Velik del občine zaenkrat še ni ustrezno opremljen z gospodarsko javno infrastrukturo, vendar se stopnja opremljenosti naglo izboljšuje. Problemi se kažejo predvsem na naslednjih področjih:
– stari in neustrezni cevovodi za oskrbo s pitno vodo, preobremenjenost obstoječih virov in visoka stopnja odvisnosti od virov v sosednjih občinah;
– preko javnega kanalizacijskega sistema se odvaja približno 70 % vseh odpadnih voda – sistem je večinoma urejen v mešani izvedbi, skoraj 25 % omrežja je urejenega neustrezno in potrebnega obnove;
– neurejena prometna infrastruktura v mestnem jedru Kranja in podeželskem zaledju;
– raba energije je nad slovenskim povprečjem – 65 % stanovanj se ogreva z individualnimi sistemi, od tega jih 60 % kot energent uporablja kurilno olje;
– del naselij (predvsem na podeželju) nima urejenega širokopasovnega dostopa do svetovnega spleta.
(13) V skladu z načeli trajnostnega razvoja se poudarjajo tisti segmenti gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki izhajajo iz lege in vloge občine v širšem prostoru, naravnih danosti ter ustvarjenih razmer. Ključne primerjalne prednosti občine so:
– velikost gravitacijskega zaledja ter vloga in pomen mesta Kranj v regionalnem in nacionalnem prostoru;
– izjemna prometna lega glede na obstoječe in načrtovano prometno omrežje v državi in regiji (avtocestni sistem, regionalna in hitra železnica, letališče);
– ohranjena industrijska tehnična tradicija in znanja z nekaj nosilnimi globalnimi podjetji;
– razvita mreža družbene infrastrukture z močnimi regijskimi ustanovami na področju izobraževanja in kulture ter športnorekreacijske infrastrukture z velikimi športnimi prireditvami;
– Brdo kot kongresni center državnega in mednarodnega pomena;
– ugodna lega glede na obstoječe in načrtovane danosti turizma v regiji, ohranjena narava in atraktivna podoba krajine ter številni ohranjeni kulturnozgodovinski spomeniki na celotnem območju občine.

(1) Kranj se razvija kot trajnostno, napredno in odprto središče Gorenjske. Koncept trajnostnega razvoja predstavlja zavestno odločitev za spoštovanje načela ravnovesja med težnjo po gospodarskem razvoju in težnjo po ohranjanju zdravega okolja oziroma narave. Usklajeno se razvijajo vse funkcije regijskega središča, omogoča visoka kakovost življenja današnjim in bodočim generacijam ter hkrati varuje okolje.
(2) Na podlagi osnovnega koncepta so določeni naslednji strateški cilji prostorskega razvoja:
(a) Z upoštevanjem primerjalnih prednosti posameznih območij, uravnoteženim razvojem sistema središč ter izgradnjo in izboljšavo omrežij gospodarske javne infrastrukture se zagotavljajo možnosti za usklajen in medsebojno povezan razvoj območja mesta Kranj in podeželskega zaledja. Prednostno se razvija tiste dejavnosti in območja občine, ki ne dosegajo svojih dejanskih potencialov, kot so izobraževanje, kultura, turizem, historično jedro Kranja in podeželje.
(b) Mesto Kranj se razvija kot osrednje regijsko upravno in administrativno središče ter izobraževalno, kulturno, športnorekreacijsko in zaposlitveno središče nacionalnega pomena. Z uravnoteženo razporeditvijo dejavnosti znotraj sistema lokalnih središč se omogoča razvoj celotnega občinskega prostora.
(c) Zagotavlja se pogoje za trajnostno gospodarsko rast tako, da se na eni strani ustvarja spodbudno poslovno okolje za realizacijo novih podjetniških idej in rast obstoječih podjetij (oblikovanje komunalno opremljenih gospodarskih in poslovnih con, tehnoloških parkov, podjetniških inkubatorjev ipd.), na drugi strani pa kakovostno življenjsko okolje za zaposlene.
(d) Vzpostavlja se sodobno, pestro in kakovostno izobraževalno (mreža osnovnošolskih in srednješolskih ustanov, Gorenjska univerza, vseživljenjsko izobraževanje) in športnorekreacijsko (Športni center, Nordijski panožni center, mreža manjših dvoran in igrišč, rekreacijske poti) ponudbo.
(e) Razvija se turistično ponudbo, v katero se vključuje tako historično jedro Kranja kot tudi podeželsko (turizem na kmetijah, izletniški turizem na območjih atraktivne krajine) in visokogorsko (planinski turizem) zaledje.
(f) V podeželskem zaledju se izboljšujejo pogoji za bivanje in delo z zagotovitvijo območij za drobne storitvene dejavnosti, spodbujanjem ekološkega kmetijstva, razvojem turistično-rekreacijskih zmogljivosti ipd. Posebna pozornost se posveča ohranjanju in dopolnitvi funkcij posameznih središč kot nosilcev razvoja v lokalnem prostoru.
(g) Posodablja in dograjuje se prometno, komunikacijsko, energetsko in okoljsko infrastrukturo s poudarkom na sledečih izhodiščih:
– posodobitev in izgradnja kanalizacijskega omrežja občine,
– posodobitev in izgradnja vodovodnega omrežja s poudarkom na razvoju in ohranjanju vodnih virov,
– posodobitev in izgradnja cestnega omrežja na območju mesta Kranj in v podeželskem zaledju,
– izgradnja hitre železnice in krožne regionalne železnice,
– razvoj alternativnih oblik prometa na urbaniziranih območjih ter v navezavi na turistična in rekreacijska območja (kolesarjenje, pešačenje),
– dopolnitev sistema javnega avtobusnega in železniškega potniškega prometa na relacijah z večjim obsegom dnevnih delovnih in šolskih migracij,
– povečanje deleža uporabe obnovljivih virov energije ter izboljšanje izkoriščenosti plinovodnega sistema in sistema za daljinsko ogrevanje,
– posodobitev telekomunikacijskega omrežja (s poudarkom na optimalni telekomunikacijski opremljenosti izobraževalnih ustanov ter gospodarskih in poslovnih con),
– zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za pokopališča (skladno pričakovani rasti prebivalstva, predvsem pa večanju indeksa staranja).
(h) Ohranja in vzpostavlja se kulturno in simbolno prepoznavnost naselbinskih jeder in s tem povečuje privlačnost območij. Omogoča se ohranitev kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.
(i) Krajina se razvija kot funkcionalen, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem prostorskih struktur, ki omogoča zdravo, varno in prijetno bivalno okolje ter ohranjanje dejavnosti v prostoru (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacija). Posebna pozornost se posveča skrbi za okolje in trajnostni rabi naravnih virov.
(j) Zagotavlja se varstvo voda v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter obnovljivosti naravnega vira ter varstvo ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. V okvirih, ki jih določajo varstvene zahteve, se vode izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene (območja ob Savi in Kokri, Trbojsko jezero).
(k) Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se posebno pozornost posveča zagotavljanju poplavne varnosti ogroženih območij ob Savi in Kokri.

(1) Z razvojem dejavnosti in rabo prostora se vzdržuje kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov, izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v razdelku II/1.1. tega odloka.
(2) Preglednica 1: Členitev prostora na makroenote in podenote

+--------------------------+------------------------------------+
|makroenota                |podenota                            |
+--------------------------+------------------------------------+
|(a) območje mesta Kranj   |(a1) mesto Kranj                    |
|(izdelan urbanistični     +------------------------------------+
|načrt)                    |(a2) predmestje                     |
+--------------------------+------------------------------------+
|(b) Kranjsko – Sorško     |(b1) Kranjsko polje                 |
|polje                     +------------------------------------+
|                          |(b2) Sorško polje                   |
|                          +------------------------------------+
|                          |(b3) Brdo                           |
+--------------------------+------------------------------------+
|(c) Škofjeloško hribovje  |(c1) območje ob Savi                |
|                          +------------------------------------+
|                          |(c2) osrednji del Škofjeloškega     |
|                          |hribovja                            |
|                          +------------------------------------+
|                          |(c3) Gozd Kranj – Škofja Loka       |
+--------------------------+------------------------------------+
|(d) Jelovica              |/                                   |
+--------------------------+------------------------------------+
|(e) Dobrave               |(e1) Golniške dobrave (izdelan      |
|                          |urbanistični načrt za Golnik)       |
|                          +------------------------------------+
|                          |(e2) Udin Boršt                     |
|                          +------------------------------------+
|                          |(e3) območje deponije Tenetiše      |
+--------------------------+------------------------------------+
|(f) Karavanke             |/                                   |
+--------------------------+------------------------------------+

(3) Območje mesta Kranj je razdeljeno na dve podenoti:
(3.1) Mesto Kranj kot intenzivno urbanizirano območje (znotraj cestnega obroča, ki ga tvorijo obvozne in povezovalne ceste) predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo v regiji. Poleg funkcij občinskega središča, ki pokrivajo potrebe prebivalstva v neposrednem gravitacijskem zaledju (prostor občine) se razvija funkcije, ki krepijo vlogo mesta v regionalnem in nacionalnem prostoru. Pri tem je ključna diferenciacija ponudbe mesta glede na druga pomembnejša središča v regiji.
(3.2) Predmestje (zunaj cestnega obroča) se razvija kot kvaliteten bivalni prostor v neposredni bližini mesta z vsemi osnovnimi oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, ki se umeščajo v jedra večjih predmestnih območij. Ohranjajo in razvijajo se poslovne cone (Polica) na prehodu med mestom in predmestjem.
(4) Kranjsko – Sorško polje je razdeljeno na tri podenote:
(4.1) Kranjsko polje se razvija kot večnamenski obmestni prostor. Poseben poudarek je na funkciji ohranjanja kulturne krajine (kmetijska dejavnost), zaradi privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem umeščanju stanovanjskih območij. Poslovna cona Hrastje se razvija kot gospodarsko, razvojno in raziskovalno središče občine.
(4.2) Sorško polje se razvija kot večnamenski obmestni prostor. Ohranja se značilna raba odprtega prostora z obsežnimi kompleksi kmetijskih površin, ki jih prekinjajo posamezni gozdovi. Glede na bližino mesta se večja pozornost posveča rekreacijskim funkcijam krajine s posebnim poudarkom na turističnem in rekreacijskem razvoju Save (Trbojsko jezero) ter obvodnega prostora. Ohranja se značilna urbano – ruralna struktura naselij z vplivi mestnega prostora in hkrati neposredno funkcijsko povezavo s kmetijsko krajino. Krepi se vloga Mavčič kot lokalnega središča in s tem nosilca razvoja na tem območju ter Žabnice kot manjšega nosilnega naselja v lokalnem prostoru.
(4.3) Območje gradu Brdo se še naprej razvija kot osrednje protokolarno in kongresno središče Slovenije. Obstoječe dejavnosti se dopolnjujejo zlasti s programi s področja športa in rekreacije.
(5) Škofjeloško hribovje je razdeljeno na tri podenote:
(5.1) Območje ob Savi se razvija kot večnamenski obmestni prostor, ki hkrati služi tudi kot neposredna funkcijska povezava z gravitacijskim zaledjem. Krepi se vloga Zgornje Besnice kot lokalnega središča in s tem nosilca razvoja na tem območju.
(5.2) Osrednji del Škofjeloškega hribovja ohranja ruralni značaj z redkejšo poselitvijo. Dejavnosti se razvijajo v funkciji ohranjanja poseljenosti in vzdrževanja podobe kulturne krajine. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije v navezavi na atraktivne izletniške točke (Sv. Jošt, slap Šum). Ohranja se vloga manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Pševo in Podblica), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe.
(5.3) Na območju Gozd Kranj – Škofja Loka se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in glede na bližino mestnega območja razvijajo sonaravne oblike rekreacijskih dejavnosti.
(6) Na Jelovici se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne in kulturne krajine in v povezavi s tem razvijajo sonaravne turistične in rekreacijske dejavnosti (izletniški turizem).
(7) Območje Dobrav je razdeljeno na tri podenote:
(7.1) Golniške dobrave ohranjajo pretežno ruralen značaj z zmerno poselitvijo. Poseben poudarek je na funkciji ohranjanja kulturne krajine, zaradi privlačnosti prostora za bivanje pa tudi na smotrnem umeščanju stanovanjskih območij. Ohranja in dopolnjuje se mreža lokalnih oskrbnih središč. Golnik se skupaj z Goričami razvija kot pomembnejše središče severnega dela občine. Krepi se njegova vloga središča nacionalnega pomena na področju zdravstva. Ohranja se vloga manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Tenetiše in Trstenik), s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe.
(7.2) Na območju Udin Boršta se prednostno ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in glede na bližino mestnega območja razvijajo sonaravne oblike rekreacijskih dejavnosti.
(7.3) Območje deponije Tenetiše se deloma sanira, v delu pa se nameni dejavnostim s področja ravnanja z odpadki. Celotno območje se ohranja kot rezervat za potrebe razvoja okoljskih dejavnosti.
(8) V višjeležečih hribovitih predelih Karavank se ohranjajo kvalitetne prvine naravne krajine in hkrati razvijajo sonaravne oblike planinskega turizma,športa in rekreacije.
(9) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 SPN.

(1) Preglednica 2: Naselja glede na vlogo (tip središča) v omrežju naselij

    -----------------------------------------------------------------
     TIP SREDIŠČA             NASELJE/OBMOČJE
    -----------------------------------------------------------------
     manjša nosilna naselja   Hrastje, Podblica, Pševo, Tenetiše,
     v lokalnem prostoru      Trstenik, Žabnica
    -----------------------------------------------------------------
     lokalna središča         Mavčiče, Zgornja Besnica
    -----------------------------------------------------------------
     pomembnejše lokalno      Golnik – Goriče (funkcije
     središče                 pomembnejšega lokalnega središča se
                              delijo med obe naselji)
    -----------------------------------------------------------------
     središče nacionalnega    območje mesta Kranj
     pomena
    -----------------------------------------------------------------
     ostala naselja           Babni Vrt, Breg ob Savi, Bobovek,
                              Čadovlje, Čepulje, Hraše, Ilovka,
                              Jama, Jamnik, Javornik, Lavtarski vrh,
                              Letenice, Meja, Nemilje, Njivica,
                              Pangršica, Planica, Podreča, Povlje,
                              Praše, Rakovica, Spodnja Besnica,
                              Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Suha
                              pri Predosljah, Sveti Jošt nad
                              Kranjem, Šutna, Tatinec, Zabukovje,
                              Zalog, Žablje
    -----------------------------------------------------------------

(2) Preglednica 3: Predmestna območja in mestne četrti na območju mesta Kranj

    -----------------------------------------------------------------
     OBMOČJE                  PREDMESTNO OBMOČJE/MESTNA ČETRT
    -----------------------------------------------------------------
     predmestje               Britof, Čirče, Drulovka, Kokrica,
                              Mlaka, Orehovlje, Predoslje, Rupa,
                              Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje,
                              Zgornje Bitnje
    -----------------------------------------------------------------
     mesto                    Jedro, Kranj – sever, Labore, Planina,
                              Primskovo, Sava, Stražišče, Struževo,
                              Zlato polje
    -----------------------------------------------------------------

(3) Območje mesta Kranj
(3.1) Mesto Kranj se razvija predvsem kot upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, športnorekreacijsko in poslovno središče regije in širšega prostora. Upravne funkcije nacionalnega in regijskega pomena se prednostno umeščajo v mestno jedro in njegovo neposredno zaledje. Krepi se vloga Zlatega polja kot izobraževalnega in zdravstveno-poslovnega središča (v bližino se umešča tudi novo prometno vozlišče).
(3.2) V jedrih mestnih četrti in predmestnih območij se zagotavlja osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti, družbeno infrastrukturo (zlasti osnovne šole in vzgojnovarstvene ustanove) ter površine za šport in rekreacijo v ožjem radiju dostopnosti (peš dostop).
(3.3) Posebna pozornost se posveča zagotavljanju raznovrstne in kvalitetne ponudbe na področju stanovanjske gradnje.
(3.4) Razvoj gospodarstva temelji na obstoječih perspektivnih panogah, ki se dopolnjujejo zlasti z dejavnostmi s področja visoke tehnologije, prometa in logistike ter povezujejo z izobraževalnimi in zdravstvenimi ustanovami. Prednostno se zagotavlja na območju obstoječih poslovnih in gospodarskih con Polica, Primskovo, Labore, Sava, Struževo in Hrastje.
(3.5) Razvoj območja mesta Kranj je podrobneje opisan v poglavju II/5.1.
(4) Golnik – Goriče
(4.1) Golnik se skupaj z Goričami razvija kot upravno, izobraževalno, kulturno, zdravstveno, športnorekreacijsko in poslovno središče središče severnega dela občine.
(4.2) Z ureditvijo medicinsko – tehnološkega parka se krepi vloga Golnika kot središča nacionalnega pomena na področju zdravstva.
(4.3) Dejavnosti se dopolnjuje s turističnimi programi v navezavi na krajinske kvalitete v okolici ter obrtnimi in poslovnimi programi.
(4.4) Zagotavlja se tudi možnosti za razvoj stanovanjske gradnje v večjem obsegu.
(4.5) Razvoj območja Golnika je podrobneje opisan v poglavju II/5.2.
(5) Lokalna središča
(5.1) Ohranja in krepi se vloga Mavčič in Zgornje Besnice kot nosilcev razvoja za neposredno gravitacijsko zaledje.
(5.2) Ohranja in dopolnjuje se obstoječe fokuse izobraževalnih (osnovna šola, vrtec), športnorekreacijskih in kulturnih dejavnosti v jedru naselja.
(5.3) Ohranja se vsaj minimalna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi (gasilski dom, trgovina z osnovno oskrbo, pošta ipd.).
(5.4.) Dejavnosti se dopolnjuje s turističnimi programi v navezavi na krajinske kvalitete v okolici ter obrtnimi in poslovnimi programi.
(5.5) V lokalnih središčih se zagotavlja tudi možnosti za razvoj stanovanjske gradnje v večjem obsegu.
(6) Manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru
(6.1) Ohranja se vloga manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru, s katerimi se zagotavlja osnovna opremljenost s centralnimi in poslovnimi dejavnostmi (trgovina, storitve, sedež KS, šport in rekreacija, obrtne dejavnosti) v ožjem radiju dostopnosti (peš dostopnost) večine naselij.
(6.2) Dejavnosti naselij se dopolnjuje s turističnimi programi v navezavi na krajinske kvalitete v okolici.
(7) Omrežje naselij je razvidno iz grafičnih prikazov na listu 1 SPN.

(1) Načrtuje se ureditev novega avtocestnega priključka Kranj – sever in celovita rešitev prometne problematike na območju mesta Kranj s sistemom vpadnic in prometnih obročev.
(2) V okviru državnega prometnega omrežja se umeščata novi železniški povezavi na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj (hitra železnica, krožna regionalna železnica).
(3) Zasnova prometnega omrežja je podrobneje predstavljena v poglavju II/3. tega odloka.
(4) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 1 SPN.

(1) Kot prepoznavne naravne in ustvarjene kvalitete prostora se opredeljujejo ohranjena stara naselbinska jedra z velikim deležem kulturne dediščine (historično jedro Kranja), krajina na robovih Sorškega polja z značilnimi obcestnimi ravninskimi vasmi (kot posebne kvalitete v tem območju se opredeljujejo jedra Mavčič, Jame in Praš), krajina Škofjeloškega hribovja in krajina severnega dela Dobrav z značilnimi gručastimi vasmi, kompleks gradu Brdo ter območja ohranjene narave (Jelovica, Karavanke, Udin Boršt, Gozd Kranj – Škofja Loka). Podrobnejše opredelitve in usmeritve za ta območja so podane v poglavju II/4. tega odloka.
(2) Na lokaciji Pševo se predvidi možnost izkoriščanja tehničnega kamna pod pogoji iz 36. člena tega odloka.
(3) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti na območju Sorške reke in Žabnice v Bitnjah je potrebno uredit sistem suhih zadrževalnikov.
(4) Druga za občino pomembna območja so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 SPN.

(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvijajo v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarstva. Infrastrukturna opremljenost se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno opremo, izboljšuje pa se tudi v smislu zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnih prikazov na listu 2 SPN.

(1) Preko osrednjega dela občine poteka avtocesta A2 Karavanke – Obrežje. Občinsko prometno omrežje se na njo navezuje preko priključkov Kranj – vzhod in Kranj – zahod. Načrtuje se ureditev dodatnega priključka (Kranj – sever), s katerim se bo ob sočasni dograditvi notranjega prometnega omrežja bistveno izboljšala pretočnost prometa na območju mesta Kranj in širše.
(2) Na avtocesto se navezuje serija vpadnic, ki povezujejo ožje območje mesta Kranj z avtocesto in zaledjem. Na načrtovani priključek Kranj – sever se navezuje obstoječa vzhodna obvoznica RI 210 Zgornje Jezersko – Škofja Loka. Sistem vpadnic se povezuje s sistemom cestnih obročev v mestu.
(3) Zunanji cestni obroč poteka okrog mesta (po meji med mestom in predmestjem). Tvorijo ga obstoječa vzhodna obvoznica ter zahodna in severna povezovalna cesta, ki sta bili v prostorske akte občine vneseni že v preteklosti. S SPN se redefinira način priključevanja zahodne na vzhodno obvoznico in sistem vpadnic ter potek severne povezovalne ceste, v vzhodnem delu.
(4) Okrog mestnega jedra Kranja se z rekonstrukcijo obstoječih cest in izgradnjo novih povezav oblikuje notranji cestni obroč. Posebna pozornost se posveča tudi celoviti ureditvi prometa (vključno s sistemom površin za mirujoči promet, con umirjanja prometa, peš con ipd.) na območju ožjega mestnega jedra.
(5) Na zunanji cestni obroč se navezujejo vpadnice iz smeri Ljubljane (RI 211 Kranj – Ljubljana), Naklega (RII 412 Naklo – Kranj), Škofje Loke in Preddvora (RI 210 Zgornje Jezersko – Škofja Loka), letališča Jožeta Pučnika (GII 104 Kranj – Trzin) Golnika (RII 410 Bistrica pri Tržiču – Kranj), Medvod (LC 251040 Jeprca – Labore) ter Zg. in Sp. Besnice (LC 183020 Kranj – Podblica), ki povezujejo območje mesta Kranj z zaledjem. Vpadnica iz smeri Škofje Loke se prometno razbremeni z ustrezno ureditvijo povezave z vpadnico iz smeri Medvod – možni sta dve različici, ki potekata po obstoječih prometnicah (cesta ob regionalni železnici, napajalna cesta za naselje Meja). Konkreten potek ceste bo v nadaljnjih postopkih skozi analize ustrezno ovrednoten – izbrana bo tista različica, ki se bo pokazala kot najprimernejša s prostorskega, okoljskega in ekonomskega vidika ter vidika družbene sprejemljivosti.
(6) Z rekonstrukcijo, posodobitvami in novogradnjami cest se prednostno izboljšujejo povezave med območjem mesta Kranj in zaledjem. Glede na potrebe (varnostne in prometnotehnične zahteve ipd.) se rekonstruirajo, posodabljajo in dograjujejo tudi preostale občinske ceste.
(7) Kjer je to možno, se v okviru rekonstrukcij in posodobitev ter novogradenj ob cestah uredijo koridorji za kolesarske steze in pešpoti.

(1) Preko območja občine poteka glavna železniška proga Ljubljana – Jesenice, od katere se v bližini občinske meje odcepi industrijski tir proti Naklemu. Železniška postaja je urejena na zahodnem robu mestnega jedra Kranja.
(2) V prihodnosti se načrtujejo večje posodobitve in dopolnitve železniškega omrežja. V okviru državnega prometnega omrežja se umešča nova hitra železniška povezava na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice. Železniško omrežje se na nivoju regije nadgrajuje še s krožno povezavo Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana, ki se na vseh ključnih točkah (prometna vozlišča) neposredno povezuje tudi z hitro državno železnico.
(3) Železniške povezave se s prometnim omrežjem v občini povezujejo preko dveh osrednjih prometnih vozlišč:
– posodobljene obstoječe železniške postaje na regionalnem omrežju, ki se razvija prednostno v funkciji mesta Kranj,
– načrtovanega novega multimodalnega vozlišča ob zunanjem cestnem obroču na severnem obrobju mesta (Zlato Polje), kjer se povezujejo vsi pomembnejši prometni koridorji na območju občine.
(4) Kot variantna ureditev železniškega omrežja na območju mesta Kranj se ohranja tudi rezervat južnega kraka železnice med Laborami in Hrastjem z železniško postajo na južnem robu mesta.

(1) Sistem javnega potniškega prometa se razvija na dveh nivojih – osnovno omrežje pokriva območje mesta Kranj, širše omrežje pa območje občine povezuje s pomembnejšimi regijskimi in državnimi središči ter prometnimi vozlišči.
(2) Obstoječi sistem je v pretežnem delu vezan na avtobusni promet z osrednjo postajo v središču mesta Kranj. V bližini središča se nahaja tudi postaja državne železnice. Pri nadaljnjem razvoju omrežja se bo z izgradnjo hitre državne in krožne regionalne železnice večja pozornost posvečala javnemu železniškemu prometu, zlasti povezavi z osrednjim državnim letališčem.
(3) Ohranja se obstoječa železniška postaja, ki dolgoročno prevzema funkcijo prometnega vozlišča na predvidenem regionalnem železniškem omrežju. Glavna avtobusna postaja se seli nekoliko bolj severno, neposredno ob notranji cestni obroč mesta.
(4) V severnem delu mesta Kranj se ob zunanjem prometnem obroču oblikuje novo prometno vozlišče z osrednjo občinsko in regijsko avtobusno ter železniško postajo z neposredno povezavo z letališčem Jožeta Pučnika.
(5) Omrežje javnega avtobusnega prometa na nivoju občine se dopolnjuje in razvija na relacijah v smeri posameznih zaposlitvenih in izobraževalnih središč ter predmestnih območij.
(6) Na območju mesta Kranj se posebna pozornost posveča tudi povezavi sistema javnega prometa z razvojem nemotoriziranega prometa kot sta kolesarjenje in pešačenje (povezava med železniško postajo v mestu in mestnim jedrom ter med severno železniško postajo in univerzitetnim središčem; ureditev površin za mirujoči promet na vozliščnih točkah ipd.).

V neposredni bližini občine se nahaja osrednje državno letališče. Ustrezno povezanost območja občine z letališčem se zagotavlja z izboljšanjem cestnih in železniških povezav v lokalnem in širšem regionalnem prostoru. Hkrati se zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje letališča (upoštevanje omejitvenih ravnin pri umeščanju in oblikovanju novih posegov v prostor).

(1) Daljinska kolesarska povezava D2 Bled – Kranj – Duplica ter glavne kolesarske povezave G6 Kranj – Škofja Loka, G7 Zgornje Jezersko – Kranj in G8 Kranj – Šentvid tvorijo osnovno mrežo kolesarskih poti, ki Kranj povezujejo z regionalnim zaledjem in širše. Na osnovno mrežo se navezujejo lokalne krožne povezave, ki med seboj povezujejo posamezna naselja ter izletniške točke v občini in širše (Savska pot, Naokrog velike gmajne, Navdih pod Storžičem). Lokalno kolesarsko omrežje dopolnjuje tudi gorska kolesarska pot na Jamnik.
(2) Ohranja in dopolnjuje se obstoječe omrežje planinskih poti in drugih pešpoti v občini.
(3) Omrežje pešpoti in kolesarskih stez se prednostno razvija na območju mesta Kranj v navezavi na zeleni sistem ter omrežja športnorekreacijskih in izobraževalnih ustanov (zlasti znotraj mesta). Na podeželskih območjih se omrežje ureja v povezavi s turističnimi in izletniškimi točkami ter območji atraktivne naravne krajine.
(4) Ločene površine za pešce in kolesarje se zagotavlja v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest. Za kolesarski promet se urejajo tudi prometno manj obremenjene lokalne ceste,

(1) Z osnovnim telekomunikacijskim omrežjem so pokrita vsa naselja v občini, širokopasovno omrežje pa je urejeno predvsem na območju mesta Kranj. Načrtuje se dopolnitev širokopasovnega omrežja, tako da bo omogočena priključitev večine uporabnikov na območju občine.
(2) Vzpostavlja se sistem brezžičnih omrežij za dostop do svetovnega spleta.
(3) Posebna pozornost se posveča optimalni telekomunikacijski opremljenosti javnih ustanov (izobraževalne in kulturne ustanove, javna uprava itn.) ter poslovnih in gospodarskih con.

(1) Na območju občine se nahajajo naslednji vodi in objekti prenosnega elektroenergetskega omrežja:
– HE Mavčiče,
– DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo,
– DV 2×110 kV Škofja Loka – Okroglo,
– DV 2×110 kV Medvode – Mavčiče,
– DV 2×110 kV Mavčiče – Labore,
– DV 2×110 kV Labore – Primskovo,
– DV 2×110 kV Primskovo – Visoko,
– DV 1×110 kV Okroglo – Zlato polje,
– DV 2×110 kV Primskovo – Zlato polje,
– RTP Labore, Primskovo, Zlato polje in Sava.
(2) Predvidena je izgradnja DV 2×400 kV Okroglo – Udine. Zaradi predvidenega prehoda DV Primskovo – Visoko na napetostni nivo 110 kV je načrtovana izgradnja nove RTP na Primskovem.
(3) Distribucijsko elektroenergetsko omrežje na območju občine večinoma deluje na napetostnem nivoju 20 kV. Manjši del na območju Save zaenkrat deluje na napetostnem nivoju 10 kV, vendar je tudi za to območje predviden prehod na napetostni nivo 20 kV. V distribucijsko omrežje se vključuje tudi sistem manjših hidroelektrarn in fotonapetostnih elektrarn.
(4) Omrežje je deloma urejeno z daljnovodi, deloma (na območju urbanih naselij) pa s kablovodi. Na območju urbanih naselij se v celoti načrtuje prehod na kablovode.
(5) Preko območja občine poteka regionalno prenosno plinovodno omrežje (R29 RMRP Vodice – Instal. Britof – MRP Jesenice, R29/1 Vodice – Britof). Nanj se navezuje distribucijsko omrežje, ki zaenkrat pokriva del območja mesta Kranj. Predvidena je dograditev distribucijskega omrežja na celotnem območju mesta Kranj.
(6) Na območju mesta Kranj delujejo trije sistemi daljinskega ogrevanja.
(7) Izboljšuje se izkoriščenost distribucijskega plinovodnega omrežja in sistemov daljinskega ogrevanja na območju mesta Kranj s priključevanjem večjih porabnikov energije (javne ustanove, industrijski porabniki ipd.) in uporabnikov, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije.
(8) V strnjenih podeželskih naseljih se prednostno uvaja mikrosisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in druge lokalno razpoložljive obnovljive vire energije. V večjih naseljih je možna tudi ureditev plinovodnega omrežja.
(9) Spodbuja se raba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije (bioplin, lesna biomasa, sončna energija, energija odpadkov) za posamezne objekte ali skupine objektov, zlasti na tistih lokacijah, kjer ni možna priključitev na plinovodno omrežje ali sisteme daljinskega ogrevanja.
(10) Spodbuja se gradnja energetsko učinkovitih objektov.

(1) Oskrba z vodo poteka preko šestih javnih vodovodnih sistemov:
(a) Kranj (vodni viri v občinah Cerklje, Preddvor, Šenčur in Kranj), na katerega se priključujejo območje mesta Kranj, naselja Bobovek, Breg ob Savi, Hrastje, Ilovka, Jama, Mavčiče, Meja, Orehovlje, Podreča, Praše, Rakovica (delno), Suha pri Predosljah, Šutna in Žabnica ter številna naselja v sosednjih občinah;
(b) Spodnja Besnica (lokalni vodni viri), na katerega se priključuje naselje Spodnja Besnica;
(c) Trstenik (lokalni vodni viri), na katerega se priključujejo naselja Čadovlje, Pangršica, Povlje, Srakovlje, Tatinec, Tenetiše, Trstenik in Žablje;
(d) Javornik (lokalni vodni viri), na katerega se priključujejo naselja Čepulje, Javornik, Pševo in Sveti Jošt nad Kranjem;
(e) Planica (lokalni vodni viri), na katerega se priključujeta naselji Lavtarski vrh in Planica;
(f) Golnik (lokalni vodni viri), na katerega se priključuje naselje Golnik.
(2) Naselja Babni vrt, Golnik, Goriče (skupaj z naselji Letenice, Srednja vas – Goriče in Zalog), Jamnik, Nemilje, Njivica, Podblica, Rakovica (delno), Zabukovje in Zgornja Besnica se oskrbujejo iz lokalnih (zasebnih) vodovodov.
(3) Razvoj vodovodnih sistemov se prednostno načrtuje v naslednjih točkah:
(a) izboljšanje (povečanje pretoka, zmanjšanje izgub) magistralnih vodovodov;
(b) obnova starih in neustreznih cevovodov, pri čemer je upoštevati tudi število načrtovanih priključkov;
(c) priključitev vodovodnega sistema Javornik na vodovodni sistem Kranj;
(d) obnova, dograditev in sanacija zajetij;
(e) zagotovitev dodatnih in rezervnih virov za javne vodovodne sisteme;
(f) zavarovanje obstoječih in potencialnih vodnih virov.

(1) Javni kanalizacijski sistem je zaenkrat urejen na delu območja mesta Kranj in delu naselja Golnik. V večjem delu gre za mešani sistem s centralno čistilno napravo v Kranju. Na nekaterih lokacijah so urejeni tudi manjši zasebni sistemi, iz katerih se odpadne vode odvajajo v ponikovalnice ali vodotoke.
(2) Načrtuje se prenova in dograditev celovitega regionalnega kanalizacijskega sistema, ki bo pokrival tudi sosednje občine in bo v celoti priključen na centralno čistilno napravo Kranj. Hkrati je predvidena tudi rekonstrukcija le-te. Nanj se bodo priključili naslednji podsistemi:
(a) podsistem, na katerega se bodo priključili območje mesta Kranj (razen območja Šmarjetne gore) ter naselja Bobovek, Ilovka, Suha pri Predosljah, Šutna in Žabnica;
(b) podsistem, na katerega se bodo priključila naselja Čadovlje, Golnik, Goriče, Letenice, Pangršica, Srakovlje, Tatinec, Tenetiše, Trstenik in Zalog;
(c) podsistem, na katerega se bodo priključila naselja Podblica, Rakovica, Spodnja Besnica in Zgornja Besnica.
(3) Naselja Breg ob Savi, Hrastje, Jama, Mavčiče, Podreča in Praše se priključujejo na sistem s centralnima čistilnima napravama Dragočajna oziroma Trboje.
(4) Na območju manjših naselij ter posameznih območij razpršene poselitve, kjer priključitev na večje čistilne naprave ekonomsko ni upravičena, se odvajanje in čiščenje odpadnih voda ureja z biološkimi čistilnimi napravami za manjše skupine objektov ali individualne objekte oziroma z izvedbo nepropustnih greznic in odvozom na čistilne naprave.
(5) Povsod je predvidena ureditev ločenega sistema odvajanja odpadnih voda (padavinske vode se odvajajo ločeno od ostalih odpadnih voda).

(1) Na celotnem območju občine je urejen reden odvoz komunalnih odpadkov. V vseh večjih naseljih je omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih. Načrtovana je dopolnitev mreže ekoloških otokov na podeželskih območjih ter v skladu z dinamiko izgradnje novih območij na celotnem območju občine. Na območju občine sta urejena zbirna centra za odpadke – Tenetiše in Kranj – Zarica.
(2) Deponija v Tenetišah je v fazi zapiranja in sanacije. Na delu območja je predvidena ureditev objekta za zbiranje in razvrščanje odpadkov. Celotno območje se ohranja kot rezervat za nadaljnji razvoj programov s področja ravnanja odpadkov in drugih okoljskih dejavnosti.
(3) Načrtuje se ureditev centralnega regijskega objekta za razvrščanje odpadkov z linijo za prebiranje in obrata za inertizacijo (mehansko biološko obdelavo odpadkov) na lokaciji Exoterm.

Osrednje občinsko pokopališče se nahaja v Kranju. Poleg osrednjega pokopališča je v občini urejenih še več manjših pokopališč, in sicer: Bitnje, Kokrica, Planina in Predoslje na območju mesta Kranj ter Goriče, Mavčiče, Tenetiše in Žabnica v zaledju. Vse obstoječe lokacije se ohranjajo in v njihovem okviru po potrebi zagotavljajo nove površine.

(1) Postopno in sistematično se oblikuje fond stavbnih zemljišč kot strateških razvojnih območij, pri čemer se prednostno obravnavajo lokacije na območju mesta Kranj in posameznih središč.
(2) Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 3 SPN.

(1) Pri notranjem razvoju naselij se zagotavlja kvalitetne bivanjske pogoje z zadostnimi funkcionalnimi zemljišči, zelenimi in rekreativnimi območji ter z ustrezno podporo na področju družbene in gospodarske javne infrastrukture.
(2) Glede na vlogo in pomen naselij in izkoriščenosti zemljišč ter možnost izpolnjevanja kriterijev iz točke (1) se prednostno izkorišča površine za notranji razvoj v Golniku, mestu Kranj, predmestnih območjih Britof in Mlaka ter v sklopu kompleksa gradu Brdo.
(3) Velik potencial za razvoj imajo degradirana urbana območja v mestu. Z delno ali celovito prenovo se revitalizirajo opuščena industrijska območja ob Savi in Kokri ter oblikujejo v celovito potezo centralnih in stanovanjskih površin v zelenju. S funkcijsko in oblikovno prenovo se izboljšujejo pogoji za bivanje v starejših mestnih soseskah (Planina, Primskovo, Kranj – sever).
(4) Izvedba celovite prenove je predvidena na območju historičnega jedra Kranja, za katerega je bil pred desetletji že izdelan ureditveni načrt a je potrebno glede na novejše poglede celovite prenove pristopiti k izdelavi kompleksnejšega dokumenta. S prenovo srednjeveškega jedra se v prostor umešča ključne mestotvorne programe (kultura, izobraževanje, uprava, trgovina ipd.). Posebna pozornost se posveča razvoju območja kot prepoznavne turistične destinacije v regionalnem prostoru in širše.
(5) Izvedba delne prenove se prednostno določa za območja naselbinske dediščine in drugih kvalitetnih naselbinskih struktur v prostoru. Predvidena je predvsem vsebinska prenova (umeščanje družbene infrastrukture in storitvenih dejavnosti) ter izboljšava prostorsko-oblikovalskih in funkcionalnih elementov (ureditev prometnih površin vključno s površinami za mirujoči promet).
(6) Delno se prenavlja tudi zdraviliški kompleks na Golniku, ki se celostno ureja ter programsko in funkcijsko navezuje na načrtovani medicinsko-tehnološki park.

(1) Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo obstoječih stanovanjskih sosesk in drugih degradiranih območij ter intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja naselij.
(2) Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtujejo na območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti obstoječe pozidave.
(3) Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju mesta Kranj in posameznih lokalnih središč ter manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja poselitve.
(4) Širitve za potrebe gospodarstva in poslovnih dejavnosti se načeloma locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con, pri čemer se zagotavlja čim boljše povezave z lokalnim in regionalnim prometnim omrežjem.
(5) Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.

(1) Stanovanjska gradnja se prednostno usmerja v in ob območja strnjene pozidave (območje mesta Kranj, posamezna lokalna središča ter manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru in njihovo neposredno okolico), kjer je možno zagotavljati višji nivo oskrbe in storitev in s tem ustrezno kvaliteto bivanja (dostopnost družbene infrastrukture, razvito omrežje javnega potniškega prometa, bližina delovnih mest, osnovnih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zelenih površin itn.).
(2) Glede na ekonomske in socialne skupine prebivalstva ter različne potrebe se zlasti na območju mesta Kranj posebna pozornost posveča raznolikosti ponudbe na področju stanovanjske gradnje (varovana stanovanja, študentski in dijaški domovi, neprofitna stanovanja, stanovanja v mestnem jedru, individualna gradnja na obrobju mesta itn.). Pri prenovi obstoječih in gradnji novih stanovanjskih sosesk se zagotavlja tudi potreben obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti, zelenih površin ter površin za mirujoči promet.
(3) Možnosti za razvoj se zagotavlja s prenovo obstoječih stanovanjskih sosesk in drugih degradiranih območij na območju mesta Kranj ter s prenovo historičnih jeder in intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij na celotnem območju občine. Nova območja se prednostno odpirajo na obrobju mesta v povezavi z razvojem drugih dejavnosti ter na infrastrukturno opremljenih lokacijah, ki so oddaljene od motečih elementov urbanega prostora (promet, proizvodnja), v predmestnih območjih, urbaniziranih območjih ob Savi ter posameznih lokalnih središčih in njihovi neposredni okolici.
(3) Na območju manjših naselij Škofjeloškega hribovja in Dobrav se stanovanjska gradnja razvija predvsem individualno (tudi v povezavi z razvojem kmetij) v funkciji ohranjanja poselitve.
(4) Na obrobju območja mesta Kranj in podeželskih naselij se ob kompleksih kmetijskih površin zagotavlja prostorske možnosti za preselitev kmetij iz naselbinskih jeder.
(5) Počitniška gradnja se kot dopolnitev turističnih dejavnosti (izletniški turizem, turizem na podeželju) usmerja v obstoječa počitniška naselja in druga območja s počitniško gradnjo ter njihovo neposredno okolico v podeželskem zaledju Škofjeloškega hribovja in Dobrav.

(1) Ohranja in razvija se mreža obstoječih gospodarskih con na obrobju območja mesta Kranj (Hrastje, Polica, Labore). Na te lokacije se dolgoročno selijo vsa proizvodnja in večje obrti, ki s svojim delovanjem moteče vplivajo na okolico (stanovanjska območja, območja naselbinskih središč ipd.).
(2) Prednostno se razvijajo visokotehnološke dejavnosti v povezavi z zdravstvenimi, raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami regijskega pomena (medicinsko – tehnološki park Golnik, zdravstveno – poslovni center Kranj, visokošolsko središče Zlato polje).
(3) Poslovne in gospodarske dejavnosti se locirajo ob cestni in železniški obroč (vključno z novim prometnim vozliščem na območju Zlatega polja) ter ob sistem vpadnic na obrobju mesta Kranj. Poslovne dejavnosti se razvijajo tudi v drugih predelih širšega mestnega območja Kranja ter v lokalnih središčih in manjših nosilnih naseljih v lokalnem prostoru, lahko pa tudi na drugih lokacijah v povezavi s športnorekreacijskimi, turističnimi, trgovskimi in drugimi podobnimi programi.
(4) Na območju predmestnih območij in podeželskih naselij se razvijajo obrtne dejavnosti manjšega merila (tudi kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah).
(5) Kmetijska proizvodnja v urbaniziranih območjih se načeloma omejuje, zato se zagotavlja ustrezne nadomestne lokacije za razvoj perspektivnih kmetij.

(1) Razporeditev osnovnih oskrbnih, storitvenih in ostalih centralnih dejavnosti se ohranja in dopolnjuje v skladu z vlogo naselij in drugih območij v omrežju središč kot je določeno v razdelku II/2.2. tega odloka. Na ta način se zagotavlja enakomerna dostopnost centralnih (zlasti izobraževalnih) dejavnosti na celotnem ozemlju občine.
(2) Osrednje upravne in administrativne funkcije občinskega in regionalnega pomena se koncentrirajo v jedru mesta ali njegovi neposredni bližini. Ohranja se omrežje krajevnih skupnosti, s čimer se zagotavlja dostopnost upravnih funkcij tudi na mikrolokalnem nivoju.
(3) Kulturne dejavnosti se prednostno umeščajo v mestno jedro Kranja, kjer se prenavljajo in razvijajo tudi obstoječe ustanove regijskega pomena (Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej, knjižnica). Ohranja in dopolnjuje se omrežje kulturnih, večnamenskih ter drugih podobnih domov v okviru mestnih četrti in predmestnih območij, lokalnih središč ter manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Besnica, Golnik, Goriče, Hrastje, Jošt, Kokrica, Mavčiče, Podblica, Predoslje, Tenetiše, Trstenik, Žabnica) in četrtnih (Kranj – sever, Primskovo, Stražišče. Struževo, Zlato polje) središč.
(4) Ohranja se omrežje obstoječih zdravstvenih ustanov (Bolnišnica Golnik, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj). Možnosti za nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti se zagotavlja v povezavi z razvojem poslovnih (zdravstveno-poslovni center Kranj), turističnih in raziskovalnih dejavnosti (gl. tudi razdelek II/4.1.3.2. tega odloka) ter dejavnosti s področja sociale (dom starejših občanov, center za odvisnosti, dom za osebe s posebnimi potrebami ipd.).
(5) Ohranja in nadgrajuje se sistem vzgojnovarstvenih ustanov in ustanov osnovnega izobraževanja vključno s sistemom podružničnih šol na podeželju (Besnica, Goriče, Mavčiče, Podblica, Trstenik). Pri tem se posebna pozornost posveča izboljšanju kakovosti obstoječe ponudbe (prenova in dograditev obstoječih objektov, povezave s športnorekreacijskimi kompleksi ipd.) ter zagotavljanju zadostnih kapacitet glede na načrtovano intenziteto stanovanjske gradnje.
(6) Krepi se mreža srednješolskega (gimnazija, tehnični šolski center, ekonomsko-storitveni izobraževalni center) in visokošolskega izobraževanja v mestu s posebnim poudarkom na razvoju osrednjega regijskega visokošolskega središča na območju Zlatega polja (Gorenjska univerza). Možnosti za nadaljnji razvoj izobraževalnih dejavnosti se zagotavlja tudi v povezavi z razvojem poslovnih in gospodarskih dejavnosti (medpodjetniški izobraževalni center, raziskave in razvoj).

(1) Razvoj športnorekreacijskih dejavnosti v naseljih se načrtuje na treh nivojih glede na pomen in velikost gravitacijskega zaledja posameznih dejavnosti – regijskem (nacionalnem), lokalnem (nivo občine, gravitacijskega zaledja posameznega središča ipd.) in mikrolokalnem (nivo naselja, posamezne soseske ipd.).
(2) Možnosti za razvoj športnorekreacijskih centrov regionalnega in nacionalnega pomena se prednostno zagotavljajo na območju mesta Kranj. V okviru Športnega centra Kranj se na obstoječi lokaciji (z možnostjo širitve do cestnega obroča) zagotavljajo ustrezne kapacitete zlasti za razvoj športa v zimskem času. Kot dopolnitev športne ponudbe se razvijajo tudi rekreacijske dejavnosti in uvajajo dodatne dejavnosti s področja turizma, zdravstva in storitev. Ohranjata in razvijata se tudi Državni panožni nordijski center Kranj in Smučarski skakalni center Gorenja Sava.
(3) Ohranja se mreža večjih športnih objektov, s katero se zagotavlja ustrezno dostopnost do športnorekreacijskih dejavnosti na območju mesta Kranj in širše (Športna dvorana Planina, Športna dvorana Zlato polje, Športni park Stražišče, Otroško športno igrišče GibiGib, Strelski dom itn.).
(4) Dopolnjuje se sistem manjših igrišč, parkov in drugih zelenih rekreacijskih površin v okviru stanovanjskih sosesk ter izobraževalnih in drugih javnih ustanov, s čimer se zagotavlja enakomerna dostopnost tovrstnih površin na celotnem območju občine.
(5) Posamezni športnorekreacijski objekti se povezujejo med seboj in z odprtimi površinami (obvodni ambienti, atraktivna krajina, izletniški cilji) preko sistema rekreacijskih poti.
(6) Turistična ponudba se s prenovo prednostno razvija na območju starega mestnega jedra Kranja. Vanj se umešča zlasti gostinske dejavnosti (vključno z ureditvijo nastanitvenih kapacitet) v povezavi s trgovino in programi s področja kulture. Lokacija se neposredno povezuje tudi s kanjonom Kokre kot območjem atraktivne naravne krajine.
(7) Na podeželju se razvija etnološki in ekološki turizem v povezavi z rekreacijskim (izletniškim) turizmom. V turistično ponudbo se vključujejo območja atraktivne naravne krajine (Trbojsko jezero, Sveti Jošt, Jelovica, Karavanke), naselja z atraktivno arhitekturno, etnološko in drugo dediščino, športnorekreacijskimi in drugimi kompatibilnimi programi ter posamezne kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi.
(8) Ohranja in dopolnjuje (predvsem s športnorekreacijskimi programi) se tudi dejavnosti kongresnega centra in protokolarnega objekta Brdo.
(9) Športnorekreacijska in turistična ponudba se razvijata v celovit sistem, ki povezuje območje mesta Kranj z atraktivno krajino in izletniškimi cilji v podeželskem, hribovitem in goratem zaledju.

(1) Značilnosti avtohtonega poselitvenega vzorca in sistematično usmerjanje gradnje na območja obstoječih strnjenih naselij sta v veliki meri pripomogla k temu, da se na ozemlju občine niso oblikovala večja območja razpršene gradnje. Tudi v prihodnje ostaja racionalna izraba prostora in s tem ohranitev kvalitetnih strnjenih območij naravne in kulturne krajine ena izmed prednostnih usmeritev prostorskega razvoja občine.

(1) Območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, manjših zaselkov, samotnih kmetij, posameznih domačij ali stavb in se pojavljajo predvsem v Škofjeloškem hribovju ter na Dobravah.
(2) Obstoječa območja razpršene poselitve se ohranjajo in razvijajo s prenovo in minimalnimi širitvami za potrebe ohranjanja primarnih dejavnosti, značilne poseljenosti območja in podobe kulturne krajine.

(1) Ohranja se kvalitetne tipološke značilnosti arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja ter prepoznavnost občinskega prostora.
(2) Glede na prostorske, oblikovne in funkcijske značilnosti ter načrtovano intenziteto razvoja se občinski prostor deli na več območij:
(a) Kot območje intenzivnega razvoja poselitve se opredeljuje območje mesta Kranj (mesto s predmestjem). Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:
– značilna centralna zasnova z dominantami na ključnih lokacijah;
– s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave, mestu in predmestjem se določajo čitljivi robovi;
– posebna pozornost se posveča funkcijski in oblikovni prenovi ter ustrezni predstavitvi naselbinske dediščine v prostoru (historično jedro Kranja);
– praviloma se ohranjajo in nadgrajujejo osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami (historično jedro Kranja, Šmarjetna gora, vodovodni stolp, stanovanjske soseske na robu mesta); ponekod kjer je to smiselno (npr. vstopni stavbni kompleksi v mesto s smeri avtoceste in mestnih vpadnic) pa se oblikujejo tudi novi prostorski poudarki;
– območje ob Savi in Kokri se oblikuje in razvija kot zelena os širšega prostora z ureditvijo rekreacijskih poti, dostopov in povezav s sistemom zelenih površin mesta;
– z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi zelenih, kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji, še posebej pa med mestom in predmestjem, se preprečuje zraščanje stavbnega tkiva;
– vzdolž večjih prometnih koridorjev (železnica, avtocesta, obvoznice, povezovalne ceste in vpadnice) se, kjer je to možno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna zaščita, prometna varnost ...);
– ohranja se gozdnat reliefni rob Šmarjetne gore;
– novi naselbinski sklopi se praviloma prilagajajo naravnim danostim (morfologija terena, obstoječa vegetacija, vodotoki).
(b) Kot območji zmernega razvoja poselitve se opredeljujejo območja naselij Kranjskega in Sorškega polja, Golniških dobrav ter naselij ob Savi. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:
– značilna obcestna in gručasta zazidava, v jedrih so ponekod dominante;
– s širitvami in zapolnjevanjem vrzeli v stavbnem tkivu se viša gostota zazidave, naseljem se določajo čitljivi robovi;
– posebna pozornost se posveča ohranjanju in ustrezni predstavitvi naselbinske dediščine v prostoru (Mavčiče, Jama, Praše);
– ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami;
– kjer je to možno oziroma smiselno, se ohranja podoba naselbinskih robov s kozolci, zelenimi in kmetijskimi površinami (sadovnjaki);
– z ohranjanjem zelenih cezur (pasovi zelenih, kmetijskih in gozdnih površin) med posameznimi naselji se preprečuje zraščanje stavbnega tkiva;
– ohranja se gozdnat reliefni rob ob naseljih na prehodu v hriboviti del občine;
– območje neposredno ob Savi in Kokri se oblikuje in razvija kot zelena os širšega prostora z ureditvijo rekreacijskih poti, dostopov in povezav s sistemi zelenih površin naselij;
– oblikuje se blag prehod med naselji in kulturno krajino Kranjsko – Sorškega polja;
– novi naselbinski sklopi se prilagajajo naravnim danostim (morfologija terena, obstoječa vegetacija, vodotoki) in (zlasti na območjih naselbinske dediščine) ohranjajo tipično zasnovo podeželskih naselij.
(c) Kot območje ohranjanja poselitve se opredeljuje območje osrednjega dela Škofjeloškega hribovja. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje tega območja so:
– značilna gručasta zazidava (v jedrih so ponekod dominante) in razpršena pozidava (posamezne kmetije) z gručastim jedrom;
– ohranjajo se osnovna razmerja v prostoru (silhueta naselbinskega telesa), t.j. maksimalni višinski gabariti in dominante s tipičnimi vedutami;
– prednostno se ohranja značilna podoba naravne in kulturne krajine ob naseljih ter podoba naselbinskih robov s kozolci in sadovnjaki.
(d) Kot posebne morfološke strukture z zahtevami vezanimi na dejavnosti, ki se opravljajo v njihovem okviru, se opredeljujejo poslovne in gospodarske cone. Ključne značilnosti in usmeritve za urbanistično oblikovanje teh območij so:
– ohranjajo in oblikujejo se zeleni varovalni robovi na prehodu med poslovnimi in gospodarskimi conami ter naselji, naravno in kulturno krajino v okolici;
– vzdolž načrtovanih cest se, kjer je to možno oziroma smiselno, ohranja oziroma oblikuje varovalni zeleni pas (protihrupna zaščita, prometna varnost,...);
– merilo (horizontalni in vertikalni gabariti) novih objektov se prilagaja okolici, tako da se v čim večji meri ohranjajo vedute na krajinske kvalitete v okolici;
– posebna pozornost se posveča ureditvi dostopov in zagotovitvi ustreznega obsega površin za mirujoči promet.
(e) Pri načrtovanju razpršene poselitve se ohranjajo obstoječe arhitekturne kvalitete in upoštevajo značilnosti tradicionalne strukture, zlasti glede razmerja med objekti in krajino (umestitev, velikost ipd.).

(1) Podeželski prostor se razvija kot večnamenski prostor, v katerem se prepletajo primarne dejavnosti z rekreacijskimi in drugimi združljivimi rabami.
(2) Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 4 SPN.

(1) Kmetijska dejavnost v Škofjeloškem hribovju in na Dobravah se primarno ohranja in razvija v funkciji ohranjanja poselitve, kulturne krajine ter oblikovanja raznolikega nabora dejavnosti v prostoru (v povezavi s turizmom, športom in rekreacijo kot dopolnilnimi dejavnostmi). Nadaljnji razvoj se usmerja zlasti na območja z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami, z ustrezno osončenostjo ter dobro dostopnostjo. Spodbujajo se ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, sadjarstvo (ohranjanje in obnova travniških sadovnjakov) ipd. Poseben poudarek se posveča uvajanju ustreznih spodbud in ukrepov za povečanje deleža ekološkega kmetovanja, še posebej na območjih ohranjene narave.
(2) Intenzivna pridelava se ohranja na območjih strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč Kranjsko – Sorškega polja. Uvaja se ustrezne spodbude in ukrepe za zmanjšanje emisij v podtalno vodo.
(3) Razvoj kmetijstva se spodbuja tudi z zagotavljanjem primernih možnosti (lega, dostopnost, prostorske možnosti za razvoj ipd.) za preselitev kmetij izven naselij ali na njihov rob, neposredno ob strnjena območja kmetijskih zemljišč.

(1) Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti se v Škofjeloškem hribovju in na Dobravah območja gozdov pretežno vzdržuje v obstoječem obsegu in preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.
(2) Ravninske gozdove Kranjsko – Sorškega polja, skupine dreves ali posamična drevesa v kmetijski krajini se kot pomembno prvino biotske pestrosti in kulturne krajine v čim večji meri ohranja.
(3) Mestne in primestne gozdove na območju mesta Kranj, gozdove ob robovih naselij in vodotokih ter druge gozdove, ki imajo pomembno ekološko, krajinsko, kulturno ali rekreacijsko vlogo se v čim večji meri ohranja in povezuje z zelenimi sistemi v naseljih in širšem prostoru s sonaravnimi oblikami rekreacijske rabe.
(4) Gozdove Jelovice, Karavank, Udinega Boršta in območja Gozd Kranj se razvija v okviru funkcije ohranjanja narave, v navezavi na naselja pa tudi s primernimi ekstenzivnimi rekreacijskimi rabami.

(1) Ohranja se obstoječa gospodarska raba voda z mrežo hidroelektrarn na Savi in Kokri.
(2) Vodotoke in vodne površine se s primernimi rabami, ki ohranjajo in nadgrajujejo njihov ekološki, krajinski in doživljajski pomen, povezuje z zelenimi sistemi naselij in širših območij. Obvodne poteze ob Savi in Kokri se uredi kot zeleno os občine oziroma regije z rekreacijskimi potmi in drugimi ureditvami na ključnih točkah (prehodi – brvi, dostopi do vode, Savski otok, Trbojsko jezero, manjši športnorekreacijski objekti ipd.), pri čemer je potrebno upoštevati kemijsko in ekološko stanje vodotokov.
(3) Območje Trbojskega jezera se razvija kot ena izmed osrednjih izletniških lokacij v občini. Ohranja in dopolnjuje se sonaravna rekreacijska in turistična raba vodnega in obvodnega prostora z ureditvijo rekreacijskih poti, objektov za opazovanje ptic, ustreznih dostopov za potrebe ribištva in čolnarjenja, manjših gostinskih in športnorekreacijskih objektov ipd. Na območju se uredi tudi peš povezava med desnim in levim bregom Save.

(1) Turizem se v skladu z določili razdelka II/4.1.3.4. tega odloka primarno razvija v okviru naselij, v krajini pa predvsem v navezavi na športnorekreacijsko ponudbo.
(2) Športnorekreacijski programi se razvijajo v celovit sistem, ki povezuje zelene površine urbaniziranih območij z atraktivno krajino v neposredni okolici ter širše gledano z izletniškimi cilji v hribovitem zaledju (Sv. Jošt, slap Šum itn.).
(3) Ohranja in dopolnjuje se obstoječa mreža tematskih in drugih poti (pešpoti, planinskih poti, kolesarskih stez, jahalnih poti ipd.). Prostor ob Savi in Kokri se celovito oblikuje kot povezovalni element – zelena os v prostoru.
(4) Vzdolž zelene osi in v navezavi na njo se na atraktivnih lokacijah oblikujejo posamezni fokusi z dodatnimi programi (Šmarjetna gora, Trbojsko jezero – razvoj območja je podrobneje opisan v razdelku II/4.2.1.3 – Bobovek itn.).
(5) V hribovitem in gorskem zaledju se oblikujejo manjši fokusi dejavnosti (planinski domovi, piknik prostori, različna igrišča itn.) ob kolesarskih stezah, planinskih in drugih pešpoteh.

(1) Nelegalne kope Podbliška Gora, Nemilje in Podblica se prepusti samosanaciji in zaraščanju brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
(2) Za lokacijo Pševo, kjer je trenutno nelegalni kop, se predvidi možnost izkoriščanja tehničnega kamna po pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje in sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo opredeli način in izvedbo dokončne sanacije okolja.
(3) Raziskovanje mineralnih surovin je možno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.

(1) V skladu z določili razdelka II/2.4. se kot območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora opredeljujejo:
(a) ohranjena stara naselbinska jedra z velikim deležem kulturne dediščine (historično jedro Kranja) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
– historično jedro Kranja s srednjeveško zasnovo (mestno obzidje, grad, cerkve) na dominantni legi na pomolu nad sotočjem Save in Kokre.
(b) krajina na robovih Sorškega polja z značilnimi obcestnimi ravninskimi vasmi z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
– podoba kulturne krajine s prepletom kmetijskih površin s trakasto parcelacijo in zaplat ravninskega gozda;
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljena obcestna nižinska naselja z dominantami, kozolci na prehodu med naseljem in kulturno krajino, lega naselij ob značilnih naravnih robovih ipd.);
– ohranjena vaška jedra s številnimi objekti kulturne dediščine (kot posebna kvaliteta se opredeljuje obcestno jedro Mavčič s cerkvijo sv. Pavla);
– kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki na vaških robovih ipd.).
(c) krajina Škofjeloškega hribovja z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
– podoba kulturne krajine s prepletom kmetijskih površin in gozda;
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (dominante na izpostavljenih legah, kozolci na prehodu med naseljem in kulturno krajino, lega naselij ob značilnih naravnih robovih ipd.);
– kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki na vaških robovih ipd.).
(d) krajina severnega dela Dobrav z značilnimi gručastimi vasmi z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (vedutno izpostavljena naselja z dominantami, lega naselij ob značilnih naravnih robovih ipd.);
– kulturna krajina v neposredni okolici naselij (sadovnjaki na vaških robovih, drevoredi ob dostopnih cestah ipd.).
(e) kompleks gradu Brdo z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
– ureditev parka;
– kulturna krajina v neposredni okolici območja.
(f) območja ohranjene narave (Jelovica, Karavanke, Udin Boršt, Gozd Kranj – Škofja Loka) z naslednjimi prepoznavnimi značilnostmi:
– neokrnjeno naravno okolje s številnimi kvalitetnimi prvinami ohranjene narave;
– značilna podoba naravne in kulturne krajine;
– prostorska razmerja med grajenimi strukturami in krajino (dominante na izpostavljenih legah).
(2) Ohranjanje in razvoj prepoznavnih kvalitet se zagotavlja predvsem z:
– ohranjanjem poseljenosti podeželskih območij in spodbujanjem razvoja primarnih dejavnosti v obsegu, ki zagotavlja ohranitev značilne podobe kulturne krajine;
– vključevanjem območij prepoznavnih kvalitet v turistično ponudbo (s poudarkom na razvoju historičnega jedra Kranja);
– omejevanjem dejavnosti na območju posebnih naravnih kvalitet (zagotovi se le minimalna rekreacijska infrastruktura);
– ohranjanjem značilnih vedut v prostoru (z omejevanjem pozidave v oseh pogledov);
– prenovo naselbinske in stavbne dediščine.

(1) V občini se nahajajo manjša območja potencialnih naravnih nesreč, območij, ki bi bila izrazito ogrožena zaradi naravne dinamike pa ni. Nevarnost drugih nesreč je prisotna predvsem na industrijskih območjih zaradi možnosti onesnaženja podtalnice in površinskih voda.
(2) Ogroženost posameznih območij je določena na podlagi posebne strokovne podlage kot primerjava med stopnjo nevarnosti in stopnjo ranljivosti. Razdeljena je na tri stopnje:
(a) Kot območji z višjo stopnjo ogroženosti se zaradi goste poselitve ocenjujeta območji mesta Kranj (ogroženost z vidika poplav in potresna nevarnost) in Golniških dobrav (ogroženost z vidika erozije in potresna nevarnost).
(b) Kot območji z srednjo stopnjo ogroženosti se ocenjujeta območji Škofjeloškega hribovja (ogroženost z vidika erozije in potresna nevarnost) in Sorškega polja (ogroženost podtalnice z vidika drugih nesreč in potresna nevarnost).
(c) Ostala območja občine se ocenjujejo kot območja z nizko stopnjo ogroženosti, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da predvsem na ravninskem delu obstaja potresna nevarnost.
(3) Za zmanjšanje nevarnosti oziroma ogroženosti se na urbaniziranih območjih predvidi ustrezne preventivne in sanacijske ukrepe, ustrezno upravlja primarne dejavnosti ter nadzoruje aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne ali druge nesreče.
(4) Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti (območje Karavank, Jelovice in strnjenih gozdnih površin v Škofjeloškem hribovju ter Dobravah), se praviloma prepušča naravni dinamiki.
(5) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti na območju Sorške reke, Žabnice, Brezgalice, Trenče in Gabrovice v Bitnjah je potrebno izvesti ustrezne protipoplavne ukrepe vključno z ureditvijo sistema suhih zadrževalnikov (ohranja se obstoječi zadrževalnik Bantale in načrtujeta dva nova zadrževalnika nad Puškarno na Žabnici in ob poti v puškarno na Sorški Reki). Ustrezne protipoplavne ukrepe je potrebno zagotoviti tudi na območju Golnišnice (vključno z ohranitvijo obstoječega zadrževalnika v zdraviliškem parku), Goričice/Sevnika, Stražnice, Milke, Parovnice, Želinskega potoka, Kokrice, Potoka z Brda in Mlaškega potoka.
(6) Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se podrobneje opredeli v načrtih zaščite in reševanja ter drugih načrtih, ki se izdelajo glede na oceno ogroženosti.
(7) Občina ima v sklopu organizacije zaščite in reševanja na razpolago:
– 11 objektov, kjer je možna začasna nastavitev ogroženih prebivalcev (Počitniški dom Krvavec, Dijaški in študentski dom Kranj, Hotel Bellevue – Šmarjetna gora, Hotel Creina, Cukrarna Kranj, Dijaški dom – Youth Hostel, Dvorana Planina, Ledena dvorana, Prenočišče Dežman, prenočišče Valjavec, Gostišče Dežman in Arvaj);
– 13 lokacij zasilnih zbirališč (OŠ Franceta Prešerna, OŠ Simon Jenko, OŠ Stražišče, OŠ Staneta Žagarja, OŠ Predoslje, OŠ Jakob Aljaž, OŠ Matija Čopa, OŠ Helena Puhar, OŠ Orehek, podružnične OŠ Center, Goriče, Primskovo in Trstenik);
– 7 začasnih zbirališč prebivalcev ob umiku iz zgradbe (Stadion Kranj, Veledrom Sava, Nogometno igrišče Britof, Zarica Primskovo, Kokrica, Olimpijski bazen);
– površine za pokop večjega števila ljudi na območju, predvidenem za širitev pokopališča v Kranju in okoliška pokopališča;
– kadavre se ob dogovoru z veterinarsko upravo lahko vozi v ustrezno opremljene sežigalnice.

(1) Kot perspektivna območja za potrebe obrambe se opredeljujejo območja Vojašnica Kranj (izključna ter omejena in nadzorovana raba), Drulovka (izključna ter omejena in nadzorovana raba) in Crngrob (izključna ter omejena in nadzorovana raba).
(2) Območje Vojašnice Kranj se preoblikuje glede na načrtovani potek severne povezovalne ceste.

(1) Obstoječa stavbna zemljišča se praviloma ohranjajo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in razvoj v krajini. Nova stavbna zemljišča se zagotavljajo v skladu z določili razdelka II/4.1.2. ter za potrebe izgradnje in rekonstrukcije gospodarske javne infrastrukture.
(2) Gozdna in kmetijska zemljišča se zmanjšujejo na račun širitve stavbnih in drugih zemljišč. Nova kmetijska ali gozdna zemljišča se določajo predvsem v primeru sprememb primarne (kmetijske ali gozdne) rabe kadar gre za uskladitev z evidenco dejanske rabe v prostoru, ki jo vodi pristojno ministrstvo, ali v primeru nadomeščanja izgubljenih kmetijskih površin.
(3) Vodna zemljišča se določajo za večje vodotoke v občini.
(4) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so razvidne iz grafičnih prikazov na listu 5 SPN.

(1) Pri določitvi enot urejanja prostora in prostorskih izvedbenih pogojev se upošteva osnovno delitev prostora občine na makroenote in podenote.
(2) Z vidika naravnih in ustvarjenih danosti se območje občine deli na šest makroenot. Izhodišča za delitev so opredeljena v prvih poglavjih SPN, ključne značilnosti in razvojne usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev pa so podane tudi v Preglednici 4.
(3) Makroenote se nadalje delijo na manjše enote, ki predstavljajo večja zaključena območja v krajini ter strnjena območja naselij in z njimi funkcionalno povezan del krajine.
(4) Prostorski izvedbeni pogoji, zlasti tisti, ki se nanašajo na namembnost in vrste posegov v prostor, oblikovanje objektov in priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo naj temeljijo na osnovnih značilnostih prostora določenih po posameznih makrocelotah in podenotah.
(5) Preglednica 4: Členitev prostora na makroenote in podenote z osnovnimi značilnostmi

(6) Glede na podrobnost prostorskih izvedbenih pogojev je ob smiselni uporabi usmeritev iz tega člena makroenote in podenote možno tudi združevati ali še nadalje deliti na manjše zaključene enote.

(1) Območje mesta Kranj se razvija kot središče Gorenjske statistične regije in drugo najpomembnejše središče širšega ljubljanskega mestnega območja. Njegova vloga in pomen se krepita zlasti z:
– razvojem upravne funkcije na nivoju regije,
– ohranjanjem tradicije proizvodnega središča,
– krepitvijo funkcije izobraževalnega središča,
– ohranjanjem funkcije kulturne in športne prestolnice Gorenjske,
– zagotavljanjem dostopnosti, kakovosti ter pestrosti storitev socialne in zdravstvene oskrbe,
– uveljavitvijo mesta kot turistične destinacije,
– krepitvijo vloge trgovskega središča regije,
– uveljavitvijo mesta kot prometnega vozlišča.
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Območje mesta Kranj leži na ugodni prometni legi v bližini državnega središča in letališča Jožeta Pučnika. S širšim regionalnim prostorom se povezuje preko avtoceste A2 Karavanke – Obrežje (na območju mesta se nahajata avtocestna priključka Kranj – vzhod in Kranj – zahod) in glavne železniške proge Ljubljana – Jesenice. Razvilo se je na križišču cest na relacijah Ljubljana – Jesenice in Jezersko – Škofja Loka. Obstoječi cestni sistem na območju mesta tvorijo delno oblikovana notranji (sistem prometnic okrog širšega območja mestnega jedra) in zunanji (RI 210 Zgornje Jezersko – Škofja Loka kot vzhodna in RII 412 Naklo – Kranj kot del zahodne povezovalne ceste) obroč ter sistem radialnih vpadnic z vzhodne obvoznice in iz smeri predmestnih območij.
(2.2) Prvenstveno se krepi povezava občinskega prometnega omrežja z avtocestnim sistemom z uvedbo dodatnega priključka (Kranj – sever), na katerega se naveže obstoječa vzhodna obvoznica.
(2.3) Ohranja in nadgrajuje se koncept zunanjega cestnega obroča (sistema obvoznic in povezovalnih cest), ki ga tvorijo obstoječa vzhodna obvoznica ter načrtovani severna in zahodna povezovalna cesta (z možnostjo navezave na avtocestni priključek Kranj – zahod). Zaradi optimizacije (prečkanje Kokre, uskladitev s potekom načrtovanih železniških koridorjev, navezava na avtocestni priključek Kranj – vzhod) se korigira potek severne povezovalne ceste v vzhodnem delu.
(2.4) Zunanji cestni obroč z mestnim jedrom povezuje sistem obstoječih in načrtovanih vpadnic. Neposredni dostop z zunanjega cestnega obroča do mestnega jedra se vzpostavi z ureditvijo vzhodne vpadnice z mostom preko Kokre v podaljšku Ceste Rudija Šeliga. Povezava med zunanjim in notranjim cestnim obročem se izboljšuje tudi s celovito ureditvijo prometa (povezava med Gorenjesavsko, Delavsko, Ljubljansko in Staro cesto) na območju zahodne železniške postaje.
(2.5) Prometni sistem na širšem območju mestnega jedra se na novo definira s celovito ureditvijo notranjega obroča. Izhodišče za prometno ureditev ožjega središča je krožišče ob koncu vzhodne vpadnice.
(2.6) Železniško omrežje se razvija tako na državnem kot tudi regionalnem nivoju. Na območje mesta Kranj se umeščata nova hitra železniška povezava na relaciji Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Jesenice ter nova krožna povezava Ljubljana – letališče Jožeta Pučnika – Kranj – Ljubljana. Na severnem robu mesta se obe železnici združujeta v enoten prometni koridor skupaj s severno povezovalno cesto. Krožna regionalna železnica se na severozahodnem robu mesta priključi na obstoječi železniški koridor pod Šmarjetno goro.
(2.7) Predvidena je ureditev dveh večjih prometnih vozlišč na železniškem omrežju. Območje obstoječe železniške postaje zahodno od mestnega jedra se razvija kot prometno vozlišče regionalnega pomena. Drugo prometno vozlišče širšega regionalnega oziroma nacionalnega pomena se oblikuje na Zlatem polju ob severnem prometnem koridorju. Glavna avtobusna postaja se seli nekoliko bolj severno, neposredno ob notranji cestni obroč mesta.
(2.8) Sistem javnega potniškega prometa se celovito ureja na nivoju regije, pri čemer se veliko večja pozornost kot v preteklosti posveča železniškemu prometu. Omrežje se dopolnjuje in razvija na relacijah v smeri posameznih zaposlitvenih in izobraževalnih središč in predmestnih območij.
(2.9) Kolesarsko omrežje na območju mesta Kranj se navezuje na omrežje državnih kolesarskih poti, ki ga tvorijo daljinska povezava D2 Bled – Kranj ter glavni povezavi G7 Zgornje Jezersko – Kranj in G8 Kranj – Šentvid ter na regionalno kolesarsko omrežje v smereh Besnice, Golnika, Brda in Svetega Jošta.
(2.10) Nemotoriziranemu prometu (pešci, kolesarji) se namenja območje historičnega jedra, kot rekreacijska os celotnega območja mesta Kranj pa se uredi tudi celotna zelena poteza vzdolž Save in Kokre ter območje Šmarjetne gore. Na preostalih delih območja mesta se koridorje za kolesarje in pešce zagotavlja v okviru ureditve cestnega omrežja. Kolesarske in peš povezave se prednostno urejajo na relaciji mesto – predmestje – okoliška naselja, med posameznimi znamenitostmi ter drugimi območji in objekti v javni rabi (športnorekreacijske in druge zelene površine, izobraževalne ustanove, železniški postaji, historično jedro Kranja s podzemnimi rovi, ipd.).
(2.11) Posebna pozornost se posveča celoviti ureditvi mirujočega prometa na širšem območju mestnega jedra. Oblikuje se sistem parkirnih mest in garažnih hiš, ki pokrivajo vse ključne dostopne točke, zlasti tiste večja prometna vozlišča (železniški postaji) in točke prehoda med motoriziranim in nemotoriziranim prometom (na območju historičnega jedra).
(2.12) Nove površine za mirujoči promet v okviru parkirišč in garažnih hiš se zagotavljajo tudi v okviru prenove degradiranih industrijskih (opuščene industrijske površine ob Savi in Kokri) in stanovanjskih območij (starejše soseske na vzhodnem in severnem robu mesta).
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Na celotnem območju mesta Kranj je predvidena prenova vodovodnega omrežja. V okviru prenove je potrebno izboljšati tudi povezave z obstoječimi vodnimi viri (magistralni vodi) in zagotoviti nove vodne vire.
(3.2) Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v mestu, v manjši meri pa tudi v severnih predmestnih območjih. Večinoma gre za mešani sistem odvajanja odpadnih voda. Predvidena je tehnološka rekonstrukcija centralne čistilne naprave Kranj in prenova večjega dela obstoječega kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter priključitvijo celotnega sistema na centralno čistilno napravo. Prednostno se obnavlja in dograjuje omrežje v mestu, dolgoročno pa je sanacija in dograditev kanalizacijskega omrežja predvidena na celotnem območju.
(3.3) Distribucijsko plinovodno omrežje je v celoti zgrajeno v mestu in delu predmestnih naselij na severnem robu območja mesta. Predvidena je izgradnja omrežja na celotnem območju mesta. Urejeni so tudi trije sistemi daljinskega ogrevanja: sistem Planina, Vodovodni stolp in območje kotlovnice Merkur oziroma Sava. Kot alternativa priključitvi na toplovodno ali plinovodno omrežje se spodbuja raba obnovljivih virov energije (sončna energija, toplotne črpalke, geotermalna energija, vodni viri, izkoriščanje bioplina iz čistilne naprave ipd.).
(3.4) Znotraj območja mesta Kranj se nahaja dvoje večjih pokopališč na Planini in na Laborah ter dvoje manjših v Kokrici in Predosljah. Nove površine za pokop se zagotavlja v okviru obstoječih stavbnih zemljišč na teh lokacijah.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Območje mesta Kranj se deli na mesto s trinajst mestnimi četrtmi (Čirče, Drulovka, Kranj – sever, Jedro, ki vključuje historično in novo središče, Labore, Planina, Primskovo, Rupa, Sava, Stražišče, Struževo, Šmarjetna gora in Zlato polje) ter predmestje z osem območji (Britof, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje).
(4.2) V historičnem jedru mesta se v okviru celovite prenove razvijajo centralne dejavnosti, ki se dopolnjujejo s kvalitetno stanovanjsko ponudbo. Pri tem se posebna pozornost posveča diferenciaciji ponudbe centralnih dejavnosti glede na območja ob Savi in Kokri ter območja ob zunanjem cestnem obroču. S svojo podobo, znamenitostmi, obstoječimi programi in lego v prostoru ima historično jedro velik potencial za razvoj kulturnih dejavnosti in turizma v povezavi z izobraževalnimi, storitvenimi in rekreacijskimi dejavnostmi. Za učinkovito revitalizacijo območja je potrebno že oblikovane vizije razvoja nadgraditi in združiti v celovit koncept. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti programskim in infrastrukturnim navezavam na širšo okolico.
(4.3) V novem mestnem središču se ohranja in nadgrajuje ponudba centralnih dejavnosti (upravne, administrativne, poslovne in storitvene dejavnosti v povezavi z zdravstvom, turizmom, kulturo, izobraževanjem ipd.). Na območju se ohranja in dopolnjuje tudi stanovanjske kapacitete.
(4.4) Območje savskega otoka ter degradirana industrijska območja ob Savi in Kokri (Gorenjesavska cesta – Aquasava, Kolodvorska cesta – železniška postaja in Merkur, Koroška cesta, Savska loka – Iskraemeco, Zarica – Planika, Britof – Tovarna olja Gea d.d., Jelenčeva ulica – IBI, Ulica Mirka Vadnova, Gregorčičeva ulica – Stara Sava, Savska cesta – Koreja in Smledniška cesta – Mlekarna) se s prenovo preoblikuje v celovito potezo prepleta centralnih (poslovnih, trgovskih, gostinskih ipd.) dejavnosti in stanovanj v zelenju. Deloma se v okviru te poteze ohranja okolju prijazne proizvodne dejavnosti manjšega obsega. Na posameznih lokacijah se ponudba dopolnjuje tudi z manjšimi fokusi turističnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter družbene infrastrukture, na območju železniške postaje pa se uredi prometno vozlišče regionalnega pomena. Pri ureditvi celotne obvodne poteze je potrebno posebno pozornost posvetiti programskim in infrastrukturnim navezavam na širšo okolico (območje mestnega jedra, Šmarjetna gora).
(4.5.) Centralne in športnorekreacijske dejavnosti se s širitvijo na proste površine ob prometnih koridorjih in zapolnitvijo prostih površin še nadalje razvijajo ob zunanjem cestnem obroču. Na Zlatem polju se ob novi železniški postaji na severnem robu mesta oblikuje osrednje regijsko izobraževalno središče (Gorenjska univerza). Na obstoječi lokaciji (z možnostjo širitve do cestnega obroča) se razvija Športni center Kranj. Na severovzhodnem in vzhodnem robu mesta se ohranja ter s prenovo in zapolnitvijo prostih površin, deloma pa tudi širitvijo razvija celovita poteza trgovskih, poslovnih, gostinskih, storitvenih in drugih podobnih dejavnosti večjega obsega.
(4.6) Centralne dejavnosti (izobraževanje, kultura, uprava ipd.) se ohranjajo in nadalje razvijajo tudi v jedrih mestnih četrti in predmestnih območij.
(4.7) V preostalem delu območja mesta se ohranja stanovanjska gradnja. Nove stanovanjske kapacitete se zagotavljajo s prenovo in zapolnitvijo prostih zazidljivih površin v mestu in predmestju ter zaokrožitvijo in širitvijo naselij (večje nove površine se zagotavlja predvsem v Bitnjah, Britofu, Kokrici in Predosljah) v predmestju. V predmestnih naseljih z manjšimi vplivi urbanizacije se v povezavi s stanovanjsko gradnjo zagotavljajo tudi lokacije za ohranitev in razvoj kmetij.
(4.8.) Proizvodne in obrtne dejavnosti večjega obsega se dolgoročno v celoti selijo na rob mesta oziroma mestnega območja. Ohranjajo in razvijajo se gospodarske cone na Laborah in Struževem, v Hrastju in na območju Exoterma (v kombinaciji z okoljskimi dejavnostmi).
(4.9) Poleg Športnega centra Kranj se ohranjajo in razvijajo tudi drugi večji in manjši športnorekreacijski kompleksi (gl. tudi razdelek II/4.1.3.4 tega odloka). Športnorekreacijskim dejavnostim se na novo namenjata območji na severnem obrobju mesta (Zlato polje, Suha), ki sta bili prej namenjeni obrambi.
(4.10) Za potrebe obrambe se ohranja obstoječi kompleks Vojašnice Kranj. Območje se preoblikuje v skladu z načrtovano traso severne povezovalne ceste.
(4.11) Za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti na območju Sorške reke, Žabnice, Brezgalice, Trenče in Gabrovice v Bitnjah je potrebno izvesti ustrezne protipoplavne ukrepe vključno z ureditvijo sistema suhih zadrževalnikov (ohranja se obstoječi zadrževalnik Bantale in načrtujeta dva nova zadrževalnika nad Puškarno na Žabnici in ob poti v puškarno na Sorški Reki).
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) V pretežno izgrajenih območjih se vzpostavlja kontinuiteta urbanističnega oblikovanja, tako da se novi posegi prilagajajo kvalitetnim elementom obstoječe pozidave, območja oblikovnih degradacij (nezadostno izkoriščena in opuščena industrijska območja ter stare stanovanjske soseske v mestu, območja stihijske urbanizacije v predmestju) pa se ustrezno sanirajo.
(5.2) Ohranja se urbanistična poteza historičnega jedra Kranja na pomolu nad sotočjem rek Save in Kokre, s premišljeno postavljenimi dominantami, ki optično zaključujejo ulični prostor in ustvarjajo značilno silhueto mesta. Kot oblikovni poudarek se razvija območje novega mestnega jedra ob nebotičniku (možnost umestitve visokih objektov kot dopolnitev dominante nebotičnika). Kot dominanta se ohranja tudi vodovodni stolp.
(5.3) Ob pomembnejših vpadnicah oziroma cestnem obroču (Cesta Staneta Žagarja, Koroška cesta) se oblikujejo vstopi v mesto (umestitev novih dominant kot mestnih vrat – orientacijskih točk v mestnem prostoru).
(5.4) Kot celovita zelena poteza, ki deluje kot povezovalni element celotnega območja mesta se oblikuje prostor ob Savi in Kokri. V okviru te poteze se posebna pozornost posveča celoviti oblikovni prenovi degradiranih industrijskih območij. Z izjemo posameznih dominant na ključnih lokacijah se celotna poteza v predelu ob mestnem središču vizualno podreja dominanti historičnega jedra.
(5.5) Posebna pozornost se posveča oblikovanju vizualno izpostavljenih predelov – robove območja mesta ter posameznih gospodarskih in poslovnih con je potrebno skrbno oblikovati oziroma z intenzivno ozelenitvijo ali drobnejšo pozidavo vzpostaviti prehod med mestno strukturo in krajino oziroma med večjimi conami in okoliškim prostorom.
(5.6) Odprte javne prostore (staro mestno jedro, Slovenski trg, površine pred nebotičnikom itn.) ter parkovne ureditve se ohranja, ustrezno prenavlja, dopolnjuje ter medsebojno povezuje. Ustrezen obseg in enakomerno dostopnost javnih (trgi, promenade) ter zelenih površin (otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine) se zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja (zlasti sanacije degradiranih urbanih območij) in širitev.
(5.7) Ohranja se zelene cezure (preplet kmetijskih in gozdnih površin) med mestom in predmestjem. ter zelene kline, ki jih predstavljajo dominanta Šmarjetne gore ter vodni in obvodni prostor Save in Kokre. Ohranja in dopolnjuje se zelene poteze ob železniških progah, zunanjem cestnem obroču in pomembnejših vpadnicah. Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, pa se pasovi linijske vegetacije vzpostavljajo tudi ob drugih prometnicah.
(6) Zeleni sistem
(6.1) Kot osrednja poteza zelenega sistema, ki povezuje celotno območje mesta Kranj in širše okolice se oblikuje prostor ob Savi in Kokri ter območje Šmarjetne gore. Obvodni in gozdni prostor zelene poteze se opremi z minimalno rekreacijsko infrastrukturo (pešpoti, kolesarske steze, učne poti, dostopi do vode ipd.). Posebna pozornost se posveča ureditvi peš in kolesarskih povezav do drugih zelenih in javnih odprtih površin na območju mesta.
(6.2) Ohranja se tudi obvodni prostor manjših rečnih pritokov ter širša zelena rekreacijska poteza v okolici jezerc pri Bobovku.
(6.3) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov iz točke (4.9) tega člena se v zeleni sistem vključuje tudi manjša športna in druga igrišča ter dvorane ob šolah, vrtcih in drugih javnih objektih. Sistem igrišč se ohranja in dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna dostopnost do javnih športnorekreacijskih površin na celotnem območju mesta.
(6.4) Ohranja in dopolnjuje se odprte javne prostore (staro mestno jedro, Slovenski trg, površine pred nebotičnikom) ter parkovne ureditve (Prešernov gaj, površine na Pungartu, Savskem otoku itn.).
(6.5) Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se ohranja in na novo ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih soseskah, ozelenjene parkirne površine, na primernih lokacijah pa tudi površine namenjene vrtičkarjem.
(6.6) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene poteze iz točke (5.7) tega člena.

(1) Golnik se skupaj z Goričami razvija kot pomembnejše lokalno središče, v katerem se zagotavljajo upravne, izobraževalne, kulturne in druge družbene funkcije, športnorekreacijska ponudba, storitvene dejavnostmi ipd. za potrebe gravitacijskega zaledja, ki predstavlja severni del občine Kranj. Hkrati se ohranja ter v povezavi s poslovnimi in raziskovalnimi dejavnostmi dopolnjuje tudi funkcija naselja kot specializiranega središča nacionalnega pomena na področju zdravstva (bolnišnica Golnik).
(2) Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Primarna prometna os na območju Golnika je regionalna cesta RII 410 Bistrica pri Tržiču – Kranj, ki naselje povezuje z občinskim in regionalnim prometnim omrežjem. Nanjo se navezuje notranje prometno omrežje, ki ga tvorijo manjše lokalne prometnice.
(2.2) Načrtuje se posodobitev cestnega omrežja z rekonstrukcijo in dograditvijo vseh pomembnejših prometnic na območju, pri čemer se posebna pozornost posveča ureditvi priključkov na regionalno cestno omrežje. Uredijo se tudi ustrezne navezave na tehnološki park in nove stanovanjske soseske na robu naselja.
(2.3) Načrtuje se izgradnja novih parkirnih površin v okviru bolnišničnega kompleksa in načrtovanega tehnološkega parka.
(2.4) V okviru rekonstrukcije prometnic se zagotavlja tudi ustrezne koridorje za ureditev kolesarskih stez in pešpoti. Le-te se oblikuje v celovit sistem, ki med seboj povezuje kompleks bolnišnice z zdraviliškim parkom, druga središčna območja in stanovanjske soseske v zaledju ter območja atraktivne krajine v neposredni okolici.
(2.5) Ohranja se obstoječe linije lokalnega javnega avtobusnega prometa s končno postajo ob bolnišnici.
(3) Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Načrtuje se prenova vodovodnega omrežja, pri čemer je potrebno zagotoviti dodatne vodne vire.
(3.2) Načrtuje se dograditev kanalizacijskega omrežja z izvedbo ločenega sistema odvajanja odpadnih voda. Predvidena je priključitev celotnega omrežja na sistem s centralno čistilno napravo v Kranju.
(3.3) Prenavlja se elektroenergetsko omrežje pri čemer se obstoječe nadzemne vode preuredi v podzemni izvedbi.
(3.4) Predvidena je dograditev plinovodnega omrežja, spodbuja pa se tudi rabo obnovljivih virov energije.
(4) Razporeditev dejavnosti
(4.1) Kot primarni fokus dejavnosti se ohranja in razvija zdraviliški kompleks v severnem delu naselja. V navezavi na dejavnosti s področja zdravstva je na zahodnem robu naselja predvidena ureditev medicinsko-tehnološkega parka.
(4.2) V osrednjem delu naselja se ohranjajo in dopolnjujejo obstoječi fokusi centralnih dejavnosti (izobraževanje, oskrba, storitve).
(4.3) Stanovanjske kapacitete se zagotavljajo zlasti z zapolnitvijo prostih površin v jedru naselja in zaokrožitvijo robnih območij.
(5) Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Naselbinski tloris je zasnovan osno z zaključkom v zdraviliškem parku. Bolnišnica ima izrazito dominantno lego na vzpetini, je vedutno izpostavljena (območju južno od zdravilišča do regionalne ceste) in deluje kot identifikacijska točka v prostoru. Ostali deli naselja se nizajo vzdolž osi v smeri sever – jug.
(5.2) Predvidena je delna prenova zdraviliškega kompleksa v okviru katere se ohranjajo in ustrezno dopolnjujejo prepoznavne poteze območja.
(5.3) Območja nove pozidave se višinsko omejujejo, tako da ne presegajo obstoječih dominant (zdraviliški kompleks).
(5.4) Ohranjajo se gozdnati reliefni robovi in zelene cezure med Golnikom in okoliškimi naselji.
(5.5) Oblikuje se zelene poteze in javne površine ob pomembnejših prometnih oseh (ureditev drevoredov, manjših trgov ipd.).
(6) Zeleni sistem
(6.1) Kot osrednji fokus zelenega sistema naselja se celostno uredi zdraviliški park. Pri tem se posebna pozornost posveča povezavam parka s sistemom rekreacijskih poti v preostalem delu naselja in širši okolici.
(6.2) V okviru središčnih območij in stanovanjskih sosesk se uredi sistem otroških igrišč in manjših javnih parkov.
(6.3) Ohranja se drevorede, odprte gozdne in kmetijske površine v zaledju ter se jih vključuje v zeleni sistem naselja.

(1) V času izvajanja OPN mora Mestna občina Kranj zagotoviti spremljanje stanja okolja, in sicer se:
(1.1) vsako leto preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež gospodinjstev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma ustrezno urejeno komunalno infrastrukturo, delež prebivalcev priključenih na sistem javne oskrbe s pitni vodo, letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca, vključenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov, količina in vrste ločeno zbranih odpadkov, število zbirnih mest, število zbirnih centov
(1.2) vsaka tri leta preveri naslednje kazalce stanja okolja: povprečni letni dnevni promet, način ogrevanja stavb (v gospodarskih conah in stanovanjskih območjih), število kurišč in vrsta energenta, površine stopnje varstva pred hrupom po območjih podrobnejše namenske rabe prostora
(1.3) vsakih pet let preveri naslednje kazalce stanja okolja: delež najboljših kmetijskih površin v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinam, površina varovalnih gozdov glede na vse gozdne površine, prisotnost gozdov s posebnim pomenom, stanje onesnaženosti tal zaradi industrijske, kmetijske ali druge dejavnosti, število in stanje erozijskih žarišč in morfološke spremembe tal nastalih zaradi posegov v tla, površina in stanje naravnih vrednot lokalnega pomena, število objektov z varovanimi prostori ali območja za bivanje v območju varovanih koridorjev daljnovodov, število neurejenih odlagališč, kakovostno stanje površinskih voda, kakovostno stanje podzemnih voda, kakovost pitne vode, površina stanovanjskih območij, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa (glavna cesta), količina prodane pitne vode, število enot kulturne dediščine ter stopnja njihove ogroženosti ter površina stavbnih zemljišč, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin.
(2) Način spremljanja kazalcev stanja okolja, nosilci posameznih področij in viri podatkov so podrobno opredeljeni v okoljskem poročilu, ki je obvezna priloga OPN.
(3) Občina mora rezultate spremljanja stanja okolja vsakih pet let predstaviti v obliki poročila in z njim seznaniti javnost ter ministrstvo, pristojno za okolje.

Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj je na vpogled zainteresirani javnosti na Uradu za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na njihovih spletnih straneh. Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na pristojni upravni enoti in ministrstvu, pristojnem za prostor.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.