Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B,108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13), 18. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) je Svet Mestne občine Kranj na 36. seji dne 17. 9. 2014 sprejel
O D L O K
o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: IPN).
(2) V postopku priprave Občinskega prostorskega načrta je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in izdana odločba št. 35409-191/2010 z dne 1. 9. 2014 Ministrstva za kmetijstvo in okolje o sprejemljivosti vplivov njegove izvedbe na okolje.
(3) IPN je podlaga za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj, za gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo, odstranitev objektov in spremembo namembnosti objektov ter izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo nezahtevnih objektov in gradnjo oziroma postavitev enostavnih objektov.
2. člen
(vsebina)
IPN na celotnem območju občine Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: MOK) določa:
– enote urejanja prostora,
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) in usmeritve za pripravo OPPN,
– območja, za katera se pripravi državni prostorski načrt (v nadaljevanju: DPN).
3. člen
(sestavni deli)
(1) IPN je sestavljen iz odloka s prilogami k odloku in prilogami k prostorskemu aktu ter grafičnega dela.
(2) Besedilo odloka sestavljajo:
I. UVODNE DOLOČBE
II. SKUPNE DOLOČBE
1. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
2. SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
2.1 prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste
posegov v prostor,
2.1.1 dopustne vrste objektov glede na namen, možnost
spremembe namembnosti objektov ter vrste nezahtevnih
in enostavbnih objektov glede na namen,
2.1.2 dopustne vrste gradenj,
2.2 prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov,
2.3 prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in
zmogljivosti objektov,
2.4 prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja,
2.5 prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo,
2.6 prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro,
2.7 prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega
ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave,
varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
2.8 prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja,
3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTOR
III. POSEBNE DOLOČBE PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
IV. OBMOČJA, ZA KATERA SE PRIPRAVI OBČINSKI PODROBNI
PROSTORSKI NAČRT
V. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJU DRŽAVNIH
PROSTORSKIH AKTOV, KI ŠE NISO V PRIPRAVI
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE.
(3) Grafični del sestavljajo:
1. pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,
2. pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,
3. prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,
4. prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi gospodarske javne infrastrukture.
(4) Grafični prikazi so izdelani na zemljiško katastrskem prikazu (v nadaljevanju: ZKP) v merilu 1:5000, pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu 1:50 000.
(5) Priloge k odloku o IPN:
1 – Preglednica enot urejanja prostora,
2 – Usmeritve za ureditev parka v EUP Kranj Primskovo KR P 28/2,
3 – Usmeritve za gradnjo objektov v EUP Kranj Labore KR L 2/1
4 – Usmeritve za posege v prostor v EUP Hrastje HR 6/3.
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih etaž.
2. Celovita prenova je proces oživitve urbanih ali drugih območij, s katerim se ustvarja kvalitetne pogoje za razvoj naselja ali posamezne EUP.
3. Delež zelenih površin (ZP) je razmerje med zelenimi površinami na raščenem terenu in celotno površino parcele, namenjene gradnji, nestanovanjskih stavb.
4. Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost povezana s predelavo in prodajo kmetijskih izdelkov, turizmom na kmetiji in izdelavo izdelkov oziroma storitev povezanih s tradicionalnimi znanji na kmetiji. Kmetija mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarov (primerljivih) površin, razen v primeru pridelave medu in čebeljih izdelkov. Dopolnilna dejavnost se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
5. Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida oziroma nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oziroma nadzidan del objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta.
6. Enostavni objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje (zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno).
7. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo štejejo tudi pritličje (P), klet (K) in mansarda (M).
8. Enota urejanja prostora (EUP) je območje z enotnimi značilnostmi prostora z določenimi enotnimi prostorski izvedbenimi pogoji (PIP) oziroma usmeritvami za izdelavo OPPN, če je ta predviden.
9. Faktor izrabe (FI) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med bruto tlorisno površino (BTP) objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je BTP objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, razen garažnih kleti in kletne etaže, ki je nižja od 2,10 m.
10. Faktor zazidanosti (FZ) parcele, namenjene gradnji, je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Zazidana površina je tlorisna projekcija zunanje dimenzije največje etaže nad terenom, pri čemer se ne upoštevajo balkoni in napušči (brez podpor), upoštevajo pa se površine vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe ter površine uvoza in izvoza v klet.
11. Frčada je dvignjen del strehe, namenjen osvetljevanju mansardne etaže.
12. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
13. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjena opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, komunikacijsko in prometno infrastrukturo.
14. Gradbeni inženirski objekt je namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih potreb in interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah (infrastrukturni objekti in podobno).
15. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, se objekt dozida oziroma nadzida ali na mestu odstranjenega zgradi nov objekt.
16. Javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena vsakomur (cesta, ulica, trg, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica).
17. Kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije.
18. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki ima enotno vodstvo in se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
19. Krajina je del prostora, katerega značilnost je prevladujoča prisotnost naravnih sestavin in je rezultat medsebojnega delovanja in vplivanja naravnih in človeških dejavnikov.
20. Legalizacija stavbe ali dela stavbe je gradnja novega objekta ali dela objekta, za katerega se gradbeno dovoljenje izda naknadno za nelegalno ali neskladno zgrajen obstoječi objekt ali del objekta, pod pogojem, da je gradnja v skladu z določbami tega odloka.
21. Meja zazidljivosti je meja med stavbnim zemljiščem in drugimi zemljišči.
22. Manj zahtevni objekt je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
23. Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s svetlo višino na najnižjem delu do 1,50 m. Namenjena je bivanju ali opravljanju dejavnosti in ima lahko eno ali več etaž.
24. Medsosedska ograja je ograja za lastne potrebe, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na stavbno zemljišče ali parcelo, namenjeno gradnji, zaradi zagotavljanja zasebnosti.
25. Neskladna gradnja je gradnja v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem.
26. Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, zanje je potrebno (malo) gradbeno dovoljenje.
27. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja ali dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja.
28. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % BTP nestanovanjskih površin.
29. Odstranitev objekta je izvedba del s katerim se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi v prejšnje stanje.
30. Obstoječi objekt je zakonito zgrajeni objekt oziroma objekt, za katerega je bilo pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje in objekt, ki je bil zgrajen pred letom 1967.
31. Odprte bivalne površine (OBP) so zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke). Delež OBP se izrazi v odstotkih OBP od možnih bruto etažnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji.
32. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki.
33. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi in funkcionalno ovirane osebe z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi.
34. Parcela, namenjena gradnji je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena njihova ureditev.
35. Pogojno zazidljivo območje kmetije je 20 m oziroma 50 m pas okrog stavbnih zemljišč obstoječe kmetije, v katerem je dopustno postavljati nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte.
36. Poseg v prostor je poseg v zemljišče ali na njem z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na terenu in pod njim. Drugi poseg v prostor vključujejo zunanjo ureditev objekta, vodnogospodarske ureditve, ureditve in vzdrževanje odprtih površin, ureditev dostopov za funkcionalno ovirane osebe, ureditev parkirnih površin, dela za lastne potrebe in druge posege v fizične strukture na terenu in pod njim, ki niso namenjeni graditvi objektov.
37. Podstrešje je del stavbe nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho in ni namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti.
38. Praviloma, izraz pomeni, da je treba upoštevati določbe tega odloka, razen v primeru, ko zaradi javnega interesa, varstvenih režimo, razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal, oblikovnega prilagajanja sosednjim stavbam in možnostim izkoriščanje sončne energije … to ni mogoče. Odstopanja mora projektant obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
39. Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.
40. Prostorska ureditev je sklop usklajeno načrtovanih posegov v prostor, dejavnosti in omrežij s pripadajočim površinami na določenem območju.
41. Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov železniške proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Če progo prečka daljnovod napetosti 220 kV, se višina prostora nad ravnino tirnic poveča na 12,75 m, pri daljnovodu napetosti 400 kV pa na 14 m.
42. Priobalno zemljišče je s predpisom določen pas, ki meji na vodno zemljišče celinskih voda.
43. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo.
44. Prostori, namenjeni bivanju, so: dnevna soba, delovni kot, dnevni kot, delovni kabinet.
45. Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
46. Regulacijske črte so: regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija:
– regulacijska linija ločuje obstoječe ali predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti,
– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
47. Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedbi del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi ne gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne poveča za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture.
48. Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost. V grafičnem delu je razpršena gradnja prikazana kot stavbišče, izven območja stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).
49. Razpršena poselitev je tip poselitve z nizko gostoto poselitve, ki predstavlja avtohtoni vzorec poselitve in se kot taka ohranja.
50. Sodobni hlev je sodobna stavba, ki ima, zaradi tehnoloških zahtev, večjo stavbno maso od klasičnih hlevov. Posledično ima, da stavba ne izstopa iz silhuete naselja, manjši naklon strešin (od 15° do 22°). Takšne stavbe ne sodijo v zavarovana vaška jedra.
51. Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi. Objekti spremljajoče dejavnosti morajo funkcionalno dopolnjevati objekte iz osnovne namenske rabe in se jih lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nimajo negativnih vplivov.
52. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
53. Sprememba namembnosti objekta je sprememba dejavnosti v obstoječem objektu.
54. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50% BTP namenjenih prebivanju.
55. Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
56. Stavbno zemljišče je zemljiška parcela oziroma več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih je zgrajen objekt, oziroma zemljiška parcela, ki je s tem odlokom namenjena za graditev.
57. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
58. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
59. Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe ali do najvišjega prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
60. Vodnogospodarske ureditve so dela za vzdrževanje in urejanje voda, na primer zadrževalniki, ureditve za odvzem in odvod vode, ureditve poplavnih ravnic, nasipi za obrambo pred poplavami, regulacije vodotokov.
61. Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Vrste vzdrževalnih del določajo predpisi s področja graditve objektov.
62. Zahtevni objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, objekt, ki ima velike dimenzije, objekt, za katerega je obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi.
63. Zakonito zgrajeni objekt je objekt, ki je bil zgrajen na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj ali je bil zgrajen pred letom 1967.
64. Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
65. Zelene površine naselja so urejene in opremljene (klopi, koši za smeti) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter drugi predpisi.
(3) Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremeni, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.
5. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje MOK je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki obsegajo naselje ali del naselja ali del odprtega prostora. Za posamezno enoto EUP je določena namenska raba in prostorski izvedbeni pogoji.
(2) EUP so označene s črkovno oznako naselja ali naselja in dela naselja in tekočo številko EUP. Manjša območja znotraj EUP (podenote) so označena s črkovno oznako in tekočo številko EUP s poddelivko.
(3) IPN sestavljajo:
– EUP v naseljih: Babni vrt (BV), Bobovek (BO), Breg ob Savi (BRS), Britof (BR), Čadovlje (ČA), Čepulje (ČE), Golnik (GO), Goriče (GOR), Hrastje (HR), Ilovka (IL), Jama (JA), Jamnik (JAM), Javornik (JAV), Kokrica (KO), Kranj (KR), Lavtarski vrh (LV), Letenice (LE), Mavčiče (MA), Meja (ME), Mlaka pri Kranju (ML), Nemilje (NE), Njivica (NJ), Orehovlje (OR), Pangršica (PA), Planica (PL), Podblica (POD), Podreča (PO), Povlje (POV), Praše (PRA), Predoslje (PR), Pševo (PŠ), Rakovica (RA), Spodnja Besnica (SB), Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje (BI), Srakovlje (SR), Srednja vas – Goriče (SV), Suha pri Predosljah ((SU), Sveti Jošt nad Kranjem (JO), Šutna (ŠU), Tatinec (TA), Tenetiše (TE), Trstenik (TR), Zabukovje (ZAB), Zalog (ZA), Zgornja Besnica (ZB), Žablje (ŽAB) in Žabnica (ŽA);
– EUP so v naselju (mestu) Kranj razdeljene še na dele naselja: Kranj–avtocesta (KR AC), Kranj–Čirče (KR Č), Kranj–Drulovka (KR D), Kranj–Jedro (KR J), Kranj–kanjon Kokre (KR K), Kranj–Labore (KR L), Kranj–obvoznica (KR O), Kranj–Planina (KR PL), Kranj–Primskovo (KR P), Kranj–Rupa (KR R), Kranj–Sava (KR SA), Kranj–Sever (KR SE), Kranj–Stražišče (KR ST), Kranj–Struževo (KR S), Kranj–Šmarjetna gora (KR Š), Kranj–Zlato polje (KR Z) in Kranj–železnica (KR Ž);
– EUP v krajini: Škofjeloško hribovje (ŠH), Sorško polje (SP) in Dobrave (DO).
II. SKUPNE DOLOČBE
1. OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA
6. člen
(namenska raba prostora)
(1) OPN za celotno območje MOK določa območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora. Območja namenske rabe so določena gleda na fizične lastnosti in predvideno rabo prostora.
(2) V EUP je podrobnejša in pod podrobnejša namenska raba določena na podlagi pretežne rabe prostora; v območju mesta Kranja s primestnimi naselji in v območju naselja Golnik pa na podlagi urbanističnega načrta (v nadaljevanju: UN) Kranj in UN Golnik.
7. člen
(vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora)
1.1 OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ so razdeljena na naslednja območja podrobnejše in pod podrobnejše namenske rabe:
+-----+--------+------------------------------------------------+
| |S |območja stanovanj |
| | |so namenjena bivanju in spremljajočim |
| | |dejavnostim in se delijo na: |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SSe |stanovanjske površine e no- in dvos tanovanjskih|
| | |stavb, ki so namenjene bivanju brez |
| | |spremljajočih dejavnosti |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SSn |stanovanjske površine st avb v nizu, ki so|
| | |namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SSe(s) |stanovanjske površine e no- in dvos tanovanjskih|
| | |stavb, ki so namenjene bivanju s spremljajočimi |
| | |dejavnostmi |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SSv |stanovanjske površine ve čstanovanjskih stavb, |
| | |ki so namenjene bivanju s spremljajočimi |
| | |dejavnostmi |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SB |stanovanjske površine za posebne namene, ki so|
| | |namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju |
| | |različnih skupin prebivalstva (otrok, |
| | |ostarelih, študentov, in drugih socialnih |
| | |skupin) |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SK |površine podeželskega naselja, ki so namenjene |
| | |površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in |
| | |bivanju |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SK(k) |površine kmetij, ki so namenjene objektom, ki |
| | |neposredno služijo primarni kmetijski |
| | |proizvodnji in stanovanjem kmetij |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SP |površine počitniških hiš, ki so namenjene za |
| | |počitek |
| +--------+------------------------------------------------+
| |SP(s) |površine počitniških hiš in stanovanjskih |
| | |stavb, ki so namenjene za počitek in bivanje |
| +--------+------------------------------------------------+
| |C |območja centralnih dejavnosti |
| | |so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim |
| | |dejavnostim ter bivanju in se delijo na: |
| +--------+------------------------------------------------+
| |CU |osrednja območja centralnih dejavnosti, to so|
| | |območja historičnih ali novih jeder, kjer gre |
| | |pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, |
| | |storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, |
| | |vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in |
| | |podobnih dejavnosti ter bivanje |
| +--------+------------------------------------------------+
| |CD(i) |druga območja centralnih dejavnosti, ki so |
| | |namenjena izobraževanju |
| +--------+------------------------------------------------+
| |CD(v) |druga območja centralnih dejavnosti, ki so |
| | |namenjena opravljanju verskih obredov |
| +--------+------------------------------------------------+
| |CD(z) |druga območja centralnih dejavnosti, ki so |
| | |namenjena zdravstvu in bolnišnični dejavnosti |
| +--------+------------------------------------------------+
| |CD(t) |druga območja centralnih dejavnosti, ki so |
| | |namenjena trgovski dejavnosti |
| +--------+------------------------------------------------+
| |I |območja proizvodnih dejavnosti |
| | |so pretežno namenjena industrijskim, |
| | |proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter |
| | |servisnim dejavnostim in se delijo na: |
| +--------+------------------------------------------------+
| |IP |površine za industrijo, ki so na menjene|
| | |industrijskim in proizvodnim dejavnostim |
| +--------+------------------------------------------------+
| |IG |gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, |
| | |skladiščnim prometnim, trgovskim, poslovnim in |
| | |proizvodnim dejavnostim |
| +--------+------------------------------------------------+
| |IK |površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki|
| | |so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno |
| | |pridelavo rastlin in rejo živali |
| +--------+------------------------------------------------+
| |B |posebna območja |
| | |so namenjena posebnim dejavnostim, kot so |
| | |območja za turizem, nakupovalna središča in |
| | |podobno in se delijo na: |
| +--------+------------------------------------------------+
| |BT |površine za turizem so n amenjene hotelom, |
| | |bungalovom in drugim objektom za turistično |
| | |ponudbo in nastanitev |
| +--------+------------------------------------------------+
| |BC |športni centri so športne površine in objekti, |
| | |ki so namenjeni športnim aktivnostim in |
| | |športnim prireditvam |
| +--------+------------------------------------------------+
| |BD |površine drugih območij , ki so namenjene večjim|
| | |nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim |
| | |parkom, prireditvenim prostorom in drugim |
| | |podobnim dejavnostim |
| +--------+------------------------------------------------+
| |Z |območja zelenih površin |
| | |so namenjena preživljanju prostega časa, |
| | |predvsem rekreaciji in športu na prostem in |
| | |izboljšavi kakovosti bivanja in se delijo na: |
| +--------+------------------------------------------------+
| |ZS |površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so|
| | |namenjene oddihu rekreaciji in športu na |
| | |prostem |
| +--------+------------------------------------------------+
| |ZP |parki, to so urejena območja odprtega prostora |
| | |v naselju |
| +--------+------------------------------------------------+
| |ZD |druge urejene zelene površine kot zeleni pasovi|
| | |za zaščito oziroma drugo funkcijo |
| +--------+------------------------------------------------+
| |ZK |pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop|
| | |in spominu na umrle |
| +--------+------------------------------------------------+
| |P |območja prometne infrastrukture |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja prometa in se |
| | |delijo na: |
| +--------+------------------------------------------------+
| |PC |površine cest |
| +--------+------------------------------------------------+
| |PŽ |površine železnic |
| +--------+------------------------------------------------+
| |PO |ostale prometne površine |
| +--------+------------------------------------------------+
| |T |območja komunikacijske infrastrukture |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
| +--------+------------------------------------------------+
| |E |območja energetske infrastrukture |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja energetike |
| +--------+------------------------------------------------+
| | O |območja okoljske infrastrukture |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti |
| | |gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, |
| | |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki |
| +--------+------------------------------------------------+
| |F |območja za potrebe obrambe v naseljih |
| | |so namenjena izključno za obrambne potrebe, na |
| | |katerih potekajo stalne aktivnosti za |
| | |razmestitev, usposabljanje in delovanja vojske |
| +--------+------------------------------------------------+
| |A |površine razpršene poselitve, kot avtohtoni |
| | |poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote |
| | |pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, |
| | |razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, |
| | |razpostavljenih in razloženih naselij ter |
| | |drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša |
| | |gručasta naselja) in se delijo na: |
| +--------+------------------------------------------------+
| |A(sk) |površine razpršene poselitve, ki so namenjene |
| | |kmetijskim gospodarstvom |
| +--------+------------------------------------------------+
| |A(s) |površine razpršene poselitve, ki so namenjene |
| | |bivanju |
| +--------+------------------------------------------------+
| |A(v) |površine razpršene poselitve, ki so namenjene |
| | |opravljanju verskih obredov |
| +--------+------------------------------------------------+
| |A(k) |površine razpršene poselitve, ki so namenjene |
| | |zavetiščem in kočam |
| +--------+------------------------------------------------+
| |A(p) |površine razpršene poselitve, ki so namenjene |
| | |poslovnim dejavnostim |
| +--------+------------------------------------------------+
| |- |razpršena gradnja, kot zemljišče pod stavbo |
| | |izven območij stavbnih zemljišč (informacija o |
| | |dejanskem stanju). |
+-----+--------+------------------------------------------------+
1.2 OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednji območji podrobnejše namenske rabe:
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |K1 |površine najboljših kmetijskih zemljišč |
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |K2 |površine drugih kmetijskih zemljišč |
+------+-----+--------------------------------------------------+
1.3 OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ, ki so razdeljena na naslednje območje podrobnejše namenske rabe:
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |G |območja gozdov |
| | |so zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča |
| | |namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju |
| | |gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu |
| | |z Zakonom o gozdovih določene kot gozd |
+------+-----+--------------------------------------------------+
1.4 OBMOČJA VODA, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |V |območja površinskih voda |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
| | |rabe voda |
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |VC |celinske vode |
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |VI |območja vodne infrastrukture |
| | |so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in|
| | |vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in |
| | |podobno. |
+------+-----+--------------------------------------------------+
1.5 DRUGA ZEMLJIŠČA, ki so razdeljena na naslednja območja podrobnejše namenske rabe:
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |L |območja mineralnih surovin |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
| | |izkoriščanja mineralnih surovin |
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |LN |površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |N |območja za potrebe varstva pred naravnimi in |
| | |drugimi nesrečami |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
| | |varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi |
| | |nesrečami |
+------+-----+--------------------------------------------------+
| |f |območja za potrebe obrambe |
| | |so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja |
| | |obrambe zunaj naselij in so določena kot območja |
| | |izključne rabe |
+------+-----+--------------------------------------------------+
2. Skupni PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
2.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
2.1.1 Dopustne vrste objektov glede na namen ter vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen (v nadaljevanju: vrste objektov).
8. člen
(celotno območje OPN)
2.1.1.1 Na celotnem območju OPN, razen na vodnih in priobalnih zemljiščih, so dopustne naslednje vrste objektov:
– vrste objektov glede na namen:
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje, razen poljskih poti, ni dovoljena, izjemoma je ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti dopustna ureditev postajališč, javnih kolesarnic z nadstreškom s tlorisno površino največ 15 m² ter postavitev nadstrešnic za potnike na postajališčih s tlorisno površino največ 15 m²),
– objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, ki se ne urejajo z DPN ali OPPN,
– mostovi, viadukti, predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih je gradnja novih objektov iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti, na vodnih in priobalnih zemljiščih pa so objekti iz te alineje dovoljeni le kot objekti javne infrastrukture),
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– objekti za zaščito rečnih bregov in ureditev strug,
– nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami,
– hudourniške pregrade,
– stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov,
– gradnje novih objektov iz pete, šeste, sedme, osme in devete alineje te točke so na kmetijskih zemljiščih dopustne le izjemoma kot posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– grajena spominska obeležja, spomeniki, kipi, križi, kapelice (gradnja teh novih objektov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena),
– pomožni cestni objekti (gradnja teh novih objektov na kmetijskih zemljiščih je dovoljena le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti),
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (na kmetijskih zemljiščih je gradnja priključkov na cesto iz te alineje dopustna le izjemoma ob rekonstrukcijah lokalnih cest in javnih poti),
– kolesarske, peš, gozdne in podobne poti (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih objektov iz te alineje ni dovoljena; izjemoma je ob rekonstrukcijah lokalnih cest dopustna gradnja kolesarskih poti in pločnikov ob vozišču ceste),
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje razen bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– grajene poljske poti in gozdne prometnice (na kmetijskih zemljiščih gradnja novih gozdnih prometnic ni dovoljena),
– pomožni komunalni objekti, razen merilnih in regulacijskih postaj ter ekoloških otokov,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (na kmetijskih zemljiščih so dopustni le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti)),
– pomoli (gradnja teh novih objektov na kmetijskih zemljiščih ni dovoljena),
– začasni objekti: odri z nadstreškom in tribune za gledalce (iz montažnih elementov), pomoli, kot vstopno/izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov (po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni).
9. člen
(stavbna zemljišča)
2.1.1.2 Na stavbnih zemljiščih so, poleg vrste objektov iz 8. člena tega odloka, po posameznih podrobnejših in pod podrobnejših namenskih rabah dopustne še naslednje vrste objektov:
(1) SSe – stanovanjske površine eno in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti:
– vrste objektov glede na namen:
– eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe in dvojčki,
– v stavbah je dopustna gradnja ali ureditev manjših (do dva zaposlena) poslovnih prostorov za dopolnilne oblike dela na domu,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) SSn – stanovanjske površine stavb v nizu namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti:
– vrste objektov glede na namen:
– enostanovanjske stavbe v nizu in dvostanovanjske stavbe v nizu (z enim vhodom v stavbo) ter dvojčki,
– v stavbah je dopustna gradnja ali ureditev manjših (do dva zaposlena) poslovnih prostorov za dopolnilne oblike dela na domu,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) SSe(s) – stanovanjske površine eno- in dvostanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi:
– vrste objektov glede na namen:
– eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe in dvojčki,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, banke, pošte, trgovske stavbe (do 500 m2), stavbe za opravljanje verskih obredov, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, zaklonišča ter stavbe za storitvene dejavnosti in delavnice, pod pogojem da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih in da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje.
– nestanovanjske kmetijske stavbe in stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij le, če gre za posege na obstoječih kmetijah,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) SSv – stanovanjske površine večstanovanjskih stavb namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi:
– vrste objektov glede na namen:
– večstanovanjske stavbe in večstanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, pošte, banke, zavarovalnice, lekarne, trgovske stavbe (do 700 m2), garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, toplarne, kotlovnice, trgi, zelenice ter stavbe za storitvene dejavnosti pod pogojem, da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih in da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(5) SB – stanovanjske površine za posebne namene:
– vrste objektov glede na namen:
– dom za starejše občane, študentski in dijaški domovi, socialno-varstveni zavodi in druge podobne nastanitvene stavbe,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: stavbe z oskrbovanimi stanovanji, lekarne, trgovske stavbe (do 300 m2), banke, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi in zelenice,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe, razen drvarnic in pokritih skladišč za lesna goriva,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(6) SK – površine podeželskih naselij:
– vrste objektov glede na namen:
– eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe ter nestanovanjske kmetijske stavbe,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače ter penzioni, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, stavbe za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje, gasilski domovi, banke, pošte, trgovske stavbe (do 300 m2), stavbe za opravljanje verskih obredov, zaklonišča ter stavbe za storitvene dejavnosti, in delavnice pod pogojem, da obseg dejavnosti vključuje le do 5 zaposlenih in da dejavnost ne potrebuje parkirnih površin za tovorna vozila, avtobuse ali gradbene stroje,
– na površinah podeželskih naselij ni dopustna gradnja hlevov, za katera je po predpisih s področja varstva okolja, potrebno pridobiti okoljevarstveno soglasje,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– objekti za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(7) SK(k) – površine kmetij:
– vrste objektov glede na namen: nestanovanjske kmetijske stavbe, stavbe za dopolnilno dejavnost kmetij in eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe pod pogojem, da so te sestavni del kmetijskega gospodarstva (kmetije),
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– objekti za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8) SP – površine počitniških hiš:
– vrste objektov glede na namen: počitniške hiše,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(9) SP(s) – površine počitniških hiš in stanovanjskih stavb:
– vrste objektov glede na namen: počitniške hiše in eno stanovanjske prostostoječe stavbe,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– samostojna parkirišča,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(10) CU – osrednja območja centralnih dejavnosti:
– vrste objektov glede na namen: trgovske, gostinske, oskrbne, storitvene, gasilske, upravne in pisarniške stavbe, stavbe namenjene izobraževanju, otroškemu varstvu, znanstveno-raziskovalnemu delu, zdravstvu, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, stanovanjske stavbe, bencinski servisi, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi, parki in zelenice,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe so dovoljene le k eno- in dvostanovanjskim stavbam,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov) so dovoljene le k eno- in dvostanovanjskim stavbam,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(11) CD(i) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena izobraževanju:
– vrste objektov glede na namen:
– stavbe namenjene izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: športne dvorane in športna igrišča, zdravstvene ambulante, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi in zelenice,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi,
– ograje,
– podporni zid,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(12) CD(v) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena opravljanju verskih obredov:
– vrste objektov glede na namen: stavbe namenjene opravljanju verskih obredov s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti, parkirišča, trgi in zelenice,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– nadstreški, vetrolovi,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(13) CD(z) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena zdravstveni in bolnišnični dejavnosti:
– vrste objektov glede na namen:
– zdravstvene in bolnišnične stavbe ter stavbe namenjene negovalnim bolnišnicam,
– spremljajoči objekti, ki služijo osnovni dejavnosti: lekarne, specializirane trgovine, bifeji, garažne stavbe, zaklonišča, parkirišča, trgi, zelenice in podobno,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi, senčnice,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(14) CD(t) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena trgovski dejavnosti:
– vrste objektov glede na namen:
– trgovske stavbe,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, pošte, banke, zavarovalnice, stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe, parkirišča, trgi in zelenice,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi, senčnice,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori in cirkus,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(15) IP – površine za industrijo:
– vrste objektov glede na namen:
– stavbe namenjene industriji, proizvodnji, obrti, skladiščenju, servisom in energetskim objektom,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: upravne stavbe podjetij, trgovine lastnih proizvodov, okrepčevalnice in bifeji, prometni terminali, bencinski servisi, garažne stavbe, zaklonišča in parkirišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(16) IG – gospodarske cone:
– vrste objektov glede na namen:
– stavbe namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim, servisnim, in proizvodnim dejavnostim, energetski objekti (toplarne in kotlovnice) in bencinski servisi,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: storitve, izobraževanje, okrepčevalnice in bifeji, garažne stavbe, zaklonišča in parkirišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(17) IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo:
– vrste objektov glede na namen: nestanovanjske kmetijske stavbe namenjene za intenzivno pridelavo rastlin, rejo živali in spravilo pridelka ter druge nestanovanjske kmetijske stavbe s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– objekti za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(18) BT – površine za turizem:
– vrste objektov glede na namen:
– gostinske stavbe namenjene turizmu in nastanitvam,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: specializirane trgovine, storitve namenjene turizmu, garažne stavbe, parkirišča, trgi in zelenice,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe razen drvarnic in pokritih skladišč za lesna goriva,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen lop in drvarnic),
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(19) BC – površine za športne centre:
– vrste objektov glede na namen:
– stavbe za šport, športna igrišča, tribune in drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: objekti za storitve ter specializirane trgovine za šport in rekreacijo, okrepčevalnice in bifeji, garažne stavbe in parkirišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi, senčnice,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti na smučiščih,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori in cirkus,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(20) BD – površine namenjene večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom in prireditvam:
– vrste objektov glede na namen: trgovske stavbe, sejemske dvorane in razstavišča, gostinske stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, gasilske stavbe, stavbe s poslovnimi prostori, stavbe za storitvene dejavnosti, skladišča, bencinski servisi, garažne stavbe in parkirišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– nadstreški, vetrolovi, senčnice,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori in cirkus,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(21) ZS – površine za oddih rekreacijo in šport:
– vrste objektov glede na namen:
– športna igrišča in drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti čas,
– stavbe spremljajočih dejavnosti: tribune za gledalce, okrepčevalnice in bifeji, pisarne, garderobe, sanitarije, parkirišča in podobno,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– nadstreški, senčnice,
– pomožni objekti v javni rabi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(22) ZP – parki:
– vrste objektov glede na namen: ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih javnih površin s sprehajalnimi potmi in drugimi objekti vrtne arhitekture,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– nadstreški, senčnice,
– pomožni objekti v javni rabi,
– vodnjaki, vodometi,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(23) ZD – druge urejene zelene površine:
– vrste objektov glede na namen: zasaditve za zaščito pred vetrom, protihrupne zelene bariere, zeleni obvodni pasovi in druge ozelenitve z varovalno funkcijo,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– grajena oprema trim steze, protihrupne ograje,
– objekti za oglaševanje, razen v EUP KRL 19 in KR L 20,
– začasni objekti namenjeni prireditvam: montažni šotori,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(24) ZK – pokopališča:
– vrste objektov glede na namen: ureditev površin namenjenih pokopu in spominu na umrle, pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti, stavbe za opravljanje verskih obredov, parkirišča in trgovske stavbe kot sestavni del dejavnosti pokopališča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi in stojnice za prodajo cvetja in sveč,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki.
(25) PC – površine cest:
– vrste objektov glede na namen: avtoceste, glavne ceste, regionalne ceste, lokalne ceste, in javne poti, mostovi, viadukti, predori, podhodi ter spremljajoči objekti in naprave cestno prometne infrastrukture;
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– nadstreški – nadkrite čakalnice,
– objekti za razsvetljavo, drogovi,
– ograje,
– podporni zid,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– sezonski gostinski vrtovi so izjemoma dovoljeni v mestnem središču pod pogojem, da ne segajo v vozne površine,
– objekti za oglaševanje: obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje.
(26) PŽ – površine železnic:
– vrste objektov glede na namen: železniške proge, železniške postaje ter spremljajoči objekti in naprave železniške infrastrukture vključno z zaklonišči,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– nadstreški – nadkrite čakalnice,
– grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, drogovi,
– ograje,
– podporni zid,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– objekti za oglaševanje: obešanke na drogovih javne razsvetljave, čezcestni transparenti, svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih in prenosni objekti za oglaševanje.
(27) PO – ostale prometne površine:
– vrste objektov glede na namen: površine in objekti (garažne hiše) za mirujoči promet, terminali, poligoni varne vožnje, avtobusne in železniške postaje z večnamenskimi stavbami bencinski servisi, zaklonišča in spremljajoči objekti prometne infrastrukture;
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi,
– grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekti za razsvetljavo, drogovi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– poligoni varne vožnje,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti: montažni šotori, cirkus in skladišča nenevarnih snovi,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(28) T – območja telekomunikacijske infrastrukture:
– vrste objektov glede na namen: stavbe in naprave za izvajanje komunikacij in zaklonišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– ograje,
– podporni zid,
– samostojna parkirišča,
– merilne in regulacijske postaje.
(29) E – območja energetske infrastrukture:
– vrste objektov glede na namen: energetski objekti in naprave ter zaklonišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– ograje,
– podporni zid,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje.
(30) O – območja okoljske infrastrukture:
– vrste objektov glede na namen: objekti in naprave s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z nenevarnimi odpadki (zbiranje, sortiranje predelava in odlaganje odpadkov),
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi, prijavnice,
– ograje,
– podporni zid,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje,
– merilne in regulacijske postaje,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(31) F – območja za potrebe obrambe v naseljih:
– vrste objektov glede na namen: vojašnice, obrambni objekti namenjeni za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske s spremljajočimi objekti in zaklonišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– garaže, nadstreški, vetrolovi, prijavnice,
– grajena urbana oprema, telefonske govorilnice, objekti za razsvetljavo, drogovi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča,
– športno igrišče na prostem,
– merilne in regulacijske postaje in ekološki otoki,
– začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2.1.1.3 Na površinah razpršene poselitve so, poleg vrste objektov iz 8. člena tega odloka, po posameznih pod podrobnejših namenskih rabah dopustne še naslednje vrste objektov:
(1) A(sk) – površine razpršene poselitve namenjene kmetijskim gospodarstvom:
– vrste objektov glede na namen: stanovanjske in nestanovanjske stavbe kmetij, stavbe za dopolnilne dejavnosti kmetij,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni,
– objekti za rejo živali,
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost.
(2) A(s) – površine razpršene poselitve namenjene bivanju:
– vrste objektov glede na namen: eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– ograje,
– podporni zid,
– samostojna parkirišča,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni.
(3) A(v) – površine razpršene poselitve namenjene opravljanju verskih obredov:
– vrste objektov glede na namen: stavbe namenjene opravljanju verskih obredov s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti in parkirišča,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– nadstreški, vetrolovi,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– vodnjaki, vodometi,
– samostojna parkirišča.
(4) A(k) – površine razpršene poselitve namenjene zavetiščem in kočam:
– vrste objektov glede na namen: stavbe namenjene zavetiščem za živali ter planinske, lovske, ribiške, taborniške in druge koče z manjšimi okrepčevalnicami,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– grajen gostinski vrt,
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča.
(5) A(p) površine razpršene poselitve namenjene poslovnim dejavnostim:
– vrste objektov glede na namen: delavnice, skladišča, trgovine, servisi, stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori ter stanovanjske stavbe, ki lahko pripadajo tem poslovalnicam,
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– majhne stavbe,
– majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave (razen kioskov),
– ograje,
– podporni zid,
– male komunalne čistilne naprave so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– nepretočne greznice so dovoljene le v skladu s 27. členom tega odloka,
– rezervoarji,
– samostojna parkirišča,
– objekti za oglaševanje.
2.1.1.4 Stavbe spremljajočih dejavnosti, katerih gradnja je dovoljena v okviru območij posameznih podrobnejših namenskih rab iz podtočke 2.1.1.2 in 2.1.1.3 tega člena, ne smejo presegati 10% površine EUP. Na posamezni parceli, namenjeni gradnji, oziroma v posamezni stavbi spremljajoče dejavnosti ne smejo presegati 30% bruto etažnih površin osnovne dejavnosti.
2.1.1.5 Posamezne stavbe se, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen, lahko gradijo kot eno namenske stavbe, lahko pa stavbe ali njihovi deli vključujejo tudi spremljajoče dejavnosti, katerih gradnja je dovoljena v okviru območij posameznih podrobnejših namenskih rab iz podtočke 2.1.1.2 in 2.1.1.3 tega člena.
2.1.1.6 Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave morajo biti postavljene na zemljiški parceli, ki pripada stavbi h kateri se gradijo.
10. člen
(kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča)
2.1.1.7 Na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih so, poleg vrste objektov iz 8. člena tega odloka, po posameznih namenskih rabah dopustne še naslednje vrste objektov in ureditev:
(1) K1 in K2 – kmetijska zemljišča:
– vrste objektov in drugih ureditev glede na namen:
– agrarne operacije po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča,
– sistemi za namakanje in osuševanje,
– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– ograje in opore za trajne nasade, opore za mreže proti toči ter druga pomožna kmetijsko-gozdarska oprema, premični tuneli in nadkritja, zaščitne mreže, lovske preže,
– sanacije gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo,
– izjemoma kmetijske stavbe za rastlinsko predelavo, rejo živali in spravilo pridelka pod pogojem, da bo zanje uveljavljen OPPN za gradnjo kmetijskih objektov.
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen (na območjih K1 in K2):
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– enostavni pomožni kmetijsko gozdarski objekti razen kleti in vinske kleti ter grajene gozdne prometnice,
– nezahtevni pomožni kmetijsko gozdarski objekti, razen kleti in vinske kleti le v 20-metrskem pasu okrog stavbnih zemljišč, na katerih je v okviru EUP dovoljena gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti,
– grajeni rastlinjaki za potrebe kmetijske dejavnosti v 50-metrskem pasu okrog stavbnih zemljišč, na katerih je v okviru EUP dovoljena gradnja objektov za potrebe kmetijske dejavnosti; izjemoma so dovoljeni tudi izven površin takšnega pasu, kadar znotraj le-teh rastlinjaka ni mogoče postaviti,
– koritasti silosi do 150 m2 tlorisne površine,
– podporni zidovi v okviru agromelioracij,
– začasni objekti: montažni šotori, cirkus in skladišča nenevarnih snovi (po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni).
Na (območjih K2) so dovoljeni še:
– premični čebelnjaki kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno površino največ 20 m2.
(2) G – gozdne površine:
– vrste objektov glede na namen:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti, sanacije degradiranega prostora, sanacije nelegalnih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo, krčitev gozdov za kmetijske namene do površine 0,5 ha, pod pogojem, da se ne razvrednoti ekoloških in socialnih funkcij gozdov, objekti za zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– v varovalnih gozdovih, v gozdovih s posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko javno infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih funkcij gozdov;
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– gozdne vlake, kolikor se ne nahajajo na arheoloških območjih,
– planinske poti,
– pastirski stan,
– krmišča kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno površino 30 m2,
– grajene obore za rejo divjadi,
– napajalno korito,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– čebelnjaki kot enoetažni in pritlični objekti s tlorisno površino največ 20 m2, pri čemer je potrebno pridobiti mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, njegov investitor pa vpisan v register čebelarjev,
– grajena oprema trim stez in vadbena oprema,
– športna igrišča na prostem kot enostavni objekti, pod pogojem, da se z gradnjo ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja,
– na območju ribnikov so za potrebe ribištva dovoljeni še grajen gostinski vrt, sanitarna enota in kmečka lopa za potrebe ribištva, ki se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati ustrezne parkirne površine,
– postavljanje ograj v gozdu ali ob gozdu praviloma ni dovoljeno. V primeru zaščite vodnih zajetij, naravnih vrednot in kulturnih spomenikov je ograditev gozda, z dovoljenjem pristojnega zavoda, izjemoma dopustna.
(3) VC – vodne površine in priobalna zemljišča:
– vrste objektov glede na namen: objekti gospodarske javne infrastrukture, objekti grajenega vodnega javnega dobra, mostovi, brvi, mlini, žage in male hidroelektrarne, ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, objekti potrebni za rabo voda, objekti namenjeni varstvu voda pred onesnaževanjem in objekti namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– varovalna ograja,
– podporni zid,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) VI – območja vodne infrastrukture:
– vrste objektov glede na namen: visokovodni nasipi, pregrade in jezovi, zadrževalniki, zbiralniki, žage, mlini, male hidroelektrarne in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih.
(5) LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora:
– vrste objektov glede na namen: objekti in naprave za pridobivanje mineralnih surovin s spremljajočimi objekti;
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– pokrita skladišča, nadstreški,
– ograje,
– podporni zid,
– samostojna parkirišča,
– začasni objekti: skladišča nenevarnih snovi.
(6) N – območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– vrste objektov glede na namen: objekti in naprave za izvajanje dejavnosti s področja varstva in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(7) f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij, določena kot območja izključne rabe prostora:
– vrste objektov glede na namen: obrambni objekti in naprave za izvajanje dejavnosti s področja obrambe;
– vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen:
– pomožni obrambni objekti (pokrita skladišča, prijavnice),
– ograje,
– podporni zid,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti: montažni šotori in skladišča nenevarnih snovi.
2.1.2 Dopustne vrste gradenj
11. člen
(vrste gradenj)
2.1.2.1 Na celotnem območju OPN, razen na vodnih in priobalnih zemljiščih, so dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen iz prve alineje 8. člena tega odloka;
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela (redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist) zakonito zgrajenih stavb ter odstranitve objektov. Pri rekonstrukcijah objektov stavbne dediščine je potrebno predhodno izdelati posnetek obstoječega stanja. Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine praviloma niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine;
– spremembe namembnosti na stavbnih zemljiščih zakonito zgrajenih stavb ali delov stavb, pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z dovoljeno namembnostjo stavb v posamezni EUP;
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen iz druge alineje 8. člena tega odloka;
– na zakonito zgrajenih objektih, ki po vrsti objektov glede na namen niso v skladu z namensko rabo določeno v EUP, so dopustna le vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve objektov ter spremembe namembnosti objektov, vendar le v skladu z namensko rabo določeno v EUP.
2.1.2.2 Na stavbnih zemljiščih so poleg vrste gradenj določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v podtočki 2.1.1.2 iz 9. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj:
– gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih stavb, v območjih registrirane naselbinske dediščine so novogradnje in gradnje na mestu prej odstranjenega objekta dovoljene v skladu z varstvenim režimom te dediščine;
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov.
2.1.2.3 Na površinah razpršene poselitve so poleg vrste posegov, določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v podtočki 2.1.1.3 iz 9. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj:
– dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih stavb;
– gradnje na mestu prej odstranjenih objektov;
– gradnje novih objektov le, če se ohranja prepoznavne značilnosti prostora;
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov.
2.1.2.4 Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih so, poleg vrste gradenj določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v prvem in drugem odstavku podtočke 2.1.1.7 iz 10. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj in ureditev:
– novogradnje in ureditve zemljišč s pripadajočimi objekti in napravami,
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov.
2.1.2.5 Na priobalnih in vodnih zemljiščih ter območjih vodne infrastrukture so, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenimi v tretjem in četrtem odstavku podtočke 2.1.1.7 iz 10. člena tega odloka, dopustne naslednje vrste gradenj in ureditev:
– gradnja novih objektov;
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela (redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist) zakonito zgrajenih stavb ter odstranitve objektov;
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov;
– za obstoječe zakonito zgrajene objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču so dovoljene rekonstrukcije, spremembe namembnosti in gradnje na mestu prej odstranjenih objektov, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, se s tem ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
2.1.2.6 Na površinah nadzemnega pridobivalnega prostora, območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in območjih za potrebe obrambe zunaj naselij so, poleg vrste gradenj določenih v podtočki 2.1.2.1 tega člena, v skladu z dopustnimi vrstami objektov glede na namen in dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov določenih v petem, šestem in sedmem odstavku podtočke 2.1.1.7 iz 10. člena tega odloka, dopustne še naslednje vrste gradenj:
– gradnja novih objektov ter dozidave in nadzidave zakonito zgrajenih stavb;
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov.
2.1.2.7 (1) Na in ob stavbiščih razpršene gradnje so dopustne naslednje vrste gradenj:
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije in dozidave zakonito zgrajenih objektov, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali za vnos novih dejavnosti. Dozidave so dopustne le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna zemljišča;
– gradnja oziroma postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni kmetijsko gozdarski objekti, ograje in podporni zid, pod pogojem, da se gradijo na funkcionalnih zemljiščih, ki pripadajo osnovnim objektom.
(2) V primeru, da v upravnem dovoljenju funkcionalno zemljišče ni bilo določeno, se funkcionalno zemljišče (parcelo, namenjeno gradnji) šteje površina stavbišča osnovnega objekta, pomnožena s faktorjem 3,5.
2.1.2.8 Na in ob stavbiščih, ki deloma segajo izven meje stavbnih zemljišč, so dopustne naslednje vrste gradenj:
– nadzidave zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je višinski gabarit v skladu z določili, ki veljajo za EUP (znotraj stavbnih zemljišč), v kateri se deloma nahajajo;
– ureditve zelenih, parkirnih in manipulacijskih površin v 5 m pasu merjeno od roba stavbišča osnovnega objekta.
2.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
12. člen
(odmiki stavb)
2.2.1 Odmiki stavb – splošni pogoji:
– Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje sosednjih zemljišč tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba stavbe v okviru zemljiške parcele, na kateri se gradi. Za odmik objekta od parcelne meje se šteje najkrajša razdalja med točko objekta (najbolj izpostavljeni nadzemni in podzemni deli stavb, vključujoč napušče, nadstreške, balkone in podobne gradbene elemente) in parcelno mejo.
– Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb glede na tipologijo urbanističnega oblikovanja v EUP ali delu EUP.
– Ograje in podporni zid (razen ob javnih cestah) so lahko postavijo do meje zemljiških parcel, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče. Ograje, škarpe in podporni zidovi se lahko gradijo tudi na meji parcel, če se lastniki zemljišč o tem pisno sporazumejo. Za postavitev ograj, škarp in podpornih zidov ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavca, ki določi ustrezne odmike (pri čemer je minimalni odmik 1.0 m) in ostale pogoje za gradnjo, tako da objekti ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.
– Nove stavbe, razen stavb v območjih IP, IG, IK, BT, BC in BD, morajo biti od cestnega telesa javnih cest oziroma regulacijske linije, kjer je ta določena oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi, glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le takrat, kadar morajo nove stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.
– Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, morajo biti od cestnega telesa javnih cest oziroma regulacijske linije, kjer je ta določena oddaljene najmanj 2,0 m. Določba ne velja za odmik garaž, in sicer na delu med uvozom v garažo in javno cesto kjer mora biti ta odmik najmanj 5,0 m.
– Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno tehnični in požarno varstveni pogoji. Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Stavbe morajo biti postavljene tako, da je, z upoštevanjem njihovega odmika od posestnih meja oziroma medsebojnega odmika, omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
– Med javno cesto in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno cesto in ograjo ali zapornico, ki vozilom zapira pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se vozilo lahko ustavi, dokler na parkirišče ni omogočen dovoz oziroma izvoz.
– Objekti ob gozdnih zemljiščih morajo biti od sosednjega gozda odmaknjeni najmanj za višino odraslih dreves sosednjega gozda, v nasprotnem primeru morajo investitorji prevzeti odgovornost za poškodbe na njihovih objektih, ki jih lahko povzroči normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme in sanacije njihovih posledic.
2.2.2 Poleg splošnih pogojev iz točke 2.2.1 tega člena veljajo po posamezna območjih še naslednji pogoji:
2.2.2.1 Območja: SSe, SSe(s), SK, SK(k), SP, SP(s), A(sk), A(s) in A(k)
(1) Nove stavbe morajo biti od parcelne meje sosednjih zemljišč (razen ob javnih cestah) oddaljene najmanj 4,0 m, podzemni deli stavb, ki so v celoti vkopani, najmanj 2,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m.
(2) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj predpisanih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja zmanjšani odmik utemeljiti. Manjši odmiki od predpisanih so možni:
– pri gradnji manj zahtevnih, vendar ne manj kot 2,5 m, in nezahtevnih objektov, če se z manjšim odmikom strinjajo lastniki sosednjih zemljišč in objektov, za kar mora biti, k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega objekta oziroma k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta, priloženo notarsko ali upravno overjeno soglasje;
– pri gradnji oziroma postavitvi enostavnih objektov, če se z manjšim odmikom strinjajo lastniki sosednjih zemljišč in objektov;
– pri gradnjah enostanovanjskih stavb, v primeru, da je stavba od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj za polovico svoje višine (merjeno od terena do kapne lege), vendar ne manj kot 2,5 m;
– v primerih gradnje eno- ali dvostanovanjske stavbe, ki se bo v enakih višinskih gabaritih gradila na mestu prej odstranjene stavbe, pri kateri je odmik od meje sosednjih zemljišč enak ali večji kot je bil pri stavbi, ki se nadomešča, kar ne velja za odmike od javnih cest.
2.2.2.2 Območja SSn
Stavbe v nizu morajo biti v smeri niza postavljene ob posestne meje, kar pa ne velja za končne stavbe v nizu, ki morajo biti od posestnih meja oddaljene najmanj za polovico svoje višine (merjeno od terena do kapne lege). Za ostale odmike veljajo določbe iz točke 2.2.2 tega člena.
2.2.2.3 Območja SSv
Nove stavbe morajo biti od parcelne meje sosednjih zemljišč (razen ob javnih cestah) oddaljene najmanj za polovico svoje višine. Odmik podzemnih delov stavb, ki so v celoti vkopani, je najmanj 2,0 m, nezahtevnih in enostavnih objektov pa 1,5 m.
2.2.2.4 Historična jedra
(1) V območjih historičnih mestnih oziroma vaških jeder z ohranjeno stavbno dediščino je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi jedra in obstoječim gradbenim linijam.
(2) V območjih naselbinske dediščine je treba ohranjati značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov); pozicija objektov na parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja; regulacijske črte morajo slediti obstoječim.
2.2.2.5 Območja: CU, CD(t), SB, CD(i), CD(v), CD (z) in A(v)
Odmiki stavb morajo biti v skladu s predpisanimi normativi in standardi, ki urejajo posamezne dejavnosti. Če v normativih in standardih odmiki niso določeni, je min odmik stavb od parcelne meje sosednjih zemljišč (razen ob javnih cestah) 4,0 m, odmik podzemnih delov stavb, ki so v celoti vkopani, je najmanj 2,0 m, nezahtevnih in enostavnih pa objektov 1,5 m.
2.2.2.6 Območja: IP, IG, IK, BT, BC in BD
Nove stavbe morajo biti od parcelne meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 1,5 m. Od meje cestnega telesa javnih cest morajo biti stavbe oddaljene najmanj 10,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 3 m.
2.2.2.7 Območja ZS, ZK in A(p)
Za odmike stavb veljajo določbe prvega odstavka točke 2.2.2 tega člena.
2.2.2.8 Območja: T, E, O, F in PO
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele, na kateri se gradi. Minimalen odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelne meje sosednjih zemljišč je 1,5 m.
2.2.2.9 Območja: ZP, K, G
Minimalni odmik nezahtevnih in enostavnih objektov od parcelne meje sosednjih zemljišč je 1,5 m.
2.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in zmogljivosti objektov
13. člen
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
2.3.1 Gabariti stavb
(1)Tlorisni gabariti stavb se določijo glede na namen posamezne stavbe in so odvisni od velikosti parcele, namenjene gradnji, oziroma dopustnega faktorja zazidanosti ali izrabe parcele.
(2) V EUP z namensko rabo SP je maksimalna bruto tlorisna površina vsake etaže počitniške hiše 60 m2, majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave lahko skupaj obsegajo tlorisno velikost 20 m2.
(3) V območjih naselbinske dediščine se morajo novogradnje, dozidave in nadzidave objektov prilagoditi varovanim objektom kulturne dediščine in ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovanih vrednot.
(4) Dopustni višinski gabariti izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja in so določeni v Prilogi 1 – Preglednica enot urejanja prostora, ki je sestavni del tega odloka.
14. člen
(faktor izrabe in faktor zazidanosti parcele ter delež odprtih bivalnih površin)
2.3.2 Stopnja izkoriščenosti zemljišč
(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo je v EUP, glede na značilnosti oblikovanja grajene strukture, določena s faktorjem izrabe (FI) in faktorjem zazidanosti (FZ) ter z deležem odprtih bivalnih površin (OBP) oziroma deležem zelenih površin (ZP) in je razvidna Priloge 1 – Preglednica enot urejanja prostora.
(2) Pri določanju velikosti stavb je potrebno upoštevati vsa določila glede: maksimalnega FI in FZ, minimalnega deleža OBP ali ZP ter maksimalne etažnosti stavb. V primeru, da FI omogoča etažnost, ki je večja od predpisane maksimalne etažnosti se kot kriterij skladnosti posega vzame maksimalna etažnost.
(3) V primeru, ko je obstoječa zazidanost parcele, namenjene gradnji, večja od dovoljene, so na tej parceli dovoljene rekonstrukcije, odstranitve, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov, slednje so dovoljene takrat, kadar se ne povečuje število potrebnih parkirnih mest.
(4) V območjih naselbinske dediščine se praviloma ohranja obstoječi faktor zazidanosti. Za povečanje faktorja zazidanosti je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje.
2.4 Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
15. člen
(pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja)
2.4.1 Pogoji za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja ali dela naselja
2.4.1.1 Urbanistično oblikovanje – splošni pogoji
(1) Pri umeščanje novih stavb in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati morfološke značilnosti posameznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno enovitost v posamezni EUP in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam zlasti: glede na lego objektov na parceli, orientacijo objektov, odmike od sosednjih objektov, gradbene mase, naklon strešin, kritino in smeri slemen. Na pobočjih mora biti daljša stranica stavbe vzporedna s plastnicami. Zmanjšanje potreb po ogrevanju in hlajenju stavb zagotoviti s pravilno orientacijo stavb in ustreznimi odmiki med njimi. Pri orientaciji, legi in smereh slemen objektov je potrebno upoštevati možnost izrabe sončne energije (upoštevati naklon in orientacijo strehe glede na vpadni kot žarkov).
(2) V urbanističnem delu posebnega dela projekta (PGD) je pri načrtovanju postavitve stavb, za okolico objekta (v radiju 100 m), potrebno izdelati urbanistični vzorec na načrtu parcel ali ortofoto posnetku v merilu 1:1000 in postavitev nove prostorske ureditve vključiti v urbanistični vzorec.
(3) Poleg splošnih pogojev iz točke 2.4.1.1 tega člena za posamezne tipološke vzorce grajene strukture veljajo še naslednji pogoji:
2.4.1.2 Območja historičnih mestnih in vaških jeder
(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve, ki ga tvorijo stavbe v gručah ali stavbe, ki so nanizane vzdolž prometnic, za katere je značilna postavitev na ali ob posestne meje. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije in značilne smeri slemen. Z novimi posegi se ne sme razvrednotiti obstoječih dominant in značilnih pogledov nanje.
(2) Prometne površine se morajo prilagajati vzorcu poselitve. Urejanje javnih površin mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja (vaške lipe, kostanji, trgi, tlakovanja, urbana oprema, pešpoti). Ohraniti je potrebno vse oblike in vrste tradicionalnih ograj in kamnitih opornih zidov.
(3) Pri vaških historičnih jedrih je na robovih potrebno ohranjati obstoječo značilno avtohtono vegetacijo.
2.4.1.3 Območja gručaste zazidave
Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati obstoječi tradicionalni vzorec poselitve in arhitekturno oblikovanje, ki ga tvorijo stavbe v gručah. Z novimi posegi se ne smejo razvrednotiti obstoječe dominante in značilni pogledi. Na robovih naselij je potrebno ohranjati obstoječo značilno avtohtono vegetacijo.
2.4.1.4 Obcestna zazidava
Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati in dopolnjevati značilni vzorec postavitve stavb, ki so nanizane vzdolž prometnic. Ohranjati je potrebno obstoječe gradbene linije ob prometnicah in značilne smeri slemen.
2.4.1.5 Ulična zazidava
(1) Pri umeščanju novih stavb je potrebno ohranjati berljiv vzorec ulične (mrežne) zazidave. Prepoznavne gradbene linije je potrebno ohranjati. Če je za EUP ali del EUP značilna enotna orientacija slemen, je le-ta obvezna.
(2) Gradnja slepih cest praviloma ni dovoljena. Izjemoma so slepe ceste dovoljene, če imajo na zaključku urejena ustrezna obračališča.
2.4.1.6 Obodna (karejska) zazidava
To so območja z racionalno razporeditvijo stavb po obodu s skupnim notranjim prostorom (središčem) in tudi območja z enotnim konceptom zazidave. Pri umeščanju novih stavb je potrebno upoštevati prehode, vogale, orientacijo stavb glede na osvetlitvene razmere, prometne vplive ter ohranjati razmerja med javnim, poljavnim in zasebnim prostorom oziroma ohranjati enotni koncept zazidave.
2.4.1.7 Raščena območja
To so območja, katerih zasnova grajene strukture je naključna, vezana na lastništvo parcel, z neracionalno izrabo in neorganiziranimi dovozi. Umeščanje novih objektov mora zagotavljati bolj racionalno izrabo prostora s skupnimi dovozi do javnih cest. Slepe ceste morajo imeti urejena ustrezna obračališča.
2.4.1.8 Posebna območja
To so območja, ki predstavljajo grajeno strukturo, ki je pretežno namenjena stavbam splošnega družbenega pomena in drugim stavbam v javni rabi (stanovanjske stavbe za posebne namene, stavbe namenjene javni upravi, izobraževanju, zdravstvu, kulturi in opravljanju verskih obredov, športne dvorane, hoteli, večji nakupovalni centri, trgovske stavbe, gasilski domovi, gradovi, pokopališke stavbe itd.). Urbanistično oblikovanje mora biti podrejeno funkciji posameznih stavb. Postavitev stavb mora upoštevati predpisane normative in standarde za posamezne dejavnosti. Posebno pozornost je potrebno posvetiti javni in interni rabi, z zadostnimi zelenimi in parkirnimi površinami in pravilno orientacijo stavb.
2.4.1.9 Svojevrstna območja
So območja, ki so podrejena funkciji ali tehnologiji stavb (skladišča, servisi, proizvodni in obrtno-delavniški objekti, farme, bencinski servisi, sejmišča, zabavišča, avtobusne in železniške postaje, garažni objekti, čistilne naprave itd.). Velikosti parcel, namenjenih gradnji, morajo zagotavljati zadostne parkirne in manipulativne površine glede na predvidene dejavnosti.
2.4.1.10 Razpršena poselitev
Predstavlja (avtohtoni) poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto poselitve in različnimi namenskimi rabami stavb. Pri gradnji novih objektov je potrebno ohranjati prepoznavne značilnosti prostora, glede na tipologijo stavb, strukturo kmetijskih površin, pasove vegetacije, gozdne robove, živice, drevesa, skupine dreves in naravne oblike terena tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v prostoru.
16. člen
(pogoji glede tipologije stavb)
2.4.2.1 Za ohranjanje oblikovne podobe celotnega naselja je v po posameznih podrobnejših ali pod podrobnejših namenskih rabah potrebno upoštevati tipologijo stavb določeno v naslednji preglednici:
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |Podrobnejša ali |Tipologija stavb |
| |podpodrobnejša | |
| |namenska raba | |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe |
| |SSe |hiše |
| | |– dvojčki |
| | |– sodobne prostostoječe eno- in |
| | |dvostanovanjske hiše |
| | |– vile |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |SSn |– hiše v nizu |
| | |– dvojčki |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe |
| |SSe(s) |hiše |
| | |– dvojčki |
| | |– sodobne prostostoječe eno- in |
| | |dvostanovanjske hiše |
| | |– vile |
| | |– posebne stavbe |
| | |– večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |SSv |– stolpiči in stolpnice |
| | |– prostostoječi bloki |
| | |– lamelni bloki |
| | |– terasni bloki |
| | |– karejski bloki |
| | |– posebne stavbe |
| | |– večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |SB |– posebne stavbe |
| | |– hiše v nizu in dvojčki (za varovana |
| | |stanovanja) |
| | |– večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |SK |– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega |
| | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, |
| | |gručast dom) |
| | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe |
| | |hiše |
| | |– nestanovanjske kmetijske stavbe |
| | |– sodobni hlevi, razen v območju |
| | |zavarovanih vaških jeder |
| | |– posebne stavbe |
| | |– večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |SK(k) |– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega |
| | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, |
| | |gručast dom) |
| | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe |
| | |hiše |
| | |– nestanovanjske kmetijske stavbe |
| | |– sodobni hlevi, razen v območju |
| | |zavarovanih vaških jeder |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |SP |– počitniške hiše |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |SP(s) |– počitniške hiše |
| | |– enostanovanjske prostostoječe hiše |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |CU |– historična jedra: hiše vaškega tipa, |
| | |vile, posebne stavbe, večnamenske stavbe|
| | |in hiše v nizu (v mestnih jedrih) in |
| | |nestanovanjske kmetijske stavbe (v |
| | |vaških jedrih) |
| | |– nova jedra: vile, prostostoječe hiše, |
| | |sodobne prostostoječe hiše, hiše v nizu,|
| | |bloki, stolpiči, stolpnice, posebne |
| | |stavbe, večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |CD(i), CD(v), |– posebne stavbe |
| |CD(z), CD(t) |– večnamenske stavbe |
| |CD(k) | |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |IP |– svojevrstne stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |IG |– svojevrstne stavbe |
| | |– posebne stavbe |
| | |– večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |IK |– svojevrstne stavbe, |
| | |– nestanovanjske kmetijske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |BT in BC |– posebne stavbe |
| | |– večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |BD |– posebne stavbe |
| | |– svojevrstne stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |BB |– v skladu z DPN in posebnimi določbami |
| | |tega odloka |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |ZS |– posebne stavbe malega merila |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |ZK |– posebne stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |A(s) |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe |
| | |hiše |
| | |– počitniške hiše |
| | |– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega |
| | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, |
| | |gručast dom) |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |A(sk) |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe |
| | |hiše |
| | |– eno- in dvostanovanjske hiše vaškega |
| | |tipa (stegnjen dom, dom na vogel, |
| | |gručast dom) |
| | |– nestanovanjske kmetijske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |A(v) |– posebne stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |A(k) |– posebne stavbe malega merila |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |A(p) |– svojstvene stavbe |
| | |– eno- in dvostanovanjske prostostoječe |
| | |hiše |
| | |– večnamenske stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |T, E, O |– svojevrstne stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |F, f |– svojevrstne stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
| |PO, PŽ |– večnamenske stavbe |
| | |– posebne stavbe |
+-----+----------------+----------------------------------------+
2.4.2.2 Na vseh območjih, navedenih v prejšnji točki tega člena, so dovoljene tudi gradnje ali postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili 9. člena tega odloka.
17. člen
(podrobnejši pogoji glede tipologije in arhitekturnega oblikovanja objektov)
2.4.3 Stavbni tipi in pogoji za arhitekturno oblikovanje
2.4.3.1. Hiša vaškega tipa:
– Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Tloris je lahko tudi lomljen v obliki črke »L« pod pogojem, da je eden izmed krakov prepoznavno daljši od drugega. S prizidavami se ne sme porušiti zgoraj predpisanega gabarita.
– Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer je kota pritličja največ 0,30 m nad terenom (razen v primeru zagotavljanja varstva pred škodljivim delovanjem voda na poplavnih območjih), višina kapu pa največ 6,00 m nad koto pritličja. Na terenu v naklonu se kota pritličja meri od najvišjega dela terena. Nadzidave stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.
– Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma večkapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon strešin je dovoljen v razponu od 38° do 45°. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha. Strešna kritina je sive barve, glazirane kritine niso dovoljene. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Odpiranje strešin je dovoljeno le v obliki klasičnih frčad. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. Frčade morajo imeti isti naklon in isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa s strešnimi okni.
– Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Kap je dopustno tudi zapreti v vodoravni ravnini, vendar tako, da se debelina kapa ne povečuje.
– Arhitekturno oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti oblikovane v lepih razmerjih (značilne so poudarjene vratne in okenske odprtine ipd.). Vsebujejo lahko lesene arhitekturne elemente, pod pogojem, da njihovo oblikovanje izhaja iz lokalne tradicije oblikovanja (lahko tudi na sodoben način). Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah so dopustni v nadstropju. Balkonske ograje morajo biti preproste, izvedene z lesenimi, vertikalno položenimi deskami (razmik med deskami ne sme biti večji od 5 cm). Na obstoječih stavbah so dopustne tudi, oblikovno sicer neznačilne, tehnične rešitve, ki so potrebne za odpravo arhitekturnih ovir funkcionalno oviranih oseb (dvigala …). Stolpiči, večkotni, okrogli ali elipsasti izzidki ter okrogli ali elipsasti balkoni niso dovoljeni. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene.
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, na stavbah kulturne dediščine morajo biti le-ti postavljeni vzporedno s strešino, pri ostalih stavbah pa je to le priporočilo.
2.4.3.2. Prostostoječa hiša:
– Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,2. Tloris je lahko tudi lomljen. Na območjih pretežno realiziranih izvedbenih prostorskih aktov (ki se sedaj urejajo s tem prostorskim aktom) mora načrtovana tlorisna zasnova slediti obstoječim tlorisnim zasnovam.
– Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer kota kapu na najvišjem delu ne sme presegati višine 7,40 m nad terenom. Na terenu v naklonu se kota kapu meri na najnižjem delu terena. Nadzidava stavb se lahko izvaja le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.
– Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (oziroma večkapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon strešin je dovoljen v razponu od 30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona v prostorski enoti. Strehe nad prizidki morajo imeti enake naklone kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). S strešniki je treba ustvariti drobno teksturo. Nadstreški nad vhodi so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°).
– Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, pultne in trikotne. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine.
– Arhitekturno oblikovanje stavb mora upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP (kvalitetne oblike ograj, napuščev, značilne vratne in okenske odprtine). Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic ter gradnja stolpičev ni dovoljena. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno.
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, na stavbah kulturne dediščine morajo biti le-ti postavljeni vzporedno s strešino, pri ostalih stavbah pa je to le priporočilo. Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno (razen na stavbah kulturne dediščine) uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje).
2.4.3.3. Sodobna prostostoječa hiša (pasivna hiša, energetsko varčna hiša …):
– Tlorisni gabarit stavbe mora biti praviloma podolgovat, lahko je tudi lomljen ali strukturiran na drugačen način.
– Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen (K) + P + M ali nadstropen (K) + P + 1 + M, pri čemer mansardni del z ravno streho ne sme presegati 60% osnovnega tlorisa stavbe.
– Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisane dovoljene višine upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nova stavba ne bo izstopala iz prepoznavne silhuete naselja.
– Strehe so lahko dvokapnice ali enokapnice z ali brez napušča, ravne strehe ali sestavljene strehe v primeru lomljenega tlorisa. V primeru postavitve in vgradnje fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov mora biti naklon strehe podrejen tehnološkim zahtevam izkoriščanja sončne energije. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno, steklo in steklu podobni brezbarvni materiali).
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju).
– Oblikovanje balkonskih ograj in napuščev upošteva sodobne trende oblikovanja, prav tako oblikovanje fasad (večje zastekljene površine …). Fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabiti tudi kot elemente oblikovanja fasad (senčila, nadstreški, balkonske ograje).
– Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno.
– Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
2.4.3.4. Dvojček:
– Dvojček je stanovanjska stavba z dvema enakima stanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata na parcelni meji. Dvojček tvori eno gradbeno telo z dvemi ločenimi stanovanjskimi enotami in dvema ločenima vhodoma.
– Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo.
– Dozidave stavb so dovoljene, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali vnos novih dejavnosti. Dozidave so dovoljene le v zrcalni obliki na obeh straneh stavbe.
– Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer kota kapu na najvišjem delu ne sme presegati 7,40 m nad terenom. Na terenu v naklonu se kota kapu meri od najnižjega dela terena. Nadzidave dvojčka so možne za celotno stavbo, vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavbe je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako, da dvojček ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja.
– Obliko in naklon strehe ter kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Streha stavbe mora biti enotno oblikovana. Strehe so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali). V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, pultne in trikotne. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine.
– Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
– Arhitekturna zasnova dvojčka mora biti enotna. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju).
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe. Sončni zbiralniki morajo biti praviloma postavljeni vzporedno s strešino, oziroma enakega naklona za celotno stavbo.
2.4.3.5. Vila:
– Zasnova tlorisa je praviloma kvadratna, lahko pa tudi členjena z manjšimi izzidki.
– Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M.
– Oblikovanje strešin mora slediti tlorisni zasnovi; dovoljene so enokapnice, dvokapnice, štirikapnice, ravne ter druge oblike streh. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in klasičnih frčad. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine.
– Arhitekturno oblikovanje stavbe je razkošno. Fasade so lahko členjene z rizaliti. Pri oblikovanju novih objektov naj se uporablja tradicionalne materiale na sodoben način (npr. ometi v kombinaciji z lesom, leseni stavbni elementi; od pločevin je dovoljen baker). Oblikovanje dozidav in nadzidav je potrebno prilagoditi osnovni stavbi pri čemer je potrebno upoštevati njene prostorske in likovne kvalitete ter oblikovati zaključeno celoto. Pri posegih na obstoječih vilah je potrebno uporabljati avtentične materiale.
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive, izstopajoče barve fasad in fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene.
– Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov tako, da le-ta ne razvrednoti podobe vile.
2.4.3.6. Hiše v nizu:
– Gradnja stavb v nizu je nizka strnjena gradnja najmanj treh stanovanjskih enot, enakih gabaritov, ki se stikajo na parcelnih mejah parcel, namenjenih gradnji. Vsaka stanovanjska enota ima spredaj dvorišče za dostop, parkirišče ali garažo, zadaj pa intimni bivalni vrt.
– Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah.
– Višinski gabarit stavbe je lahko pritličen, z gabaritom (K) + P + M, pri čemer je kota pritličja največ 1,20 m nad raščenim terenom, višina kolenčnega zidu je največ 1,20 m, ali nadstropen z gabaritom (K) + P + 1 + M, pri čemer kota kapu na najvišjem delu ne sme presegati 7,40 m nad terenom. Na terenu v naklonu se kota kapa meri od najnižjega dela terena. Nadzidave stavb so možne za celoten niz oziroma v oblikovno usklajenem ritmu, vendar le do predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja.
– Obliko in naklon strehe ter kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb morajo biti enotno oblikovane. Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice v primeru lomljenega tlorisa. V naseljih ali delih naselij z neenotno oblikovanimi strešinami so dovoljene tudi enokapne ali ravne strehe. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve (pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali) in mora biti enaka za celotni niz. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je takrat ta obvezna.
– Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Dovoljene oblike frčad so klasične, pultne in trikotne. Frčade morajo imeti isto kritino kot osnovna streha in ne smejo presegati slemena osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. Fotovoltaične celice in sončni sprejemniki morajo biti praviloma postavljeni vzporedno s strešino, oziroma enakega naklona za celoten niz.
– Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu in enaki kritini kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.
– Arhitekturna zasnova niza mora biti enotna. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju).Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom.
2.4.3.7. Počitniška hiša:
– Tlorisni gabarit stavbe mora biti podolgovat, bruto tlorisna površina vsake etaže je maksimalno 60 m2.
– Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne tlorisne površine.
– Višinski gabarit počitniške hiše je dovoljen do (K) + P + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 5,40 m nad terenom.
– Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice in vzporedne s plastnicami. Naklon strešin je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve, glazirane kritine niso dovoljene. Odpiranje streh je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Strešine frčad morajo imeti iste naklone in kritino ter ne smejo biti višje kot je osnovna streha. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine. Nadstreški nad vhodom so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (~ 8°). Fotovoltaične celice in sončni sprejemniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki so dovoljene le kot podaljški osnovne strehe.
– Arhitekturna zasnova mora izhajati iz oblikovanja značilne lokalne tradicije. Napušči ne smejo tvoriti masivnih elementov, balkonske ograje pa naj imajo vertikalno položene deske. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. Objekti so lahko zgrajeni klasično ali montažno. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
2.4.3.8. Nestanovanjske kmetijske stavbe:
– Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, razen pri sodobnih hlevih, kjer je razmerje stranic vsaj 1:1,5. Razmerje stranic pri pomožnih kmetijskih stavbah je vsaj 1:1,3.
– Višinski gabarit objekta je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja, pri čemer je kolenčni zid maksimalne višine 0,6 m. Pri določanju višine objekta je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz prepoznavne silhuete naselja.
– V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja.
– Strehe so simetrične dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. V primeru lomljenega tlorisa so strehe lahko sestavljene simetrične dvokapnice istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Štirikapne (ali večkapne) strehe in lomljene strešine niso dovoljene.
– Naklon strešin je dopusten v razponu od 30° do 45°, razen pri sodobnih hlevih, kjer je dopusten naklon od 15°do 22°. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Pritlična dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho.
– Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine.
– Napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi. Na območju vaške zazidave pa so napušči lahko oblikovani tudi tako, da so ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
– Arhitekturno oblikovanje na območju vaške zazidave mora izhajati iz lokalne tradicije. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju).Vsiljive, izstopajoče barve fasad niso dovoljene, deli stavbe so lahko leseni; dolge fasade pa je potrebno členiti s slopi. Fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic niso dovoljene. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.
– Dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako, da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, na stavbah kulturne dediščine morajo biti le-ti postavljeni vzporedno s strešino, na ostalih stavbah pa je to le priporočilo.
2.4.3.9. Blok (prostostoječi, lamelni, terasni):
– Tlorisni gabarit bloka je podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:2, kar ni nujno za terasni blok. Lamelni blok sestavlja več blokov. Dozidave so dovoljene le k lamelnim blokom.
– Višinski gabarit bloka mora upoštevati obstoječe vertikalne gabarite dela naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz prepoznavne silhuete naselja. To pravilo je potrebno upoštevati tudi pri nadzidavah stavb. Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. Oblikovanje streh znotraj posamezne EUP mora biti enotno. Strešna kritina je sive barve. V primerih, da v določenem delu naselja prevladuje rdeča kritina, je ta takrat obvezna. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad, ki morajo biti na posameznem bloku enotno oblikovane. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh ali več etažah je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, vse ostale vrste pa le v obliki strešnih oken. Skupna dolžina frčad na posamezni strešini ne sme presegati 1/3 dolžine te strešine.
– Arhitekturno oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP. Dovoljene so zasteklitve obstoječih balkonov, ki naj bodo izvedene enotno na celotnem objektu. Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive in izstopajoče barve fasad niso dovoljene.
– Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov.
2.4.3.10. Stolpič in stolpnica:
– Tlorisni gabarit je kvadraten praviloma v razmerju stranic 1:1.
– Dozidave niso dovoljene.
– Višinski gabarit stolpiča je do K + P + 8, stolpnice pa nad K + P + 8. Višinski gabarit stolpiča mora upoštevati maksimalni vertikalni gabarit v EUP. To pravilo je potrebno upoštevati tudi pri nadzidavah stavb. Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. Oblikovanje streh znotraj posamezne EUP mora biti enotno.
– Arhitekturno oblikovanje stolpiča mora upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP. Dovoljene so zasteklitve obstoječih balkonov, ki naj bodo izvedene enotno na celotnem stolpiču.
– Barva fasade mora biti iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih zemeljskih tonov (barva fasade mora biti določena v gradbenem dovoljenju). Vsiljive in izstopajoče barve niso dovoljene.
– Arhitekturno oblikovanje stolpnice se določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem.
– Stolpnice se lahko umeščajo v prostor takrat kadar želimo z njeno postavitvijo oblikovati novo prostorsko dominanto, v takem primeru je dovoljeni maksimalni višinski gabarit v EUP lahko presežen. Za urbanistično umestitev je potrebno izdelati OPPN.
– Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, ki morajo biti praviloma skriti za fasadnimi venci.
2.4.3.11. Posebne stavbe:
– To so stavbe splošnega družbenega pomena in druge stavbe v javni rabi.
– Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji stavb ter normativom za posamezne vrste stavb.
– Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo presegati višine najvišjega objekta v okolici (med najvišje objekte v okolici se ne štejejo zvoniki, dimniki in gasilski stolpi). Določila prejšnjega stavka ni potrebno upoštevati, kadar objekt predstavlja novo prostorsko dominanto (cerkev …). Takšen objekt se določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem.
– Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik ali obdelave.
– Arhitekturno oblikovanje mora upoštevati kvalitetno oblikovanje v EUP oziroma ga lahko v kvaliteti tudi presega.
– Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, ki morajo biti praviloma skriti za fasadnim vencem.
2.4.3.12. Svojevrstne stavbe:
– Stavbe običajno tvorijo velike stavbne mase (industrijske stavbe, skladišča, nakupovalni centri, vojaški objekti …).
– Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji in tehnologiji za posamezne vrste stavb.
– Dovoljeni maksimalni višinski gabariti ne smejo presegati višine najvišjega objekta v okolici (med najvišje objekte v okolici se ne štejejo zvoniki, dimniki in gasilski stolpi). Prav tako stavbe ne smejo prekrivati pomembnih vedut, pogledov na kvalitetne stavbe in dominante.
– Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, praviloma zaključene s fasadnim vencem.
– Arhitekturno oblikovanje večjih stavbnih mas mora biti na fasadi členjeno z vertikalnimi slopi.
– Dovoljena je postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov.
2.4.3.13. Večnamenske stavbe:
Večnamenske stavbe so namenjene različnim dejavnostim. Arhitekturno oblikovanje teh stavb mora biti skladno z arhitekturnim oblikovanjem drugih stavb v EUP.
2.4.3.14. Posebne stavbe malega merila:
Tlorisni in višinski gabariti stavb so poljubni in so podrejeni funkciji posamezne vrste stavb in običajno tvorijo majhne stavbne mase (planinske, lovske in druge koče, sanitarije, garderobe, okrepčevalnice …), oblikovanje stavb in uporaba materialov morata izhajati iz lokalne tradicije.
2.4.3.15. Drvarnice, garaže, steklenjaki, nadstreški, ute, lope…
Za drvarnice, garaže, steklenjake, nadstreški, ute in lope, ki niso enostavni ali nezahtevni objekti, je potrebno upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:
– tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, razen, kadar se objekt dozida k osnovni stavbi, za katerega je potrebno upoštevati določila za osnovni objekt;
– višinski gabarit stavbe je pritličen, podstrešje je lahko izkoriščeno, vendar ne za stanovanjske namene. Kota pritličja je največ 0,30 m nad terenom, kota vrha kapne lege pa največ 3,30 m nad pritličjem;
– streha mora biti izvedena na enak način in v enakih barvah ter materialih kot nad osnovno stavbo, razen pri steklenjakih in nadstreških, pri katerih se dopušča tudi streha iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih, steklu podobnih materialov. Nadstreški so lahko tudi enokapni v minimalnem naklonu (do 8°);
– napušči morajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskimi elementi, oziroma enaki kot pri osnovnem objektu;
– za odpiranje strešin, arhitekturno oblikovanje, uporabo materialov, postavitev in vgradnjo fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov veljajo enaka določila kot za osnovni objekt.
18. člen
(oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način medsebojnega povezovanja javnih zelenih površin)
2.4.4 Oblikovanje in dimenzioniranje javnih zelenih površin
(1) Delež odprtih bivalnih površin vključuje najmanj 50% zelenih površin na raščenem terenu in največ 50% tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Tlakovanih površin je lahko izjemoma tudi več, če gre za ureditev trga in večnamenske ploščadi, vendar delež zelenih površin ne sme biti manjši kot 20%.
(2) V okolici javnih objektov in na javnih zelenih površinah zasajanje visoko alergenih rastlinskih vrst in rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge strupene dele ter tujerodnih vrst, ni dovoljeno.
(3) Priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2 (vendar ne manj kot 100 m2). Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(4) Pri vsaki stavbi z več kot tremi stanovanji je na parceli, namenjeni gradnji, potrebno zagotoviti najmanj 40 m2 igralne površine. Pri stavbah z več kot 13 stanovanji pa za vsako stanovanje 3 m2 igralne površine.
(5) V stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je potrebno zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(6) Kadar je zaradi gradnje novega objekta v območju mesta Kranj potrebno odstraniti obstoječa drevesa, je na parceli, namenjeni gradnji, odstranjena drevesa potrebno nadomestiti z enakim številom dreves. Zasaditev drevesne vegetacije na parkiriščih se ne šteje za odprte bivalne površine.
(7) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
(8) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
19. člen
(pogoji za oblikovanje urbane opreme in spominskih obeležij)
2.4.5 Oblikovanje grajene urbane opreme in grajenih spominskih obeležij
(1) Grajena urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš.
(2) Za nadkrite čakalnice na avtobusnih postajališčih, javne kolesarnice z nadstreški, klopi, koše za odpadke, luči javne razsvetljave v naseljih, ulične, turistične in usmerjevalne table ter druge elemente urbane opreme je potrebno izdelati strokovno podlago, s katero bodo podane usmeritve za njihovo umeščanje v prostor in oblikovanje.
(3) Grajena spominska obeležja, turistične oznake, vodnjaki, skulpture in druge prostorske inštalacije morajo biti locirani tako, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor, da ne motijo ambienta, da ne zastirajo značilnih pogledov in da ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastrukturnih naprav.
(4) Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi ter izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih znakov morajo stati v liniji robnika pločnika oziroma neposredno ob njem.
20. člen
(pogoji umeščanja objektov za oglaševanje)
2.4.6 Objekti za oglaševanje
(1) Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih in podobno. Glede na obliko in vrsto se delijo na enostavne, nezahtevne in manj zahtevne objekte.
(2) Enostavni objekti za oglaševanje so:
– obešanke na drogovih javne razsvetljave, velikosti največ 2,0 m2;
– čezcestni transparenti velikosti do 8,0 m x 1,0 m;
– svetlobne vitrine na avtobusnih postajališčih ali samostoječe površine do 2,1 m²;
– prenosni objekti za oglaševanje velikosti do 1,0 m²;
– plakatni panoji velikosti do 2,8 m²;
– reklamni jumbo panoji velikosti do 12 m²;
– reklamni rollo panoji velikosti do 12 m²,
– reklamni roto panoji velikosti do 12 m²,
– gradbiščne zavese;
– reklamni stolpi (totemi) do višine 5,0 m.
(3) Nezahtevni objekti za oglaševanje so:
– reklamni jumbo panoji velikosti do vključno 40 m²;
– reklamni rollo panoji velikosti do vključno 40 m²,
– reklamni roto panoji velikosti do vključno 40 m²,
– reklamni stolpi (totemi) do višine 6,0 m.
(4) Manj zahtevni objekti za oglaševanje so:
– veliki panoji velikosti od 40 m² do 90 m²;
– veliki reklamni stolpi (totemi) nad 6,0 do 15 m višine.
(5) Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za oglaševanje je, v skladu z dopustnimi vrstami nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen opredeljenih v 9. člena tega odloka, dovoljena na stavbnih zemljiščih.
(6) Veliki reklamni stolpi kot manj zahtevni objekti se lahko umeščajo na stavbnih zemljiščih, v neposredni bližini objekta, ki se oglaša, vendar ne v območjih kulturne dediščine.
(7) Za vse objekte za oglaševanje velja, da ne smejo:
– vizualno preglasiti ambienta oziroma nanj drugače moteče vplivati;
– presegati merila okoliške arhitekture;
– zakrivati pogledov na kulturno oziroma naravno dediščino in na večje zelene površine;
– ovirati in ogrožati prometno varnost, kar velja tudi v času lepljenja plakatov;
– biti nameščeni na kozolce, skednje, hleve in na podobne gospodarske objekte ter v drevorede;
– biti nameščeni na oblikovane fasade objektov;
– biti osvetljeni v nasprotju s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaževanje.
21. člen
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
2.4.7 Mirujoči promet
(1) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike vegetacije. Parkirišča, ki po površini presegajo 500 m², je potrebno členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. Iz utrjenih površin mora biti zagotovljena ustrezna ureditev odvajanja padavinskih voda preko lovilcev olj in usedalnikov v površinske vodotoke oziroma v ponikovalnice.
(2) Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločene od cestnega sveta. Manipulativne površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(3) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na parceli, namenjeni gradnji, zagotoviti zadostne parkirne površine ali garažna mesta, tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in obiskovalce. Priporočljiva je gradnja garaž v kletnih etažah oziroma gradnja (večetažnih) podnivojskih površin za mirujoči promet.
(4) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno, glede na namembnost oziroma dejavnost, upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM)
+---------------------------+-----------------------------------+
|enostanovanjske stavbe |2 PM |
+---------------------------+-----------------------------------+
|dvostanovanjske stavbe |4 PM |
+---------------------------+-----------------------------------+
|dvojček |4 PM |
+---------------------------+-----------------------------------+
|večstanovanjske stavbe |2 PM/stanovanje + 1 PM/10 stanovanj|
+---------------------------+-----------------------------------+
|počitniške hiše |1 PM |
+---------------------------+-----------------------------------+
|dom za starejše |1 PM/5 postelj |
+---------------------------+-----------------------------------+
|vrtci, šole |2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena |
+---------------------------+-----------------------------------+
|športna igrišča |1 PM/250 m2 površine igrišč |
+---------------------------+-----------------------------------+
|zdravstveni domovi |1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m2 |
| |koristne površine |
+---------------------------+-----------------------------------+
|bolnišnice |1 PM/2 zaposlena + 1 PM/5 postelj |
+---------------------------+-----------------------------------+
|prireditveni prostori |1 PM/5 sedežev |
+---------------------------+-----------------------------------+
|cerkve |1 PM/20 sedežev |
+---------------------------+-----------------------------------+
|trgovine |1 PM/30 m2 koristne prodajne |
| |površine + 1 PM/2 zaposlena, |
| |najmanj pa 2 PM |
+---------------------------+-----------------------------------+
|gostilne |1 PM/4 sedeže + 1 PM/2 zaposlena |
+---------------------------+-----------------------------------+
|gostilne s prenočišči |1 PM/2 sobi in 1 PM/6 sedežev |
+---------------------------+-----------------------------------+
|obrtni in industrijski |1 PM/50 m2 neto površine ali 1 PM/2|
|objekti |zaposlena |
+---------------------------+-----------------------------------+
|skladišča |1 PM/100 m2 neto površine ali 1 |
| |PM/2 zaposlena |
+---------------------------+-----------------------------------+
|poslovni prostori s |1 PM/30 m2 neto površine |
|strankami | |
+---------------------------+-----------------------------------+
|poslovni prostori brez |1 PM/2 zaposlena |
|strank | |
+---------------------------+-----------------------------------+
|pokopališča |1 PM/30 grobov. |
+---------------------------+-----------------------------------+
(5) Kadar na parceli, namenjeni gradnji, ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe, zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba. Pri stanovanjskih stavbah je te površine potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 200 m od stavbe, ki ji služijo. Vrednost manjkajočega deleža parkirnih mest se lahko zagotovi tudi tako, da investitor krije del stroškov za izgradnjo javnih parkirnih mest in garaž.
(6) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% PM rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru da je PM manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj 1PM za vozila oseb z invalidskimi vozički. Pri večstanovanjskih objektih je na vsako deseto stanovanje potrebno zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
(7) Dovoljena je gradnja manjkajočih parkirnih mest na pripadajočih zemljiščih k obstoječim zakonito zgrajenim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin oziroma minimalnega deleža odprtih bivalnih površin.
22. člen
(pogoji za oblikovanje gradbeno inženirskih objektov)
2.4.8. Oblikovalska izhodišča za oblikovanje gradbeno-inženirskih in infrastrukturnih objektov in naprav:
– Infrastrukturne sisteme je potrebno načrtovati tako, da so čim manj vidno izpostavljeni. Pri posegih v prostor, kjer je vidna izpostavljenost neizogibna je potrebno zagotoviti kakovostno oblikovanje in pretehtano umestitev v prostor.
– Pri načrtovanju prometne infrastrukture je potrebno zgornji ustroj ustrezno oblikovati. Materiali naj bodo prilagojeni posameznim območjem (mestna in vaška jedra, ostala naselja, krajina) in namenu uporabe (vozne in peš površine, ureditve za umirjanje prometa …). V mestu in naseljih mestnega značaja ter vaških jedrih je potrebno uporabljati kvalitetnejše materiale, ki izhajajo iz lokalne tradicije. Površine namenjene motornim vozilom, kolesarjem in pešcem morajo biti predvsem v mestu in naseljih obdelane z različnimi materiali ali barvami tako, da so med seboj vizualno ločljive.
– Peš površine in kolesarske steze ter kolesarske poti naj bodo, kjer so za to dane prostorske možnosti, z zelenico ločene od vozišča.
– Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti iz hrapavih materialov in morajo imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
– V mestu in naseljih je v primeru večjega števila uvozov preko hodnikov za pešce k stavbam, potrebno uporabljati znižane robnike vzdolž celotne prometnice – ulice.
– V mestu in naseljih mestnega značaja ter vaških jedrih naj se za sistem odvodnjavanja prometnic uporabljajo tipski elementi, ki potekajo linijsko.
– Oblikovanje svetil za javno razsvetljavo mora biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora, v vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu.
– Dostopne poti je potrebno oblikovati čim bolj po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zasaditi.
– Pri oblikovanju obcestne krajine je potrebno zagotoviti primerno oblikovanje brežin (zasaditve brežin z vegetacijo, ki prehaja v krajino).
– Oblikovanje brežin vodotokov se praviloma izvede sonaravno na način, ki zagotavlja ohranjanje njihovih morfoloških, hidroloških in ekoloških lastnosti.
– Pri oblikovanju objektov potrebnih za rabo voda je oblikovanje potrebno podrediti lokalni tradiciji. Objekti se praviloma umeščajo na vizualno ne izpostavljenih lokacijah.
– Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju mostov in pokopališč. Oblikovalske rešitve mostov čez reko Savo in Kokro (v UN Kranj) ter pokopališč je potrebno pridobiti z natečajem.
23. člen
(pogoji za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
2.4.9 Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
2.4.9.1 Majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave – morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha, dopustne so naslednje izjeme:
– streha pri nadstreških je lahko ravna ali v minimalnem naklonu, dopustna je kritina iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov,
– streha pri steklenjakih je iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih steklu podobnih materialov,
– pri samostojno stoječih garažah so dovoljene tudi ravne strehe ali strehe v minimalnem naklonu,
– uta se lahko oblikuje kot paviljon.
2.4.9.2 Ograje – v naselju naj se upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične, lesene in kovinske (kovane) ograje. Za varovalne in igriščne ograje naj se uporabljajo prosojne ograje nevpadljivih barv. V stanovanjskih območjih višina ograje ne sme presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Masivne, razen protihrupne ograje in ograje okoli pokopališč ter ob objektih kulturne dediščine (cerkve, gradovi), niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja. V ograji se vstopna in uvozna vrata ne smejo odpirati proti javni cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
2.4.9.3 Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Škarpe in podporni zidovi morajo biti praviloma obdelani z naravnimi materiali, lahko so kombinirani (naravni in umetni material – beton); v primeru, da so iz umetnih materialov, morajo biti ozelenjeni.
2.4.9.4 Priključki na objekte GJI in daljinskega ogrevanja ter pomožni komunalni objekti – morajo biti postavljeni nevpadljivo, v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod površino.
2.4.9.5 Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, objekti za rejo živali, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost – morajo pri oblikovanju in uporabi materialov pri gradnjah in postavitvah lop, skednjev, senikov, kozolcev, čebelnjakov, krmišč in molzišč upoštevati lokalno tradicijo. Tlorisna zasnova mora biti podolgovata v razmerju stranic vsaj 1:1,5. Sleme strehe mora biti v smeri daljše stranice, strešni naklon pa med 35 in 45 stopinjami, kritina je sive barve. Objekti so lahko zgrajeni le v leseni izvedbi in postavljeni na točkovnih temeljih. Deske pri opaževanju so lahko pritrjene le vertikalno. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, sicer kozolec ne sme imeti zaprtih stranic.
24. člen
(pogoji za oblikovanje okolice objektov)
2.4.10 Pogoji za oblikovanje okolice objektov
(1) Zasipavanje dolin in opuščenih strug ni dopustno.
(2) Na razgibanem terenu se razporeditev oziroma izravnava zemeljskih mas izvede tako, da se z nasipavanjem ne preseže najvišje kote okoliškega terena.
(3) Izravnava zemeljskih mas se na pobočjih izvede tako, da se brežine oblikujejo v naravnih naklonih, v primeru zavarovanja brežine s podpornimi zidovi pa le-te ne smejo presegati višine 2,0 m.
(4) Pri oblikovanju zunanje ureditve na ravnem terenu nasipavanje in odkopavanje zemeljskih mas ne sme presegati + ali – 0,5 m.
(5) Oblikovanje zunanje ureditve okolice objektov mora biti vključno z ograjami in podpornimi zidovi obdelano v PGD projektu.
(6) Umestitev in gradnja objektov naj se načrtuje in izvede tako, da bo sadno drevje ohranjeno. V primeru, da to ni mogoče, naj se podrta drevesa nadomestijo z enakim številom novih visokodebelnih sadnih dreves.
2.5 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
25. člen
(prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo)
2.5.1 Pogoji za oblikovanje parcel, namenjenih gradnji, za predvidene objekte
(1) Pogoji za velikost minimalnih parcel namenjenih gradnji, so za:
– prostostoječe enostanovanjske min. 350 m2
stavbe v SSe min. 400 m2
– prostostoječe enostanovanjske
stavbe v SK
– prostostoječe dvostanovanjske min. 400 m2
stavbe
– dvostanovanjske stavbe – dvojček min. 2 x 250 m2
– stanovanjske vile min. 600 m2
– prostostoječe atrijske stavbe min. 400 m2
– enostanovanjske stavbe v nizu na min. 200 m2
vsako enoto min 250 m2
– počitniške hiše min 2000 m2.
– gradnjo novih kmetij
*Toleranca za določitev minimalne parcele, namenjene gradnji, je do 2% ob pogoju, da so izpolnjeni pogoji glede lege, velikosti in zmogljivosti objektov iz točke 2.2 in 2.3 tega odloka.
(2) Pri stanovanjskih stavbah za posebne namene (SB), stavbah centralnih dejavnosti (C), stavbah za posebne namene (B) in proizvodnih območjih (P), se velikost parcele, namenjene gradnji, določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja, ob upoštevanju meril in pogojev glede lege, velikosti in zmogljivosti objektov iz točke 2.2 in 2.3 tega odloka.
(3) V primeru nagnjenega terena, kjer je nagib večji od 12°, se kriteriji za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, sorazmerno večajo tako, da je pri naklonu 25° parcela večja (daljša) za 100% (parcela mora biti povečana v smeri naklona).
(4) Za prostostoječe stavbe na pravokotnih in kvadratnih parcelah velja, da širina parcele ne sme biti manjša od 14 m.
(5) Delitev ali združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel, namenjenih gradnji, je dovoljena pod pogojem, da se nove parcele, namenjene gradnji, oblikujejo na podlagi določil tega odloka in, da imajo vse zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Delitev ali združevanje zemljiških parcel je vedno dovoljena za potrebe gradnje javne infrastrukture in za določitev javnega dobra.
2.5.2 Pogoji za oblikovanje parcel, namenjenih gradnji, za obstoječe objekte
(1) Pri obstoječih stavbah se za parcelo, namenjeno gradnji, šteje tisti del zemljiške parcele, ki je bil z ustrezno upravno odločbo (funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela) ali sodno odločbo določen kot zemljišče, ki pripada osnovni stavbi.
(2) Na stavbnih zemljiščih se obstoječim stavbam, vključno s stavbami v etažni lastnini, ki še nimajo določenega zemljišča, ki pripada osnovnemu objektu, zanj šteje zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe (dostopne poti, dovozi, parkirni prostori, prostori za smetnjake, prostori za igro in podobno), pod pogojem, da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(3) V območju z dvema ali več stavbami v etažni lastnini, ki še nimajo določenega zemljišča, ki pripada osnovnim stavbam, se vsaki stavbi določi minimalni delež pripadajočega zemljišča v velikosti, ki omogoča njeno normalno vzdrževanje, ostalo zemljišče v območju pa predstavlja skupno rabo (pripadajoče zemljišče k več stavbam) vseh etažnih lastnikov, pod pogojem, da se ohrani funkcija vseh javnih površin. Na površinah skupne rabe so dovoljene le gradnje in ureditve, ki izboljšujejo kvaliteto bivanja vseh uporabnikov (parkirišča, ekološki otoki, otroška igrišča, površine za počitek in druženje) ob upoštevanju minimalnega deleža odprtih bivalnih površin.
2.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
26. člen
(pogoji glede oskrbe s pitno vodo)
2.6.1 Vodovodno omrežje
(1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno dograditi javno vodovodno omrežje.
(2) Po izgradnji in začetku obratovanja javnega vodovodnega omrežja se morajo vsi objekti, ki na javno vodovodno omrežje še niso priključeni in je njihova priključitev možna, nanj priključiti v roku šestih mesecev.
(3) Dotrajano in neustrezno (azbestne cevi) vodovodno omrežje je potrebno obnoviti ali zamenjati. Obnove in novogradnje vodovodnega omrežja se morajo izvajati usklajeno in sočasno z ostalo infrastrukturo.
(4) V deficitarnih območjih in za nove širitve naselij je potrebno zagotoviti dodatne vodne vire in nove magistralne oziroma primarne (transportne) cevovode, ki morajo zagotavljati oskrbo s pitno in protipožarno vodo.
(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno količino protipožarne vode, v območjih, kjer protipožarna voda ni zagotovljena je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
(6) Pri poslovnih in večstanovanjskih objektih, za katere je potrebno zagotavljati dodatno požarno varnost, je potrebno načrtovati interno hidrantno omrežje.
(7) Za zalivanje vrtov naj se prednostno uporablja kapnica.
(8) Uporabniki tehnološke vode morajo ometi urejene zaprte sisteme z recikliranjem uporabljene vode.
(9) Varovalni pas magistralnega in primarnega vodovoda je 4,0 m na vsako stran od osi cevi, od sekundarnega in priključnega vodovoda pa 2,0 m od osi.
(10) Gradnja objektov in drugi posegi v prostor v območju varstvenih pasov vodnih virov se mora izvajati v skladu določili aktov o zavarovanju pitne vode.
27. člen
(pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda)
2.6.2 Kanalizacijsko omrežje
(1) Kanalizacijsko omrežje zagotavlja zbiranje, odvajanje ter čiščenje komunalnih in tehnoloških odpadnih voda ter padavinskih voda.
(2) Na območju občine je obstoječe kanalizacijsko omrežje zgrajeno v ločenem ali mešanem sistemu. Novo kanalizacijsko omrežje in obnova obstoječega omrežja morata biti zgrajena v ločenem sistemu, razen kadar padavinske vode ni možno ločiti iz sistema (ni ustreznega odvodnika ali ni možnosti ponikanja) ter v primeru, da zaradi pomanjkanja prostora ni možna gradnja dveh vzporednih kanalov.
(3) V naseljenih območjih je pri načrtovanju obnove ali nadgradnje kanalizacijskega omrežja potrebno preveriti njegovo zmogljivost in v primeru premajhne zmogljivosti načrtovati ustrezne rešitve, da se prepreči vdor vode iz kanalizacijskega omrežja.
(4) V območjih, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, morajo biti vsi objekti, v katerih nastaja odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadne in padavinske vode, ter pogoji upravljavca, priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
(5) V območjih kjer še ni zgrajene javne kanalizacije se odpadne vode odvajajo v male komunalne čistilne naprave ali v nepretočne greznice, ki jih pooblaščene organizacije redno praznijo, vsebino pa odvažajo na čistilno napravo. Odpadne vode iz greznic je prepovedano spuščati na javne ali zasebne površine, vodotoke in druge površinske vode ali v podzemlje. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je lastnik dolžan greznico opustiti in sanirati ter se v roku 6 mesecev priključiti na javno kanalizacijo.
(6) Komunalne odpadne vode je preko javnega kanalizacijskega omrežja potrebno voditi v komunalno ali skupno čistilno napravo, kjer pa to zaradi tehnoloških, ekonomskih ali drugih razlogov ni možno pa v malo komunalno čistilno napravo.
(7) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec objektov industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost v komunalni ali skupni čistilni napravi, ki zaključuje javno kanalizacijo. Dovoljen je tudi drugačen način odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode kadar to, na osnovi predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, dovoli ministrstvo pristojno za okolje. Industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v greznice. Prav tako je industrijsko odpadno vodo je prepovedano odvajati v malo komunalno čistilno napravo, razen kadar to, na osnovi predpisa o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, dovoli ministrstvo pristojno za okolje.
(8) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se prioritetno vodi v ponikovalnice, če ponikanje ni možno, jih je možno speljati v vodotoke ali v naravne odvodnike. Iz konglomeratnih območij kanjona Kokre in Save se površinskih voda ne sme ponikati, pač pa jih je potrebno voditi v javno meteorno kanalizacijo s kontroliranim iztokom. Padavinske vode s streh se preko peskolovov spušča v ponikovalnice. Padavinske vode s cest se preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj spušča v ponikovalnice, ali pa se jih preko meteornih odvodnikov vodi v vodotoke. Upravljavci objektov z utrnjenimi, tlakovanimi ali drugimi materiali prekritimi površinami morajo s padavinskimi odpadnimi vodami ravnati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(9) Za zagotovitev poplavne varnosti je padavinsko vodo potrebno ponikati. Izjemoma je dovoljeno razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode, kadar to dopušča predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. V primeru preobremenjenosti javne kanalizacije ali vodotoka jo je potrebno odvajati kontrolirano preko sistema deževnih zadrževalnikov ali v ta namen urejenih poplavnih površin.
(10) Padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov in parcel, namenjenih gradnji, ne smejo pritekati na javne ceste in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
28. člen
(pogoji za priključevanje na grajeno javno dobro (prometna infrastruktura)
2.6.3 Prometna infrastruktura
2.6.3.1 Ceste
(1) Pogoji za gradnjo in urejanje cest:
– minimalna širina občinskih cest oziroma ulic je 4 m;
– kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les;
– slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustrezno obračališče;
– ob gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževalnih delih na cesti je potrebno istočasno izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov in napeljav, če so ti objekti potrebni prenove;
– ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo;
– ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh se lahko izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles;
– zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa na obstoječih in predvidenih cestah, stabilnost, preglednost na območju cest in cestnih priključkov;
– upravljavci javnih cest ne odgovarjajo za morebitne vplive ceste na tangirana območja; ukrepe za varovanje cest in prometa na njih mora v strokovnih podlagah zagotoviti in utemeljiti investitor;
– ob objektih stavbne dediščine ni dopustno višati niveleto prometnic v odnosu do stavbne dediščine;
– ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1,0 m do 2,0 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture;
– ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča;
– postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano;
– meteorne in odpadne vode iz objektov in parcel namenjenih gradnji ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa;
– odvodnjavanje padavin iz utrjenih asfaltiranih površin mora potekati preko lovilcev olj.
(2) Pogoji glede dovozov in priključkov:
– za vsako gradnjo in prostorsko ureditev v varovalnem pasu ceste ali za priključitev na javno cesto je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa;
– vsak objekt na zaključeni parceli namenjeni gradnji mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto;
– priključki posameznih objektov in dovozne ceste naj bodo vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupaj;
– novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov;
– nove prometnice naj se načrtujejo tako, da je zagotovljeno zadostno število prehodov na kmetijska in gozdna zemljišča;
– do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
(3) Po območju Mestne občine Kranj potekajo naslednje državne ceste:
– avtocesta A2 Ljubljana–Kranj zahod,
– glavna cesta G2-104 Kranj vzhod–Brnik–Mengeš–Trzin;
– regionalne ceste:
– R1-210 Zg. Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka,
– R1-211 Kranj (Labore)–Jeprca–Ljubljana (Šentvid),
– R2-410 Bistrica pri Tržiču–Kokrica–Kranj,
– R2-412 Naklo (Kranj zahod)–Kranj–Kranj (Labore),
– R3-635 Lesce–Kamna gorica–Lipnica–Kropa–Rudno–Češnjica.
(4) Občinske ceste določa odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v MOK in so razvrščene na: lokalne ceste (LC), glavne zbirne ceste (LG), zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ), mestne in krajevne ceste (LK), javne poti (JP) in javne poti za kolesarje (KJ).
(5) Preglednica vrst občinskih cest po odloku o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Kranj:
+------------------+-----------------------+--------------------+
| Kategorija ceste | Število cest po odloku| Dolžina ceste v |
| | | občini v metrih |
+------------------+-----------------------+--------------------+
| LC | 27 | 81.785 |
+------------------+-----------------------+--------------------+
| LG | 5 | 6.128 |
+------------------+-----------------------+--------------------+
| LZ | 23 | 23.564 |
+------------------+-----------------------+--------------------+
| LK | 152 | 57.434 |
+------------------+-----------------------+--------------------+
| JP | 500 | 165.087 |
+------------------+-----------------------+--------------------+
| KJ | 8 | 14.361 |
+------------------+-----------------------+--------------------+
| skupaj | 715 | 348.359 |
+------------------+-----------------------+--------------------+
(6) Varovalni pasovi cest:
– zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas v katerem je raba prostora omejena;
– varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste širok:
a) varovalni pas pri državnih cestah:
– avtoceste 40 m,
– hitre ceste 35 m,
– glavne ceste 25 m,
– regionalne ceste 15 m,
– državne kolesarske poti 5 m,
b) varovalni pas pri občinskih cestah:
– glavne mestne ceste 10 m,
– zbirne mestne in zbirne krajevne ceste 10 m,
– mestne in krajevne cestah 8 m,
– lokalne ceste 8 m,
– javne poti 5 m,
– javne poti za kolesarje 2 m.
(7) Rezervati prometnic:
– planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste;
– v rezervatih cest oziroma znotraj regulacijske linije, kjer je ta določena, prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventualna prečkanja omrežij gospodarske javne infrastrukture;
– Rezervati posameznih cest so:
– avtocesta – rezervat za izgradnjo dodatnega voznega pasu obojestransko, v širini 7 m od roba cestnega sveta
– državne ceste (glavne in regionalne) 40 m,
– glavne mestne ceste (LG) 40 m,
– lokalne ceste (LC) 30 m,
– zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ) 30 m,
– mestne in krajevne ceste (LK) 20 m,
– kolesarske poti (KJ) 10 m,
– rezervat za avtocestni priključek sever–Britof v radiu 200 m.
(8) Ukrepi zaradi vpliva prometa na cestah:
– za nove gradnje oziroma spremembe namembnosti, v območjih varstva pred hrupom, upravljavci obstoječih javnih cest niso dolžni zagotoviti dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Dodatne ukrepe varstva pred hrupom v teh območjih morajo zagotoviti investitorji novih posegov v prostor.
2.6.3.2 Železnice
Pogoji za gradnjo v območju železnic:
– varovalni progovni pas na obeh straneh železniške proge Ljubljana–Jesenice-državna meja je 100 m od meje progovnega pasu. Za gradnjo drugega tira je potrebno načrtovati 12 m rezervat;
– za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem progovnem pasu železniške proge potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca;
– nova železniška infrastruktura se načrtuje tako, da je zagotovljeno zadostno število prehodov na kmetijska in gozdna zemljišča. Posebno pozornost je potrebno posvetiti določilu o razdalji med posameznimi nivojskimi prehodi;
– razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto mora znašati najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste;
– objekte višine od 3 do 15 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti najmanj 12 m od osi skrajenga tira;
– pri načrtovanju v varovalnem progovnem pasu železniške proge je potrebno obdelati in upoštevati vse obstoječe in novo predvidene trase SVTK kablov zračne TK in pripadajoče SV TK naprave;
– pri prečkanjih, približevanjih in vzporednih vodenjih plinovoda z obstoječo železniško progo je potrebno upoštevati pravilnik, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov;
– vsa križanja novih cest z železniško progo je potrebno izvesti izvennivojsko.
2.6.3.3 Zračni promet
(1) Del območja, ki ga ureja ta odlok, leži v vplivnem območju Letališča Jožeta Pučnika, po delu območja pa potekajo tudi zračne poti. Zato je pri načrtovanju posegov potrebno upoštevati vzletno-pristajalne in druge omejitvene ravnine letališča.
(2) V obravnavanem območju se za ovire za zračni promet štejejo:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča vsi objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m ter se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča (referenčna točka je na višini 388,40 m);
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alineje, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(3) Za gradnjo, postavljanje in zaznamovanje objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, objekte pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
29. člen
(način oskrbe z energijo, vključno z usmeritvami iz lokalnega energetskega koncepta)
2.6.4 Oskrba z energijo
(1) Viri za oskrbo s primarno energijo (energenti) v Mestni občini Kranj so: kurilno olje, zemeljski in utekočinjen naftni plin, elektrika, les, premog in sončna energija. Ogrevanje se izvaja na naslednje načine:
– priključitev na sistem daljinskega ogrevanja,
– priključitev na kotlarne, ki ogrevajo več stavb,
– lokalno, etažno ali centralno ogrevanje za posamezni objekt.
(2) V občini sta zgrajena dva sistema daljinskega ogrevanja (Planina in Vodovodni stolp), pri katerih se kot energent uporablja zemeljski plin, pri kotlarni Planina pa kombinacija plin-mazut-olje. Zgrajenih je 30 kotlarn, ki ogrevajo več stavb, pri katerih se kot energent uporablja zemeljski in utekočinjen plin ter kurilno olje. Za ogrevanje individualnih stanovanjskih stavb prevladuje raba energenta kurilno olje.
(3) V skladu z lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Kranj je potrebno dograjevati sistem daljinskega ogrevanja in plinovodnega omrežja ter uporabljati obnovljive vire energije (biomasa, sončna energija, toplotne črpalke). Zasnova stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo zagotovila čim manjše izgube toplotne energije.
2.6.4.1 Oskrba z električno energijo
(1) Pri postavitvi objektov in naprav je potrebno upoštevati zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav. Na območjih, kjer je električno omrežje zgrajeno je, v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije, nanj potrebno priključiti vse stavbe.
(2) V naseljih je nizko in srednje napetostno omrežje potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi, kar velja tudi za prenove obstoječih zračnih vodov.
(3) Na površinah, predvidenih za širitev oziroma gradnjo novih objektov in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja in zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje ter trase za priključne srednje napetostne vode.
(4) Na območju Mestne občine Kranj se nahajajo obstoječi elektroenergetski visokonapetostni daljnovodi, za katere je predvidena rekonstrukcija iz enosistemskih v dvosistemske daljnovode, in sicer:
– DV 2 x 400 kV Beričevo–Okroglo,
– DV 2 × 110 kV Kleče–Okroglo 1, Škofja Loka–Okroglo,
– DV 2 × 110 kV Kleče–(Mavčiče)–Okroglo 2, Mavčiče–Labore,
– DV 2 × 110 kV Medvode–Mavčiče, Mavčiče–Labore,
– DV 2 × 110 kV Labore–Primskovo,
– DV 2 × 110 kV Primskovo–Visoko,
– DV 110 kV Okroglo–Zlato polje,
– DV 2 × 110 kV Primskovo–Zlato polje.
(5) Poleg rekonstrukcije obstoječih je predvidena tudi gradnja novega visokonapetostnega daljnovoda, in sicer:
– DV 2 x 400 kV Okroglo–Udine.
(6) Koridorji za posamezni napetostni nivo znašajo:
– za napetostni nivo
kablovoda od 1 kV do 20 kV: 2 m (2 × 1 m od osi kablovoda),
– za napetostni nivo
kablovoda 20 kV: 8 m (2×4 m od osi kablovoda),
– za napetostni nivo
kablovoda 110 kV in 35 kV: 6 m (2×3 m od osi kablovoda),
– za napetostni nivo
kablovoda 400 kV: 20 m (2×10 m od osi kablovoda)
– za napetostni nivo
daljnovoda 10, 20 kV: 20 m (2×10 m od osi daljnovoda (DV)),
– za napetostni nivo
daljnovoda 35 kV: 30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo
daljnovoda 110 kV: 30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo
daljnovoda 220 kV: 80 m (2×40 m od osi DV),
– za napetostni nivo
daljnovoda 440 kV: 80 m (2×40 m od osi DV).
(7) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(8) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih, ki urejajo dopustnost elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.
(9) Male hidroelektrarne (MHE); v okviru obstoječih mlinov in žag je dovoljena gradnja MHE. MHE v območjih naravne dediščine so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah. Pri urejanju MHE mora biti zagotovljen prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa urejeno in zavarovano proti eroziji. Dopustne so obnove starih rak za potrebe malih hidroelektrarn.
(10) Vetrna energija; izraba vetrne energije je možna predvsem za objekte, za katere ni možno zagotoviti elektroenergetskega priključka (hribovske vasi in zaselki, gorske postojanke – koče …). Pred gradnjo je za vsako posamezno vetrno napravo potrebno izdelati študijo prostorske in okoljske sprejemljivosti.
(11) Javna razsvetljava; osvetljevanje novih javnih površin je potrebno načrtovati v skladu s predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja za posamezna območja osvetlitve. Javna razsvetljava izven strnjenih naselij ni priporočljiva kar ne velja za osvetlitev križišč. Pri obstoječi javni razsvetljavi je potrebno zmanjšati porabo električne energije in sicer z rekonstrukcijo razsvetljave (zamenjava sijalk in svetilk ter uvedbo časovnih intervalov osvetlitve), z regulacijo jakosti svetlobnega toka ter daljinskim nadzorom in upravljanjem. Uporabljati je potrebno svetila, ki osvetljujejo zgolj talne površine in ne oddajajo ultravijolične svetlobe (priporočena barva svetlobe je do 2700 K). Razsvetljava mora biti zaradi bleščanja nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov (prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas) ne presega mejnih vrednosti iz preglednice, ki je sestavni del Uredbe o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Vsa svetila, ki bodo postavljena ob ali na objektih naj bodo opremljena s svetlobnimi tipali, s priporočilom, da oddajajo svetlobo do 2700 K in naj ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Na zavarovanih in Natura 2000 območjih je potrebno uporabljati svetila, ki osvetljujejo zgolj talne površine in ne oddajajo ultravijolične svetlobe z obvezno barvo svetlobe do 2700 K.
2.6.4.2 Oskrba s plinom
(1) Pri postavitvi objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje ter zasnovo plinovodnega omrežja občine (prenosno plinovodno omrežje in omrežje široke potrošnje) in predpisane omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
(2) Na območjih predvidenih za širitev je za energetsko oskrbo potrebno prednostno uporabiti oziroma dograditi plinovodno omrežje.
(3) Priključitev stavb na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi sistemski operater distribucijskega omrežja.
(4) Na območju Mestne občine Kranj potekajo naslednji prenosni plinovodi in objekti:
– prenosni plinovod P291;od R29 v km 11+853 – do MRP Šk. Loka; premer 100 mm, 150 mm in 200 mm; tlak 50 bar;
– prenosni plinovod P2911;od P291 v km 4+051 – MRP Kranj Lab.; premer 100 mm; tlak 50 bar;
– prenosni plinovod P2911A;MP ISKRA Telekom- ISKRA Telekom; premer 100 mm; tlak 3 bar;
– prenosni plinovod P2911B;MP ISKRA Kibernetika – ISKRA Kibernetika; premer 100 mm; tlak 3 bar;
– prenosni plinovod P2911C;RP Iskra – široka potrošnja; premer 100 mm; tlak 3 bar;
– prenosni plinovod P2912;MRP Kranj Lab. – MRP Sava; premer 200 mm; tlak 10 bar;
– prenosni plinovod P29121;Stražišče široka potrošnja; premer 100 mm; tlak 10 bar;
– prenosni plinovod P2913;MRP Kranj Čirče 1 – MRP Tekstilindus; premer 200 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P2913;od P291 v km 3+513 – MRP Kranj Čirče 1; premer 150 mm; tlak 50 bar
– prenosni plinovod P29131;od P2913 v km 0+080 – MRP Zvezda, premer 80 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P29132;MRP Tekstilind.Sava – Tekstilindus; premer 150 mm; tlak 1 bar;
– prenosni plinovod P29132;od P2913 v km 0+582 – MRP Tekstilind.Sava; premer 150 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P29133;MRP Tekstilind.Sava – Sava 4; premer 100 mm; tlak 1 bar;
– prenosni plinovod P29134;od P2913 v km 2+198 – MRP Merkur Naklo; premer 150 mm in 200 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P29135;od P2913 v km 2+070 – MRP Merkur KR; premer 80 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P29137;od P29134 v km 2+745 – MRP Exoterm; premer 100 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P2916;MRP Kranj Čirče 2-MRP IBI; premer 200mm in 250 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P29162;od P2916 v km 1+334 – MRP Planina; premer 200 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P29163;od P2916 v km 3+336 – MRP Oljarica, premer 100 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P29164;MRP IBI – do konca mostu; premer 150 mm; tlak 3 bar;
– prenosni plinovod P29165;Od P2916 v km 2+563 do MRP Primskovo; premer 150 mm; tlak 6 bar;
– prenosni plinovod P2921;od P292 v km 2+871 – MRP Golnik; premer 100 mm; tlak 50 bar;
– prenosni plinovod R29/1;Vzporedni plinovod – Vodice-Britof; premer 250 mm; tlak 50 bar;
– prenosni plinovod R29;Instal. Britof – MRP Jesenice; premer 200 mm; tlak 50 bar;
– prenosni plinovod R29;RMRP Vodice – Instal. Britof; premer 250 mm; tlak 50 bar.
(5) V območju plinovodov veljajo naslednji pogoji in omejitve:
– Za vse posege, ki se nahajajo v varovalnih in varnostnih pasovih plinovodov, je potrebno pridobiti soglasje operaterja plinovodnega omrežja.
– Za prenosne plinovode znaša varovalni pas 100 m na vsako stran od osi prenosnega plinovoda.
– Varnostni pas za plinovode z delovnim tlakom nad 5 barov do 16 barov je 5 m na vsako stran plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom do vključno 5 barov pa 2 m.
– Varnostni odmik stavb in infrastrukturnih objektov od osi plinovoda, v skladu s podzakonskimi akti, določi operater prenosnega plinovoda glede na vrsto objektov, izvedbo in delovni tlak plinovoda.
– V 2x5 m pasu vseh prenosnih plinovodov se smejo dela izvajati le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom operaterja.
30. člen
(pogoji glede komunikacijskega omrežja in naprav)
2.6.5 Komunikacijsko omrežje in naprave
(1) Novogradnje, rekonstrukcije in priključki komunikacijskega omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
(2) Pri gradnji objektov in naprav je, v skladu pogoji pristojnega upravljavca, potrebno upoštevati predpisane odmike od komunikacijskega omrežja oziroma zagotoviti zaščitne ukrepe. Za priključitev objektov na omrežja je predhodno potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– objekte in naprave mobilne telefonije se na objektih registrirane kulturne dediščine sme postavljati le izjemoma, v skladu s pogoji pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– na območjih z naravovarstvenim statusom se objekte in naprave mobilne telefonije sme postavljati le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– za bazne postaje mobilne telefonije, katerih nazivna inštalirana moč presega 100 W, je treba pred postavitvijo v prostor pridobiti strokovno mnenje glede sevalnih obremenitev in preučiti njihov vpliv na okolje ter predvideti morebitne omilitvene ukrepe.
31. člen
(način možne oskrbe objektov v kolikor izgradnja gospodarske javne infrastrukture ali javnega dobra ni predvidena)
2.6.6 Možne oskrbe objektov
(1) V območjih razpršene poselitve oziroma območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja je, v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, izjemoma dovoljena tudi lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, v območjih počitniških hiš pa tudi s kapnicami. Le tem je potrebno ustreznost vode preverjati vsaj enkrat letno. V naseljih je interna vodovodna omrežja potrebno postopoma vključiti v sistem javnega omrežja.
(2) V območjih kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena morajo, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, lastniki stanovanjskih stavb zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo pod 50 PE; v nestanovanjskih stavbah pa z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe. V skladu s predpisi se lahko izjemoma komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi ali stavbah zbira v nepretočni greznici, če je skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb manjša od 50 PE, njen upravljavec pa mora zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe. Lastniki obstoječih stavb morajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisi urediti najpozneje do 31. decembra 2017, v občutljivih območjih pa najpozneje do 31. decembra 2015.
(3) Do stavb v območjih razpršene poselitve z oznako A(k), kjer izgradnja občinskih javnih cest ni predvidena, je dovoz oziroma dostop dopusten po planinskih poteh ter gozdnih vlakah.
(4) V območjih razpršene poselitve z oznakami A(v) in A(k), kjer gradnja električnega omrežja ni predvidena, se dopušča uporaba lastnih agregatov, vetrne in sončne energije, v kolikor ni v nasprotju z ohranjanjem narave.
32. člen
(obstoječa in predvidena omrežja gospodarske javne infrastrukture, na katera se morajo posamezna območja obvezno priključiti)
(1) Omrežja obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) po naseljih oziroma delih naselja:
+----------------+-------------------------+--------------------+
|NASELJE | OBSTOJEČA GJI | PREDVIDENA GJI |
| +-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| | Vo | Ko | Ko | Eo |Po | Vo | Ko | Eo | Po |
| | |(l) | (m) | | | | (l) | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|BABNI VRT | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | / | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|BOBOVEK | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|BREG OB SAVI | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|BRITOF | 1 | 3 | 3 | 1 | 2 | 5 | 6 | 6 | 6 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ČADOVLJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ČEPULJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | / | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|GOLNIK | 1 | 3 | 2 | 1 | 4 | 5 | 6 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|GORIČE | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | 7 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|HRASTJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | 7 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ILOVKA | 1 | 4 | 4 | 1 | 3 | 5 | 7 | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|JAMA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|JAMNIK | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|JAVORNIK | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | / | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|KOKRICA | 1 | 3 | 3 | 1 | 2 | 5 | 6 | 6 | 6 |
+------+---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|KRANJ |JEDRO | 1 | 3 | 1 | 1 | 1 | 5 | 5 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |PRIMSKOVO| 1 | 3 | 2 | 1 | 1 | 5 | 6 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |PLANINA | 1 | 3 | 2 | 1 | 2 | 5 | 6 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |ČIRČE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |DRULOVKA | 1 | 3 | 1 | 1 | 1 | / | / | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |SAVA | 1 | 3 | 2 | 1 | 1 | 5 | 6 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |LABORE | 1 | 2 | 1 | 1 | 2 | / | 5 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |STRAŽIŠČE| 1 | 3 | 1 | 1 | 1 | 5 | 5 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |KRANJ- | 1 | 3 | 1 | 1 | 1 | / | 5 | 6 | 6 |
| |SEVER | | | | | | | | | |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |STRUŽEVO | 1 | 2 | 3 | 1 | 1 | / | 6 | 6 | 6 |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |ŠMARJET. | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | / | / |
| |GORA | | | | | | | | | |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |ZLATO | 1 | 3 | 1 | 1 | 1 | 5 | 5 | 6 | 6 |
| |POLJE | | | | | | | | | |
| +---------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
| |RUPA | 1 | 4 | 4 | 1 | 2 | 5 | 7 | 6 | 6 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|LAVTARSKI VRH | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|LETENICE | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|MAVČIČE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|MEJA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | / | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|MLAKA PRI | 1 | 3 | 3 | 1 | 2 | 5 | 6 | 6 | 6 |
|KRANJU | | | | | | | | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|NEMILJE | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|NJIVICE | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|OREHOVLJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 1 | 5 | 7 | 6 | 6 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|PANGRŠICA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | / | 7 | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|PLANICA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | / | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|PODBLICA | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | / | 7 | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|PODREČA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|POVLJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | / | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|PRAŠE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|PREDOSLJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 1 | 5 | 7 | 6 | 6 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|PŠEVO | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | / | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|RAKOVICA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | / | / |
| |(1*) | | | | | | | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|SPODNJA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
|BESNICA | | | | | | | | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|SPODNJE BITNJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | 7 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|SRAKOVLJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|SREDNJA VAS– | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | / | / |
|GORIČE | | | | | | | | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|SREDNJE BITNJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 3 | 5 | 7 | 6 | 7 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|SUHA PRI | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
|PREDOSLJAH | | | | | | | | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|SVETI JOŠT NAD | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | / | / | / |
|KRANJEM | | | | | | | | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ŠUTNA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|TATINEC | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|TENETIŠE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|TRSTENIK | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ZABUKOVJE | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ZALOG | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ZGORNJA | 1* | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | / |
|BESNICA | | | | | | | | | |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ZGORNJE BITNJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 2 | 5 | 7 | 6 | 7 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ŽABLJE | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | / | / | 6 | / |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
|ŽABNICA | 1 | 4 | 4 | 1 | 4 | 5 | 7 | 6 | 7 |
+----------------+-----+----+-----+----+---+----+-----+----+----+
LEGENDA:
Vo = Vodovodno omrežje
Ko(l) = Kanalizacijsko omrežje – ločen sistem
Ko(m) = Kanalizacijsko omrežje – mešan sistem
Eo = Elektro omrežje
Po = Plinovodno omrežje
Vo1* omrežje ni v upravljanju MOK
a) OBSTOJEČA GJI
1. opremljeno območje,
2. večji del opremljenega območja
3. manjši del opremljenega območja
4. neopremljeno območje
b) PREDVIDENA GJI
5. Rekonstrukcija omrežja
6. Dograditev obstoječega omrežja
7. Novogradnja omrežja.
(2) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Na površinah, predvidenih za širitev oziroma gradnjo novih objektov, kjer GJI še ni zgrajena, je gradnja stavb možna šele po njeni izgradnji oziroma sočasno. Dovoljena je fazna gradnja območij, če posamezna faza predstavlja zaključeno celoto, ki ima zagotovljeno potrebno prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo.
(3) Obveznosti, ki izhajajo iz že zgrajene ali načrtovane GJI:
– stavbe kjer je oziroma, ko bo zgrajeno javno vodovodno ali kanalizacijsko omrežje se morajo nanju obvezno priključiti;
– priključitev na električno omrežje za stavbe, ki zagotavljajo lastne obnovljive vire energije (MHE, sončna energija, vodne črpalke …) ni obvezna;
– priključitev stavb na plinovodno omrežje je obvezna, razen v primeru vzpostavitve enega od alternativnih sistemov za oskrbo z energijo ali zamenjave sistema z enim od alternativnim sistemom in v primeru, če je stavba priključena na daljinsko ogrevanje.
2.7 Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.
2.7.1 Kulturna dediščina
33. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
2.7.1.1. Splošni pogoji
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora ki je bil izdelan v fazi predloga OPN (izdelal RRD d.o.o., pod številko projekta 11/2013 z dne november 2013 in je njegova obvezna priloga), in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, začasne komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. Vgradnja fotovoltaičnih celic na objektih, ki so razglašeni za kulturni spomenik ni dopustna. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, veljajo naslednji splošni varstveni režimi:
– posegi v prostor in dejavnosti se morajo izvajati tako, da varovane vrednote dediščine ne bodo prizadete
– dovoljeni so posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in jo varujejo ter ohranjajo na mestu samem,
– novi posegi v prostor morajo ohranjati vizuelno podobo enote kulturne dediščine,
– varstvo in prenovo dediščine v prostoru je potrebno izvajati na način, da ji zagotovimo ustrezno uporabo v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja,
– novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora poleg določil tega odloka upoštevati tudi pogoje, določene v soglasju za odstranitev dediščine,
– pri preselitvah kmetij je potrebno, ohranjati obstoječo naselbinsko in krajinsko zasnovo, z njimi se ne sme posegati v oblikovne in prepoznavne značilnosti krajine. Ohranja naj se drevnino kot prostorsko pomembno prvino naselja ter značilno zgradbo naselja in povezanost med stavbnim tkivom in krajino,
– v območjih dediščine vgradnja fotovoltaičnih celic na zemeljske površine ni dopustna.
V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem članu v točki 2.7.1.2.
2.7.1.2. Dodatni pogoji za registrirano kulturno dediščino
(1) Registrirana arheološka najdišča:
– na območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst;
– v območjih najdišč je prepovedano odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, muljiti, odstranjevati skale, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, graditi ali postavljati trajne ali začasne objekte vključno z nadzemno ter podzemno infrastrukturo in reklamne panoje razen za prezentacijo najdišča;
– v posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi le, če ni možno najti drugih rešitev in, če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo;
– obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine;
– na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana se v območjih, ki se urejajo z OPPN le te opravijo v postopku priprave tega akta;
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča in investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) Stavbna dediščina:
– ohranjajo se varovane vrednote, kot so: tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (substanca – gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve, detajli ….), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora (pripadajoči odprt prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb), pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih- cerkvah, gradovih, znamenjih …), komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico ter zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;
– kadar je zaradi načrtovanih ureditev ogrožena manjša enota stavbne dediščine (znamenje ali kapelica) je le-to potrebno zaščititi, možno pa jo je začasno premestiti v skladu z usmeritvami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– postavitev samostoječih infrastrukturnih naprav (električne in plinske omarice ter klima naprave) in vgradnja le teh ob ali na obcestne in glavne fasade ni dopustna.
(3) Memorialna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin in vsebinski, simbolni ter prostorski odnosi med dediščino in okolico ter vedutami.
(4) Naselbinska dediščina:
– ohranjajo se varovane vrednote, kot so: zgodovinski značaj naselja, naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov), odnosi med posameznimi stavbami ter odnosi med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerja med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki), prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na potek poti in reliefne značilnosti), naravne in druge meje rasti ter robove naselja, podobo naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema …) ter zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami;
– v območjih registrirane naselbinske dediščine so dopustne novogradnje in gradnje na mestu prej odstranjenih objektov v skladu z varstvenim režimom, ki velja za to vrsto dediščine;
(5) Vrtno-arhitekturna dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: kompozicijska zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze), grajene in oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi), naravne sestavine (vegetacija, rastišča, vodni motivi, relief), podoba v širšem prostoru z navezavo na okoliški prostor (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje) ter vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije med stavbami ter površinami pomembnimi za delovanje celote.
(6) Kulturna krajina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine), značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini), tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja), odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem, avtentičnost lokacije posameznih zgodovinskih dogodkov, preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
* Kulturna krajina je območje, katerega strukturo, razvoj in funkcijo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti v prostoru. V območju Mestne občine Kranj se kot kulturna varujejo območja: Bitnje, Jamnik, Udin Boršt in Sveti Jošt nad Kranjem.
(7) Druga dediščina – ohranjajo se varovane vrednote, kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost ter vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
2.7.1.3 Vplivna območja
(1) Pri posameznih enotah se varuje tudi določena okolica kulturnega spomenika ali dediščine – vplivno območje, znotraj katerega morajo biti posegi v prostor in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju, v njem se presojajo tudi vplivi na dediščino.
(2) Pri posegih v vplivnih območjih kulturna dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo dediščine.
2.7.1.4 Pogoji in soglasja
(1) Za vse posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvena območja dediščine in registrirano nepremično dediščino ter njena vplivna območja je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: Zavod). Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(2) Za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri Zavodu potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(3) Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja, razen za soglasje za raziskave ali iskanje arheoloških ostalin, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda. Zavod lahko v kulturnovarstvenih pogojih določi obveznost oprave predhodnih raziskav in obveznost izdelave konservatorskega načrta.
(4) Za poseg na objekt ali območje varovano na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine se štejejo vsa dela vsa dela dejavnosti in ravnanja, ki vplivajo na varovane vrednote zaradi katerih je objekt ali območje pridobilo ta status (npr. gradnja zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, vzdrževalna dela in rekonstrukcije stavb, cest …, premeščanje dediščine ali njihovih delov ter drugo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine).
2.7.2 Ohranjanje narave
34. člen
(pogoji glede ohranjanje narave)
2.7.2.1 Splošni pogoji
(1) Ohranjanje narave se nanaša na varstvo: zavarovanih območij, naravnih vrednot, habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij (Natura 2000) in biotskih raznovrstnosti v krajini. Usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo so navedeni v strokovnih gradivih »Naravovarstvene smernice« (Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, oktober 2005 in januar 2007).
(2) Območja varovanj in omejitev s področja ohranjanja narave so razvidna iz prikaza stanja prostora oziroma iz prostorskega informacijskega sistema.
(3) Za posamezna zavarovana območja narave so varstveni režimi določeni v sprejetih aktih o zavarovanju (zavarovana območja so: Kanjon Kokre, Hišarjevo brezno, Bobovek. Sekvoja v Kranju, Spominski park Udin Boršt, Semenski sestoj rdečega bora ob cesti Kokrica–Naklo).
2.7.2.2 Varstvene usmeritve za ohranjanje narave
(1) Naravne vrednote: z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se na naravni vrednoti izvajajo le, če za izvedbo ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma tako, da se v čim manjši možni meri spremenijo fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšujejo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da bi jim bilo onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvaliteta ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(2) Pričakovane naravne vrednote: namen opredelitve teh območij je spremljanje posegov v naravo, zlasti zemeljskih del, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, mora o najdbi čim prej obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave, da pripravi usmeritve za dokumentiranje, vrednotenje in oceno ogroženosti območja tre predlog ukrepa varstva. Novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote ter glede na vrsto posega, na osnovi katerih strokovna služba opredeli najprimernejši način varovanja.
(3) Habitatni tipi: posegi v prostor in dejavnosti se na teh območjih načrtujejo in izvajajo na način, da se v kar največji možni meri ohranja naravna razširjenost, specifična struktura in naravni procesi habitatnih tipov ter ohranja ugodno stanje za posamezne habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati:
– pri gradnji in rekonstrukciji cest je potrebno preveriti če se na trasi nahajajo črne točke za dvoživke in v teh primerih skupaj z biologom določiti primerne lokacije podhodov, ter območja zaščititi z ustreznimi ograjami;
– prenova podstrešja mora biti izvedena na netopirjem prijazen način (potrebno je pustiti primerne odprtine za netopirje; čas obnove je treba prilagoditi življenjskemu ciklu netopirjev; za obnovo potrebno uporabljati netopirjem prijazne materiale) in usklajena s pristojno službo za varovanje narave;
– morebitna osvetlitev okolice cerkev in samih cerkva mora biti urejana tako, da svetlobni snop ne sije v preletalne odprtine netopirjev in ne osvetljuje njihovih letalnih poti v bližini teh zatočišč. Svetilke naj svetijo le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru ter morajo biti popolnoma zaprte. Svetilke naj ne svetijo celo noč (ugasnjene po 23. uri).
(4) Ekološko pomembna območja: v teh območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno. Posege in dejavnosti naj se načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij. V drugih primerih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost, kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(5) Posebna varstvena območja (Natura 2000): na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje ter izvaja tako, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitatne tipe čim manjši, pri čimer se:
– v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost in kakovost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– v čim večji možni meri ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– v čim večji možni meri ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena,
– čas izvajanja posegov kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali (razmnoževalne aktivnosti, vzreja mladičev, prezimovanje …) in rastlinam omogoči semenjenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter genetsko spremenjenih organizmov,
– posege in dejavnosti ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst (rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), zaradi katerih je bilo določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje.
(6) Ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini: posegi v prostor se načrtujejo in izvajajo tako, da se prednostno ohranjajo tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranjati in obnavljati je potrebno visokodebelne sadovnjake, mejice in druge krajinske strukture. Ohranjati je potrebno tudi obrežno vegetacijo rek in potokov; ob reki Savi v širini 40 m od zgornjega roba brežine oziroma v širini obstoječe vegetacije, ob reki Kokri 10 m, ob ostalih vodotokih pa v širini 5 m od zgornjega roba brežine. Potrebno je odstranjevati in preprečevati širjenje invazivnih tujerodnih organizmov. Zemljina, ki bo na območje gradnje pripeljana za potrebe nasipanj ali humuziranja od drugod, naj bo pripeljana iz območij, kjer ni vidnih pojavov tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Po zaključku vsake gradnje je potrebno vse gole površine zasejati s travno mešanico avtohtonih trav. Med gradnjo in še 3 leta po njej je treba zagotoviti izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst. Spremljanje stanja naj se izvaja na vseh površinah v katere se je posegalo, in sicer trikrat letno (maj, julij in september). Vsako tujerodno rastlino je potrebno na njej primeren način sproti odstraniti in jo uničiti. Na zavarovanih ter Natura 2000 območjih je izvajanje spremljanja stanja pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlin potrebno zagotoviti še najmanj 3 leta po zaključku gradbenih del.
2.7.2.3 Pogoji in soglasja
(1) Za gradnjo objektov oziroma izvajanje del, ki bi lahko ogrozilo zavarovano območje, naravno vrednoto in posebno varstveno območje (Natura 2000) je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje organa pristojnega za ohranjanje narave.
(2) V območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno, pri obsežnih zemeljskih delih kot so gradnja cest, železnic, plinovodov, vodovodov, kanalizacije, kablovodov in rudarska dejavnost, območni enoti pristojnega organa za varstvo narave omogočiti spremljanja stanja nad zemeljskimi in gradbenimi deli. Pri posegih povezanih z manjšimi zemeljskimi deli (stanovanjske hiše,bazne postaje in podobno) se investitorja seznani, da je v primeru najdbe naravne vrednote o tem dolžan obvestiti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave.
2.7.3 Varstvo okolja
35. člen
(varstvo okolja)
2.7.3.1 Splošni pogoji
(1) V posameznih EUP so gradnje in prostorske ureditve dopustne pod pogojem, da čezmerno ne obremenjujejo okolja oziroma ne presegajo mejnih vrednosti emisij določenih s predpisi. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. Čezmerne vplive na okolje je potrebno omejiti oziroma preprečiti z omilitvenimi ukrepi.
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva pristojnega za varstvo okolja.
2.7.3.2 Varstvo tal
(1) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjša površina tal. Investitor je v času gradnje dolžan priskrbeti za zavarovanje rodovitne zemlje pred uničenjem, humus je potrebno odstraniti in deponirati. Rodovitna zemlja, odrinjena pri gradbenih posegih, se uporabi za izboljšanje kmetijskih zemljišč, urejanje javnih zelenih površin ali sanacijo degradiranih območij, razen kadar se rodovitna zemlja uporabi za ureditev okolice objekta zaradi, katerega je bila odrinjena.
(3) Po kočanih gradbenih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah.
(4) Za rejo živali morajo, zaradi varstva pred onesnaževanjem podzemnih voda z nitrati, kmetijska gospodarstva razpolagati z zadostnimi površinami kmetijskih zemljišč, ki so namenjene za uporabo živinskih gnojil. Kmetijska gospodarstva z več kot 5 glav živine (GVŽ) pripravijo gnojilni načrt za vnos živinskih gnojil na kmetijska zemljišča.
(5) Evidentirati in sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvesti ustrezne ureditve in omilitvene ukrepe.
2.7.3.3 Varstvo zraka
(1) Pri načrtovanju, graditvi in obratovanju objektov ter urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja kakovosti zraka.
(2) Ogrevanje novih stavb naj se zagotavlja z ekološko sprejemljivimi viri energije, enako je potrebno postopoma urediti tudi ogrevanje obstoječih stavb. Zagotoviti je potrebno racionalno rabo energije in zadostno toplotno izolacijo stavb.
(3) Pri vseh novogradnjah in rekonstrukcijah je potrebno upoštevati energetske standarde, ki jih določajo predpisi s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
(4) Proizvodne objekte in naprave, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost zraka, se lahko umešča samo v območja, ki so namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(5) Območja namenjena proizvodnim dejavnostim ne smejo biti locirana neposredno ob stanovanjskih območjih, pri čemer je potrebno upoštevati tudi konfiguracijo terena in lokalno gibanje zraka (roža vetrov).
(6) Nestanovanjske objekte, ki so vir vonjav, je potrebno umeščati v primerni oddaljenosti od objektov, ki so namenjeni bivanju.
(7) Občina si bo prizadevala za zmanjšanje onesnaženosti zraka in bo vzpodbujala uporabo obnovljivih virov energije.
2.7.3.4 Varstvo pred hrupom
(1) Po posameznih površinah podrobnejše namenske rabe so določene stopnje varstva pred hrupom:
– II. stopnja varstva pred hrupom se določa na:
– stanovanjskih površinah brez spremljajočih dejavnosti SSe in SSn,
– stanovanjskih površinah za posebne namene SB,
– površinah počitniških hiš SP in SP(s),
– površinah za turizem BT,
– drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih zdravstvu in bolnišnicam CD(z),
– površinah namenjenih protokolarnim dejavnostim BB.
– III. stopnja varstva pred hrupom se določa na:
– stanovanjskih površinah s spremljajočimi dejavnostmi SSv in SSe(s),
– površinah podeželskega naselja SK in SK(k),
– osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU in CU(t),
– drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih izobraževanju CD(i),
– drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih opravljanju verskih obredov CD(v),
– površinah športnih centrov BC,
– površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS,
– parkih ZP,
– drugih urejenih zelenih površinah ZD,
– pokopališčih ZK,
– površinah razpršene poselitve namenjenih bivanju A(s),
– površinah razpršene poselitve namenjenih kmetijskim gospodarstvom A(sk),
– površinah razpršene poselitve namenjenih opravljanju verskih obredov A(v),
– površinah razpršene poselitve namenjenih zavetiščem in kočam A(k),
– površinah razpršene poselitve namenjenih poslovnim dejavnostim A(p),
– površinah celinskih voda (VC) katera, v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom, niso razvrščena med mirna območja na prostem.
– IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na:
– površinah za industrijo IP,
– površinah gospodarskih con IG,
– površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK,
– površinah drugih območij BD,
– površinah cest PC,
– površinah železnic PŽ,
– ostalih prometnih površinah PO,
– območjih okoljske infrastrukture O,
– območjih energetske infrastrukture E,
– območjih vodne infrastrukture VI,
– površinah nadzemnega pridobivalnega prostora LN,
– območjih kmetijskih zemljišč (K1 in K2) in gozdnih zemljišč (G) katera, v skladu s predpisi področja varstva pred hrupom, niso razvrščena med mirna območja na prostem.
(2) Meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na poselitvenih območjih so določene s podrobnejšo namensko rabo prostora.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka te točke mora biti na meji, med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom, določeno območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo pogoji za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, mora biti 1000 m (v vodoravni projekciji). Lahko je manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določena za to območje.
(4) Območja s I. stopnjo varstva pred hrupom in mirna območja na prostem se določijo v skladu s predpisi za varstvo narave.
(5) Na javnih shodih in prireditvah ne smejo biti presežene kritične vrednosti hrupa, v skladu s predpisom, ki ureja način uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah.
(6) Pri umeščanju proizvodnih dejavnosti v bližino stanovanjskih območij ali obratno je potrebno predvideti izvedbo ustreznih aktivnih in pasivnih protihrupnih ukrepov, predvsem izvedba protihrupnih nasipov (v primeru, da bodo na območju potekale bolj hrupne dejavnosti), ustrezna umestitev parkirnih in manipulacijskih površin na območjih, ustrezna namestitev hladilnih in prezračevalnih naprav (stran od smeri stanovanjskih objektov), uporaba protihrupnih materialov (fasade, okna) na objektih v coni in po potrebi tudi na izpostavljenih stanovanjskih objektih.
(7) Pri projektiranju novogradenj in rekonstrukciji obstoječih stavb je potrebno upoštevati negativni vpliv obstoječega vira hrupa (avtoceste in drugi infrastrukturni objekti) in stavbe že v osnovi zasnovati tako, da so varovani prostori kot jih določajo predpisi s področja varstva pred hrupom čim manj izpostavljeni emisiji hrupa. V varovalnem pasu avtoceste naj se ne načrtuje stanovanjskih stavb in takšnih dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč.
(8) Pri načrtovanju novih površin predvidenih za širitev naselij je potrebno izdelati oceno obremenitve okolja zaradi virov hrupa cestnega in železniškega prometa, ki vplivajo na obremenitve s hrupom na predmetnih območjih ter predvideti in ob izgradnji zagotoviti izvedbo ustreznih ukrepov za zaščito varovanih prostorov in parcel, namenjenih gradnji, pred hrupom ter pri tem upoštevati tudi povečano obremenitev v 20-letnem planskem obdobju.
(9) Pri obstoječih objektih mora ukrepe za preprečitev čezmernih obremenitev s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa zagotoviti upravljavec oziroma investitor prometne infrastrukture.
2.7.3.5 Ravnanje z odpadki
(1) Zbiranje in skladiščenje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov, ravnanje in odlaganje pa urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
(2) Komunalne odpadke je potrebno zbirati ločeno na izvoru nastanka v zabojnikih za odpadke. Mesto postavitve zabojnikov mora biti dostopno komunalnim vozilom. Za odvoz in odlaganje odpadkov je zadolžen izvajalec gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3) Nevarni odpadki, ki se zbirajo ali skladiščijo, na posebej določenih mestih, njihova embalaža ali zabojniki morajo biti označeni skladno s predpisi, ki urejajo označevanje nevarnih snovi. Povzročitelj odpadkov, pri katerem v enem koledarskem letu nastane najmanj 150 ton odpadkov ali najmanj 200 kilogramov nevarnih odpadkov, mora imeti načrt gospodarjenja z odpadki.
(4) Za ločeno zbiranje se na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega značaja, vendar ne v neposredni bližini pred ali ob enotah kulturne dediščine.
(5) Odpadke, ki so namenjeni za predelavo ali odstranjevanje, je treba skladiščiti v za to namenjenih objektih, ločeno od ostalih odpadkov in z njimi ravnati tako, da izpolnjujejo zahteve za predvideni način predelave ali odstranjevanja.
(6) Na vrtovih je dovoljeno zbiranje organskih odpadkov za predelavo v kompost.
(7) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. Mogoče jih je uporabiti pri sanaciji območij za izkoriščanje mineralnih surovin, ob pogoju pridobitve vseh potrebnih dovoljenj.
2.7.4 Varstvo naravnih dobrin
36. člen
(varstvo naravnih dobrin)
2.7.4.1 Varstvo vodnih in priobalnih zemljišč
(1) V skladu s predpisi s področja urejanja voda je pri prostorskih ureditvah v naseljih in izven naselij potrebno upoštevati omejitve posegov v vodna in priobalna zemljišča vodotokov I. in II. reda.
(2) Priobalno zemljišče vodotokov I. reda Save in Kokre je 15 m, zunaj območij naselij pa 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov, stoječih vod in suhih strug je 5 m od vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče je lahko tudi drugačno, če tako določi Vlada RS.
(3) Pri načrtovanju potekov tras gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj ta ne posega v pretočni profil vodotoka, dela naj se izvedejo tako, da obstoječa stabilnost brežine vodotoka ne bo poslabšana.
(4) V priobalnem pasu vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(5) Zacevljanje, prekrivanje ali kanaliziranje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, propust na javnih cestah in poteh).
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(7) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranja naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov.
(8) Potrebno je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(9) Odlaganje in zasipavanje z odkopanimi in odpadnimi gradbenimi materiali ter ostalimi odpadki ni dopustno.
(10) Pri gradnji propustov in mostov morajo biti posegi v brežine čim manjši.
(11) V vodotokih ali njihovi bližini je prepovedano pranje delovnih strojev. Gradbena mehanizacija mora biti tehnično brezhibna, da ne prihaja do izteka olj in maziv v površinske vode.
(12) Za vse posege, ki posegajo v brežine reke Kokre in Save je potrebno izdelati stabilnostjo študijo brežin.
2.7.4.2 Vodovarstvena območja
(1) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(2) V vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij so do sprejetja akta o zaščiti vodnih virov v Mestni občini Kranj dovoljene le:
– I. varstveni pas:
– gradnje in ureditve za potrebe vodovoda in zavarovanj vodnih zajetij (zemljišča je potrebno urediti v travnik, park ali gozd);
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi;
– obstoječe prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik, s čimer se zmanjša možnost nesreč, ki so posledica razlitja nevarnih snovi. Pod posebnimi pogoji se, v soglasju s pristojnim organom, lahko gradijo in vzdržujejo prometnice posebnega pomena.
– II. varstveni pas:
– gradnje novih stanovanjskih stavb za stalno in občasno bivanje v vrzelih obstoječih stavbnih zemljišč, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi;
– rekonstrukcije in vzdrževanja zakonito zgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi, ter gradnje objektov za potrebe individualnih kmetijskih gospodarstev (hlevi z urejenim odvodnavanjem, silosi ipd.);
– gradnje skladišč za kurilno olje do 5 m3;
– gradnje nepropustnih kanalizacijskih omrežij, z obvezno priključitvijo vseh objektov;
– gradnje vodotesnih greznic za individualne stanovanjske stavbe pri katerih odpadnih voda ni možno odvajati v javno kanalizacijo;
– gojiti živino v dosedanjem obsegu (gnojišča morajo biti urejena tako, da ni možnosti ponikovanja in prelivanja gnojnice);
– pod posebnimi pogoji je, v soglasju s pristojnim organom, dovoljena gradnja novih prometnic in ostale gospodarske javne infrastrukture ter obratovanje obstoječih in gradnja novih objektov posebnega družbenega pomena v soglasju s pristojnim ministrstvom.
– III. varstveni pas:
– rekonstrukcije, vzdrževanja, gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih in drugih stavb v skladu s podrobnejšo namensko rabo, na območjih z urejeno javno kanalizacijo;
– gradnje objektov za potrebe individualnih kmetijskih gospodarstev (hlevi z urejenim gnojiščem, silosi ipd.);
– gradnje nepropustne kanalizacije in čistilnih naprav ter ostale javne gospodarske infrastrukture.
(3) Za zaščito pitne vode je potrebno čim prej akte o zavarovanju obstoječih in potencialnih vodnih virov.
(4) Za zagotovitev zadostne količine pitne vode je, v naselju Javornik, potrebno obstoječe vodovodno omrežje povezati na zdravstveno ustrezen vodovodni sistem Kranj.
2.7.4.3 Varstvo kmetijskih zemljišč
(1) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati onesnaženje ali drugačno degradiranje in zaviranje rasti rastlin.
(2) Pri izvajanju agrarnih operacij je na kmetijskih zemljiščih potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je potrebno ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je v čim večji možni meri potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Pred pričetkom melioracijskih del mora investitor pridobiti odločbo o uvedbi melioracije, ki jo izda za kmetijstvo pristojno ministrstvo.
(3) Objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture naj se načrtuje tako, da se čim bolj izognejo posegom v območja sklenjenih kmetijskih zemljišč, predvsem najkvalitetnejših. S posegi naj se čim manj razdrobi posestna struktura. Pri umeščanju ali rekonstrukciji omrežij gospodarske javne infrastrukture naj se v čim večji možni meri izkoristijo obstoječe ceste in poti.
(4) Preprečevati je potrebno zaraščanje pašnikov na območju Škofjeloškega hribovja in Dobrav.
(5) V času gradnje objektov je potrebno preprečiti manipulacijo vozil in druge negativne vplive na sosednja kmetijska zemljišča.
(6) Občina si bo v okviru svoje pristojnosti prizadevala v največji možni meri ohranjati kvalitetna kmetijska zemljišča za zagotavljanje prehranske varnosti.
2.7.4.4 Varstvo gozdnih zemljišč
(1) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove, za izsekavanje posameznih dreves in krčitve gozda pa dovoljenje pristojnega zavoda.
(2) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom so določeni z uredbo o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in državnimi ali občinskimi akti o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, v katerih so podani tudi režimi gospodarjenja z njimi. Varovalni gozdovi so na vpogled v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) V območjih gozdov so dovoljeni posegi, ki ne ogrožajo funkcij gozda, ne razvrednotijo ali poškodujejo gozda in ne poslabšujejo možnosti uresničevanja funkcij gozda ali onemogočajo njihovo zagotavljanje. Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
(4) Ohraniti je treba obstoječe dostope do gozda za gospodarjenje z njim, vključno z javno rabo gozdov, ki je dovoljena tudi nelastnikom gozdov. Če so zaradi posegov v gozd obstoječi dostopi prekinjeni je treba urediti nadomestne dostope. Vsak projekt za soglasje za poseg v gozd ali ob njem mora vsebovati tudi rešitev za dostop do prometnice za gospodarjenje z gozdom, ki meji na poseg ali je v njegovem zaledju. Za ureditev dostopa do gozda je potrebno predvideti najmanj 5 m širok pas.
(5) Spravilo in odvoz lesa naj poteka po že obstoječih gozdnih vlakah in gozdnih cestah. Če to ni mogoče, naj to poteka po bodoči trasi cestnih povezav.
(6) Investitor mora prevzeti odgovornost za poškodbe na svojih objektih, ki bi jih lahko povzročili drevje in druge tvarine sosednjega gozda, mehanizacija in gozdni proizvodi zaradi normalnega gospodarjenj s sosednjim gozdom ter ujm in sanacije njihovih posledic.
(7) Vzdolž gozdih površin, ki mejijo na površine namenjene za gradnjo bivalnih, gospodarskih in športnih objektov, je potrebno zagotoviti varnostno oskrbni pas. Dopustne rabe v varnostno oskrbnem pasu so zelene površine, vodna in kmetijska zemljišča ter vse vrste infrastrukturnih naprav, če ne vsebujejo objektov, ki bi jih lahko ogrozila padajoča drevesa oziroma njihova lokacija in način rabe nista takšna, da bi trajno onemogočala dostop do gozda.
2.7.5 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
37. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
2.7.5.1 Splošni pogoji
(1) Načrtovanje in gradnjo objektov je potrebno zasnovati tako, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč, pri tem je potrebno upoštevati pogoje za:
– varstvo pred požarom,
– zagotovitev virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
– potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– varen umik pri požaru za ljudi, živali in premoženja,
– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila,
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
(2) Zaklanjanje in varovanje prebivalstva ter dobrin pred vojnim delovanjem se ureja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) Na ureditvenih območjih mest in drugih naselij z več kot 5000 prebivalci se v objektih določenimi s predpisi gradijo zaklonišča osnovne zaščite, v vseh novih objektih na teh območjih je potrebna ojačitev prve plošče.
(4) Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja. Prav tako ima občina izdelano oceno ogroženosti.
(5) Pri posegih v prostor je na ogroženih (poplavnih, erozijskih, plazljivih in plazovitih) območjih potrebno upoštevati področne predpise.
(6) Ogrožena območja so razvidna v prikazu stanja prostora oziroma v prostorskem informacijskem sistemu, informativni podatki potencialnih plazovitih območij so prikazani na Atlasu okolja.
2.7.5.2 Poplavna območja
(1) Za poplavna območja se štejejo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.
(2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisih o vodah in na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag »Karte poplavnih nevarnosti in razredov poplavnih nevarnosti za območje problematičnih odsekov znotraj MOK« (EHO projekt d.o.o., št. projekta H-30/12, oktober 2012). Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(3) Na poplavnih območjih, za katere so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(4) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(6) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(7) Ne glede na določbe tretjega in šestega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(8) Za zagotovitev celovite poplavne varnosti v občini, je potrebno zagotoviti izgradnjo dveh suhih zadrževalnikov na Sorški reki in Žabnici ter povečati propustnost obstoječih propustov, izvesti protipoplavne nasipe in izvesti posamezne sklope hidrotehničnih ureditev na posameznem vodotoku, kot je opredeljeno v poplavni študiji. Poplavno varnost pa se že zagotavlja z dvema obstoječima zadrževalnikoma Bantale in Golnik.
2.7.5.3 Erozijska in pogojno stabilna ali labilna zemljišča
(1) Na erozijskih območjih, pogojno stabilnih in labilnih ter potencialno plazovitih zemljiščih je treba za vsako gradnjo oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, kadar strokovnjak s tega področja v skladu s predpisi in na osnovi značilnosti terena ugotovi, da je tako poročilo treba izdelati. Na območjih kjer se nivo podzemne vode lahko dvigne do kote, ki ogroža varnost stavb je potrebno, v primeru načrtovanja kletne etaže, z geomehanskim poročilom v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določiti nivo podzemne vode in opredeliti ustrezne ukrepe oziroma rešitve.
(2) Na erozijskih območjih, pogojno stabilnih in labilnih ter potencialno plazovitih zemljiščih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– oguljevanje površin in vlačenje lesa,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča.
2.7.5.4. Požarno ogrožena območja v naravnem okolju
(1) V Mestni občini Kranj so požarno ogroženi ravninski gozdovi Kranjskega in Sorškega polja ter gozdovi na pobočjih Šmarjetne gore in južnih pobočjih naselij Pševo, Javornik in Čepulje. Po stopnji ogroženosti spadajo ti gozdovi v 1. in 2. stopnjo ogroženosti in predstavljajo veliko in zelo veliko požarno ogroženost.
(2) V območjih požarno ogroženih gozdov je potrebno izvajati preventivne ukrepe, in sicer:
– redno odstranjevanje suhih organskih materialov,
– vzdrževanje predhodnosti prevoznih poti,
– čiščenje požarno varstvenih pasov ob železniških progah,
– graditev in vzdrževanje protipožarnih presekov, vodnih jarkov in drugih tehničnih objektov,
– organiziranje protipožarne straže.
(3) V obdobju, ko je za posamezno območje razglašena požarna ogroženost je v teh območjih prepovedano:
– kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj,
– puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
2.7.5.5. Seizmološke zahteve, hidrološke in druge geotehnične značilnosti zemljišča
(1) Po podatkih Uprave RS za geofiziko je v osrednjem delu občine (mesto Kranj z okolico, Kranjsko-Sorško polje in del Škofjeloškega hribovja) vrednost projektnega pospeška tal 0.225 (g) (potresna nevarnost), v ostalem delu občine pa je pospešek tal 0.200 (g). Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti potresno varen način gradnje.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja mehanske odpornosti zemljišč in stabilnosti objektov ter predpise s področja voda.
2.7.6 Obrambne potrebe
38. člen
(obrambne potrebe)
(1) Območja za potrebe obrambe imajo določena območja izključne ter omejene in nadzorovane rabe.
(2) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov, vzdrževanje in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(3) V območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. Za vse posege v območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(4) V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo visoko nad 18 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij je treba za vsako novogradnjo visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, razen za novogradnje v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj naseljenih območij.
2.8 Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
39. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Občina oziroma druge pristojne službe morajo (v okviru svoje pristojnosti) za večino prebivalstva zagotavljati oskrbo s kvalitetno pitno vodo. Pri tem si morajo prizadevati za varstvo vodnih virov in vodovarstvenih območij.
(2) Posegi v vodovarstvena območja so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih predpisov o zavarovanju vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(3) Odvajanje odpadnih komunalnih voda, ki nastajajo v stavbah je podrobneje opredeljeno v poglavju II/3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. Na vodovarstvenih območjih mora biti interno in javno kanalizacijsko omrežje vodotesno in zaključeno s čistilno napravo oziroma skladno s predpisi o zavarovanju vodnih virov. Neprečiščene komunalne odpadne vode se ne sme odvajati neposredno v vodotoke ali ponikati na vodovarstvenih območjih.
40. člen
(zdravstvene zahteve v zvezi z osončenjem ter kvaliteto bivanja)
(1) Pri vseh prostorih za bivanje in delo je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje oziroma osvetlitev v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam (SS), površinam podeželskega naselja (SK), površinam razpršene poselitve, namenjenih bivanju (A(s)) in površinam razpršene poselitve, namenjenih pretežno kmetijstvu (A(sk)) mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen se šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
41. člen
(zahteve glede varovanja pred elektromagnetnimi sevanji)
(1) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da mejne vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja.
(2) I. stopnja varstva pred sevanjem se določa na:
– stanovanjskih površinah SSe, SSn, SSe(s) in SSv
– stanovanjskih površinah za posebne namene SB,
– površinah podeželskega naselja SK in SK(k),
– površinah počitniških hiš SP,
– osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU in CU(t),
– drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih izobraževanju CD(i),
– drugih območjih centralnih dejavnosti namenjenih opravljanju verskih obredov CD(v),
– drugih območjih centralnih dejavnosti, namenjenih zdravstvu in bolnišnicam CD(z),
– površinah za turizem BT,
– površinah športnih centrov BC,
– površinah namenjenih protokolarnim dejavnostim BB,
– površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS,
– površinah parkov ZP,
– površinah pokopališč ZK,
– površinah razpršene poselitve, namenjenih bivanju A(s),
– površinah razpršene poselitve, namenjenih kmetijskim gospodarstvom A(sk),
– površinah razpršene poselitve namenjenih opravljanju verskih obredov A(v),
– površinah razpršene poselitve namenjenih zavetiščem in kočam A(k),
– površinah razpršene poselitve namenjenih poslovnim dejavnostim A(p).
(3) II. stopnja varstva pred sevanjem se določa na:
– drugih urejenih zelenih površinah ZD,
– površinah za industrijo IP,
– površinah gospodarskih con IG,
– površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK,
– površinah cest PC,
– površinah železnic PŽ,
– ostalih prometnih površinah PO,
– območjih okoljske infrastrukture O,
– območjih energetske infrastrukture E,
– območjih mineralnih surovin LN.
(4) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS je potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori. Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne napetosti in so:
– za daljnovod 400 KV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 220 KV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 110 KV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.
(5) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
42. člen
(pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
(1) Pri graditvi objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
(2) Tehnične rešitve stavb v javni rabi in javnih odprtih površin morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir. Javne površine (ceste, pločniki) naj se izvedejo brez robov, da bodo lahko premostljive za funkcionalno ovirane osebe.
43. člen
(svetlobno-tehnične zahteve)
(1) Pri osvetljevanju objektov in površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Nestanovanjske stavbe, prometna infrastruktura in sprehajalne poti izven naselij praviloma ne smejo biti osvetljeni. Kolikor je to nujno potrebno zaradi varnosti, mora biti osvetljevanje urejeno v skladu z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Uporabljajo naj se svetlobna tipala.
44. člen
(zahteve glede varovanja pred požari)
(1) Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti pred požari.
(2) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti upoštevane tudi protipožarne ločitve (v kolikor ni možno zagotoviti ustreznih odmikov med objekti in od parcelne meje).
(3) Zagotoviti je potrebno vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Na območjih kjer protipožarna voda ni zagotovljena je potrebno urediti požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom.
(4) Zagotoviti je potrebno neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dovoze intervencijskim vozilom (minimalen radij 11,5 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih pa 5 m).
(5) Za objekte, ki so določeni s predpisi o požarni varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti. Kadar študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta »Zasnova požarne varnosti«. Študija oziroma zasnova požarne varnosti sta sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO ENOTAH UREJANJA PROSTORA
45. člen
(prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora)
(1) Prostorski izvedbeni po EUP so določeni v Prilogi 1 Preglednica enot urejanja prostora, ki je sestavni del tega odloka.
(2) V preglednici so določene EUP s pripadajočo podrobnejšo ter pod podrobnejšo namensko rabo prostora in prostorskimi izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP), ki določajo stopnjo izkoriščenosti zemljišč za gradnjo, dopustne višinske gabarite stavb, in tipološke vzorce grajene strukture (urbanistično oblikovanje) ter EUP, za katere veljajo tudi posebne določbe PIP. Ostali PIP, ki prav tako veljajo za posamezne EUP so določeni v 2. točki tega odloka Skupni prostorski izvedbeni pogoji, razen če v III. poglavju Posebne določbe prostorskih izvedbenih pogojev ni določeno drugače.
III. POSEBNE DOLOČBE PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
46. člen
V EUP, za katere so določene posebne določbe PIP, je pri posegih v prostor treba upoštevati tudi skupne PIP, ki jih posebne določbe PIP ne spreminjajo.
47. člen
(posebne določbe PIP)
1. Posebne določbe PIP za EUP v naseljih:
1.1 Babni vrt BV 1/1, 1/2
Gradnja na območju naj se načrtuje in izvede tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.2 Bitnje BI 1
Gradnja na območju naj se načrtuje in izvede tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.3 Bitnje BI 8, BI 13 in BI 17
(1) V EUP je potrebno ohranjati obstoječ urbanistični vzorec poselitve, in sicer:
– volumen in razmerja stranic stanovanjskih stavb in (gospodarskih) poslopij;
– v smeri S–J morajo biti stavbe nanizane druga za drugo v enakomernih presledkih;
– značilno postavitev (gospodarskih) poslopij na severni rob parcel pravokotno na prometnico, s smerjo slemena V–Z, stanovanjske stavbe na zahodnem delu pa v sredino parcel, s smerjo slemena S–J;
– simetrične dvokapne strehe.
(2) Z novimi posegi ni dopustno spreminjati značilnih arhitekturnih elementov. V primeru, da je kmetija izgubila svojo funkcijo, je v stavbah dopustna sprememba namembnosti v gostinske, trgovske, storitvene in pisarniške dejavnosti. Nadzidave v EUP niso dovoljene. Objekti registrirane kulturne dediščine se lahko odstranijo in nadomestijo z novim objektom le s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) V EUP BI 13 je na stavbnem delu zemljišča parc. št. 180/1, k.o. Bitnje, dopustna gradnja enostanovanjske stavbe.
1.4 Bitnje BI 10, BI 11, BI 33, BI 34, BI 35, BI 36, BI 37, BI 38, BI 39, BI 40 in BI 41
EUP se nahajajo v območju Kulturne krajine Bitnje zato je potrebno:
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante;
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto;
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo;
– načrtovati le simetrične dvokapne strehe;
– prepovedano je postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
1.5 Bitnje BI 22
V EUP je dovoljena gradnja manjših stavb centralnih dejavnosti, večji trgovski centri niso dovoljeni. Vse stavbe morajo imeti simetrične dvokapne strehe.
1.6 Bitnje BI 23/1, 2, 3, 4, 5, 6
V EUP je potrebno upoštevati:
– predvideno rekonstrukcijo ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče (nove stavbe v naselju Bitnje morajo biti v območju rezervata prometnice LN Žabnica–Bitnje–Stražišče od osi obstoječe ceste odmaknjene 9 m);
– ob obstoječem cestnem telesu na obeh straneh zagotoviti 3 m širok pas z omejeno lastninsko pravico, ki bo namenjen gradnji gospodarske infrastrukture;
– EUP BI 23/6 se nahaja v območju srednje poplavne nevarnosti, zato je potrebno okoli obstoječe hiše izvesti nasip.
1.7 Bobovek BO 1/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8
(1) Območje naravnega spomenika Jezerca na Bobovku. V EUP so dovoljene gradnje in prostorske ureditve, ki jih dopušča Odlok o zavarovanju jezerc v Bobovku pri Kranju (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/81 in Uradni list RS, št. 35/02).
(2) Znotraj območja naravnega spomenika se nahaja EUP BO 1/3, ki predstavlja obstoječe stavbno zemljišče razpršene poselitve namenjeno bivanju.
(3) Za območje naravnega spomenika je v pripravi nov akt o razglasitvi območja Jezerca z okolico na Bobovku pri Kranju za naravni rezervat, ki bo na novo določil dovoljene posege v prostor in delno spremenil sedanjo mejo zavarovanega območja.
(4) Glede na novo predvideno mejo naravnega spomenika je v EUP BO 1/6 in BO 1/7 spremenjena namenska raba iz športnorekreacijskih in zelenih površin (z) v površine namenjene centralnim dejavnostim (CU). Do sprejetja novega akta o zavarovanju naravnega spomenika je v teh EUP gradnja prepovedana.
(5) Ob obstoječih stavbnih zemljiščih (EUP BO 4/1 in BO 4/2) je, glede na predvideno novo mejo naravnega spomenika, spremenjena namenska raba iz ZS v CU, namenjena centralnim dejavnostim (EUP BO 1/6 in BO 1/7), na katerih je do sprejetja novega akta o zavarovanju naravnega spomenika gradnja prepovedana.
(6) Območje centralnih dejavnosti EUP BO 4/1 in BO 4/2 je potrebno fizično ločiti od zavarovanega območja tako, da se postavi ograjo na mejo zavarovanega območja. Po sprejetju nove Uredbe o zavarovanju pa se ograja postavi na novo mejo zavarovanja.
(7) V območju naravnega spomenika se delno ohranja stavbna zemljišča namenjena površinam za oddih, rekreacijo in šport (ZS) v EUP BO 1/4 in BO 1/5. Do sprejetja novega akta o zavarovanju so v teh enotah dovoljeni le tisti posegi, ki jih dopušča obstoječi odlok iz prvega odstavka te točke.
(8) Gradnje na območju naravne vrednote se ne sme izvajati v nočnem in večernem času. Javna razsvetljava in razsvetljava gradbišča ni dovoljena. Luči ob objektih morajo biti opremljene s svetlobnimi tipali in ne smejo oddajati svetlobe nad vodoravnico.
1.8 Bobovek BO 2/1,2,3
(1) V EUP BO 2/3 je zemljišče parc. št. 906/2 – del in 905 – del, k.o. Kokrica, namenjeno stanovanjskim površinam za posebne namene in sicer programu s področja oskrbe starejših občanov.
(2) Javna razsvetljava na območju EUP BO 2/1,2,3 se mora načrtovati in izvajati tako da:
– se gradnja ne sme izvajati v nočnem in večernem času;
– svetila za osvetljevanje javnih površin ne smejo osvetljevati neba in širše okolice in morajo biti opremljena s svetlobnimi tipali;
– se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru;
– je v drugem delu noči prižgano le minimalno število luči, da se zagotovi varnost v območju.
1.9 Bobovek BO 3
(1) Širitev kmetije mora ohranjati obstoječo naselbinsko in krajinsko zasnovo in ne sme posegati v oblikovne in prepoznavne značilnosti krajine.
(2) V območju se, kolikor je to možno, ohranja obstoječa drevesa. V primeru odstranitve določenih dreves je te obvezno nadomestiti z novimi v enakem obsegu.
(3) Javna razsvetljava na območju se mora načrtovati in izvajati tako da:
– se gradnja ne sme izvajati v nočnem in večernem času;
– svetila za osvetljevanje javnih površin ne smejo osvetljevati neba in širše okolice in morajo biti opremljena s svetlobnimi tipali;
– se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru;
– je v drugem delu noči prižgano le minimalno število luči, da se zagotovi varnost v območju.
1.10 Bobovek BO 4/1 in BO 4/2
(1) V EUP je dovoljena gradnja trgovskih, gostinskih, oskrbnih, storitvenih in pisarniških stavb ter eno- ali dvostanovanjskih stavb.
(2) Po sprejetju novega akta o zavarovanju Jezerc na Bobovku je v vplivnem območju naravnega rezervata (v podenoti EUP BO 4/2) potrebno posege v prostor izvajati na način, da ne vplivajo na zavarovano območje. Za posege v prostor je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo narave.
(3) Javna razsvetljava na območju se mora načrtovati in izvajati tako da:
– se gradnja ne sme izvajati v nočnem in večernem času;
– svetila za osvetljevanje javnih površin ne smejo osvetljevati neba in širše okolice in morajo biti opremljena s svetlobnimi tipali;
– se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru;
– je v drugem delu noči prižgano le minimalno število luči, da se zagotovi varnost v območju.
(4) Komunalne oziroma industrijske onesnažene vode iz območja je prepovedano odvajati v zavarovano območje naravnega rezervata Jezerca na Bobovku.
(5) Pred posegi v prostor je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave, ki morajo obsegati tudi poterensko obdelavo gradiva v primeru arheološkega najdišča.
1.11 Breg ob Savi BRS 3/1, BRS 4
Na območju naravne vrednote novi posegi v prostor niso dovoljeni. Nezazidane površine v območju naravne vrednote naj se prepustijo naravni sukcesiji.
1.12 Breg ob Savi BRS 7/2
Gradnja naj se načrtuje in izvede tako, da se bo objekte umestilo izven NV. Območje NV naj se prednostno prepušča naravni sukcesiji.
1.13 Britof BR 1
Območje je namenjeno izključno gradnji eno in dvostanovanjskih stavb brez spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin. V primeru združitve dveh parcel, namenjenih gradnji (določenih v komasaciji), je dovoljena gradnja stanovanjskega dvojčka, pri čemer je v vsaki enoti dvojčka dovoljeno eno stanovanje.
1.14 Britof BR 2
Območje je namenjeno gradnji novih stanovanjskih stavb in spremljajočih stavb storitvenih dejavnosti in trgovin. Dovoljuje se združitev dveh ali več parcel, namenjenih gradnji (določenih v komasaciji). Dopustna je tudi gradnja stavb v nizu. Spremljajoče dejavnosti se lahko izvedejo v obsegu do 40 % EUP.
1.15 Britof BR 3/1
Na območju naravne vrednote naj se ohranja obstoječa obrežna zarast oziroma se jo dosadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.16 Britof BR 5/1
V osrednjem delu EUP je potrebno izdelati idejno zasnovo notranjega prometnega omrežja, določiti regulacijske linije, ki jih je potrebno upoštevati pri posegih v prostor.
1.17 Britof BR 9 in BR 11
V EUP je potrebno:
– predhodno izdelati urbanistično zasnovo celotnega EUP, ki bo podlaga za parcelacijo in posege v prostor; stavbe oblikovati po enotnih oblikovalskih izhodiščih;
– prometno omrežje predvideti s krožnimi cestami; predvideti gradnjo energetsko učinkovitih stavb; pred gradnjami ali sočasno zagotoviti ustrezno GJI; v EUP BR 11 upoštevati odmike od transportnega plinovoda.
1.18 Britof BR 20
(1) Območje je namenjeno preselitvi kmetije Pičman iz naselja Britof. V EUP je dopustna gradnja kmetijskih stavb za rastlinsko predelavo, rejo živali in spravilo pridelka ter gradnja stanovanjske stavbe, ki pripada kmetiji ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s točko 2.1.1.3. 9. člena tega odloka.
(2) Stanovanjska stavba naj bo arhitekturno oblikovana kot prostostoječa hiša. Kmetijske stavbe morajo biti enotno arhitekturno oblikovane (naklon strešin, kritina, obdelava in barva fasad). Dovoljen naklon strešin kmetijskih stavb je od 22° do 35°. Pri obdelavi fasad je potrebno uporabljati naravne materiale. Okolico objektov, razen ob gozdnem robu, je potrebno zasaditi z drevesno vegetacijo.
(3) Po izvedbi načrtovanih posegov sprememba namembnosti stavb, razen znotraj skupine nestanovanjskih kmetijskih stavb, ni dopustna.
1.19 Čadovlje ČA 1/1, 2, 3
V naselju Čadovlje je potrebno ohranjati značilno prečno orientacijo slemen streh pravokotno na cesto Hraše–Čadovlje.
1.20 Golnik GO 35, GO 36, GO 37, GO 40/3, in GO 41
Za EUP velja:
– da gozdne površine predstavljajo del širšega zaledja bolnišnice Golnik s poudarjeno socialno funkcijo;
– da je dovoljena gradnja rekreacijskih poti v gozdu;
– da krčitev gozdnih površin ni dopustna.
1.21 Goriče GOR 9
(1) Na celotnem območju EUP je potrebno ohranjati gozdni rob. Vso potrebno infrastrukturo je potrebno speljati proti cesti izven zavarovanega območja.
(2) V gozd na severozahodnem delu zemljišča parc. št. 605/5 k.o. Goriče, posegi v prostor niso dovoljeni.
1.22 Goriče GOR 12
V območju je dovoljena gradnja večstanovanjske stavbe.
1.23 Hrastje HR 6/3
(1) EUP je namenjena gradnji proizvodnih, poslovnih, skladiščnih, storitvenih, trgovskih in servisnih dejavnosti, v stičiščih pomembnejših prometnic so dopustne še gostinske dejavnosti, ob robni zeleni potezi pa tudi družbeni in razvedrilni programi.
(2) Pri poseganju v prostor je potrebno upoštevati grafični del Usmeritev za posege v prostor (priloga 4), ki je sestavni del tega odloka.
(3) Za območje je potrebno upoštevati naslednje podrobne prostorske izvedbene pogoje:
– na funkcionalnih celotah stavbne strukture FC1 in FC2 so dovoljene spremembe namembnosti, v skladu z namembnostjo območja, ter dozidave, nadzidave in novogradnje znotraj določene gradbene meje pod pogojem, da faktor zazidanosti FZ ne presega 60% površine parcele, namenjene gradnji (funkcionalne enote);
– na funkcionalnih celotah stavbne strukture FC3, FC4, FC5, FC6 in FC7 je dovoljena gradnja novih objektov maksimalnega tlorisnega gabarita, ki je določen z gradbeno mejo, pod pogojem da faktor zazidanosti FZ ne presega 60% površine parcele, namenjene gradnji (funkcionalne enote);
– v območju je potrebno upoštevati dovoljene vertikalne gabarite novih stavb, ki ne smejo presegati kote 20,0 m nad obstoječim terenom;
– v funkcionalnih celotah je dovoljeno funkcionalne enote združevati tako, da se ohranja 8,0 m robni nepozidani pas, pod pogojem, da faktor zazidanosti FZ ne presega 60% površine tako združene parcele, namenjene gradnji;
– v funkcionalnih enotah je znotraj gradbenih meja dovoljena tudi gradnja in postavitev pomožnih nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s točko (16) 9. člena tega odloka;
– na posameznih parcelah, namenjenih gradnji, je glede na dejavnost potrebno zagotoviti zadostne površine za manipulacijo in mirujoči promet;
– posamezne funkcionalne celote v območju je potrebno oblikovati po enotnih oblikovalskih izhodiščih (strehe stavb so praviloma ravne oziroma dvokapne strehe, z naklonom do 25 º, ki so skrite za fasadnimi elementi);
– zagotoviti je potrebno prometno priključevanje območja po obstoječi prometnici iz severa z ustrezno rekonstrukcijo (koridor ceste 26 m);
– potrebno je ohranjati koridorje predvidenih prometnic (širine 17 m, 11,5 m oziroma 9 m), razen vzporedne ceste D, ki se jo lahko opusti;
– vzdolž vseh ključnih prometnic je potrebno zagotoviti obojestransko zasaditev visokorasle linijske drevesne vegetacije;
– ob vseh prometnicah je potrebno predvideti obojestranski pločnik, ob ključnih prometnicah pa pločnik ločiti od vozišča s pasom zelenice;
– zagotoviti je potrebno vse navezave na obstoječe gozdne poti;
– na stiku cone z gozdnimi površinami je potrebno ohranjati drevesno vegetacijo oziroma rob na novo zasaditi z avtohtono vegetacijo;
– na celotnem območju (razen FC1 in FC2) so do izgradnje novih stavb dovoljene ureditve površin za vrtičkarstvo.
1.24 Jama JA 6
Širitev kmetije mora ohranjati naselbinsko in krajinsko zasnovo in ne sme posegati v oblikovane in prepoznavne značilnosti krajine. V območju se, v kolikor je to možno, ohranja obstoječa drevesa. V primeru odstranitve določenih dreves je te obvezno nadomestiti z novimi v enakem obsegu.
1.25 Jamnik JAM 1
V območju mora postavitev stavb upoštevati smer slemena pravokotno na plastnice.
1.26 Jamnik JAM 3
Gradnja naj se načrtuje in izvede na tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.27 Kokrica KO 27/1, Zlato polje KRZ 11/2
(1) Podenoti sta namenjeni izgradnji nadomestne lokalne ceste, ki pod avtocesto nadomešča bivšo cestno povezavo Mlaka–Polica.
(2) Cesta se ohranja v obstoječi širini. Izjemoma so možne širitve tako, da se ohranja gozd.
1.28 Mesto Kranj – splošno
1.28.1 Dovoljena gradnja novih podzemnih garažnih objektov, pod pogojem, da se po izgradnji vzpostavi obstoječa parterna raba (zelenice, igrišča, parkirišča). V podzemnih garažnih objektih niso dovoljene druge namembnosti.
1.28.2 Pri obnovi fasad blokov, stolpičev in stolpnic je potrebno upoštevati Barvne smernice za obnovo večstanovanjskih objektov v območju MOK.
1.29 Kranj KR 2
Območje je namenjeno zavetišču za živali.
1.30 Kranj Čirče KR Č 4
Območje je namenjeno trgovskim, gostinskim, oskrbnim, storitvenim, pisarniškim in stanovanjskim stavbam. Z načrtovanimi novimi stavbami je potrebno ohranjati lokacijo ureditve novega križišča (krožišča) in upoštevati regulacijske linije ob cesti.
1.31 Kranj Čirče KR Č 15
Območje je namenjeno preselitvi kmetije (Konc v Čirčah).
1.32 Kranj Drulovka KR D 3/1, 2
(1) Območje je bilo zgrajeno na podlagi ZN Drulovka.
(2) V EUP so dovoljeni naslednji posegi:
– na zemljišču parc. št. 558/10, k.o. Breg ob Savi, je dovoljena gradnja garaž oziroma parkirišč;
– dovoljena je gradnja in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: garaž, steklenjakov, ut, nadstreškov, ograj, spominskih obeležij in grajene urbane opreme (razen kioskov), pod pogojem enotnega oblikovanja;
– dovoljeno je spreminjati namembnost stavb za storitvene dejavnosti, ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju, pod pogojem, da ima objekt zagotovljen dovoz in na lastnem funkcionalnem zemljišču zagotovljeno predpisano število parkirnih mest;
(3) Zaradi verjetnosti najdb arheoloških ostalin je o dinamiki gradbenih del potrebno pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine obvestiti saj 5 dni pred začetkom zemeljskih del.
(4) V EUP niso dovoljeni naslednji posegi:
– dozidava in nadzidava obstoječih stavb ter gradnja novih stavb, razen stavb, ki so bile načrtovane v ZN Drulovka;
– spremembe namembnost stavb za potrebe obrti z vplivi na okolje.
1.33 Kranj Drulovka KR D 10/1
V EUP (zahodno od lokalne ceste) so stavbe spremljajočih dejavnosti dopustne v večjem obsegu (do 40 % površine EUP).
1.34 Kranj Jedro KR J 2/2
(1) Del EUP (Palača v Kranju) je z odlokom razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03). V območju so dopustne le prostorske ureditve, ki jih dopušča razglasitveni akt.
(2) Na območju arheologije so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.35 Kranj Jedro KR J 3
(1) Območje je namenjeno poslovno-upravnemu središču z možno stanovanjsko, gostinsko in trgovsko dejavnostjo. Dopušča se tudi gradnja garažne hiše, gradnja doma starostnikov in varovanih stanovanj. Na zemljišču parc. št. 296/1, k.o. Kranj, je na parcelni meji dovoljena gradnja novega objekta, ob prehodni odstranitvi obstoječega objekta. Na celotnem odseku ob Gregorčičevi cesti se vzpostavi pasaža za pešce.
(2) Na območju naravne vrednote in EPO je obvezno ohranjati gozd in ježo. V čim večji meri je potrebno ohranjati zeleno ježo z gozdnim robom na zemljišču parc. št. 265/2, k.o. Kranj.
1.36 Kranj Jedro KR J 4
Slovenski trg je namenjen podnivojskim parkirnim površinam, v parterju pa ureditvi parka s sprehajalnimi potmi in spominskimi obeležji ter postavitvi začasnih objektov, namenjenih kulturnim prireditvam. Oblikovanje Slovenskega trga mora ponovno vzpostaviti osno zasnovo med Gimnazijo in Delavskim domom; nova parkovna ureditev mora upoštevati obstoječe skulpture in vegetacijo.
1.37 Kranj Jedro KR J 5, KR J 6, KR J 34, KR J 37
Na območju arheologije so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.38 Kranj Jedro KR J 7
Prizidki k osnovnemu objektu morajo upoštevati simetrično prostorsko zasnovo.
1.39 Kranj Jedro KR J 9
(1) Območje Prešernovega gaja je namenjeno javnim zelenim površinam in je z odlokom razglašeno za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 3/91). V območju so dopustne le prostorske ureditve, ki jih dopušča razglasitveni akt.
(2) Na območju arheologije so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.40 Kranj Jedro KR J 10
(1) EUP predstavlja površine ob stiku vzhodne mestne vpadnice s kanjonom Kokre, leži na njenem desnem bregu in je namenjena prepletu programov prvenstveno mirujočega prometa, s spremljajočim servisnimi dejavnostmi, storitveni in oskrbni dejavnosti, ki služijo lahko tudi potrebam doma starostnikov, vse pod nivojem končno urejenega terena, ki je namenjen zeleni parkovni ureditvi mesta, na kateri se dopušča postavitev zgolj transparentnih stavb paviljonskega tipa, namenjenih popestritvi ponudbe parka.
(2) Na območju arheologije so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.41 Kranj Jedro KR J 11, KR J 13, KR J 16/1, 2, KR J 23 in KR J 40
(1) Nove gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave morajo upoštevati oblikovanje obstoječih tipičnih meščanskih vil z značilnimi arhitekturnimi elementi, vključno s šotorastimi strehami.
(2) V EUP KR J 13 in KR J 16/1 so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave. V EUP KR J 23 in KR J 40, na območju arheologije, so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.42 Kranj Jedro KR J 17/1
(1) Na območju EUP ni dovoljeno povečati obstoječega faktorja zazidanosti, razen za gradnjo nove eno- ali dvostanovanjske stanovanjske stavbe (na zemljišču p. št. 935/10, 11, k.o. Kranj).
(2) Stavbe so lahko visoke do (K)+P+6 razen:
– stolpnice višine (K)+P+19, ki jo je treba ohranjati kot prostorsko dominanto;
– stavbe ob Cesti Staneta Žagarja, ki so lahko visoke do (K)+P+1+M;
– stavbe ob Zoisovi ulici, ki so lahko visoke do (K)+P+3.
(3) Stavbam, ki po arhitektonskem videzu predstavljajo vile, ni dovoljeno spreminjati njihovih značilnih arhitekturnih elementov (gradnje prizidkov in nadzidav tem stavbam niso dovoljene).
(4) Na območju arheologije so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.43 Kranj Jedro KR J 17/2
(1) Ohranjati je potrebno obstoječo prostorsko dominanto Vodovodni stolp in vile ob Cesti Staneta Žagarja. Vodovodni stolp je potrebno ohranjati v celoti; dovoljena so le vzdrževalna dela. Novi objekti v neposredni okolici vodovodnega stolpa ne smejo presegati višine 10,0 m. Vilam ni dovoljeno spreminjati njihovih značilnih arhitekturnih elementov. Gradnje prizidkov in nadzidkov pri vilah niso dovoljene. Ostale stavbe so lahko visoke do (K)+P+1+M ali (K)+P+2, razen stavbe ob Zoisovi ulici, ki so lahko visoke do (K)+P+3.
(2) Stanovanjsko vilo Kebetova ulica 14 je dovoljeno porušiti in na njenem mestu zgraditi poslovno stavbo (očesni center). Dovoljeni max. višinski gabarit nove stavbe je 10,00 m, min. delež zelenih površin (ZP) je 15%. Minimalni odmik stavbe od sosednjih zemljišč je 4,00 m, s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč pa lahko tudi manj. Pred odstranitvijo vile je Zavodu za varstvo kulturne dediščine potrebno omogočiti, da dokumentira stopnišče v vili.
(3) Na zemljišču p. št. 930/38, k.o. Kranj, je dopustna le gradnja parternega parkirišča.
1.44 Kranj Jedro KR J 19/1, 2, KR J 22 in KR J 35
(1) V EUP KR J 19/1, 2, KR J 22 in KR J 35 novogradnje, dozidave, nadzidave in niso dovoljene.
(2) V EUP KR J 22 in KR J 35, na območju arheologije, so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.45 Kranj Jedro KR J 25
(1) Območje je namenjeno centralnim dejavnostim. Na jugovzhodnem delu EUP se nahaja obstoječa glavna avtobusna postaja, ki se na tej lokaciji ohranja do preselitve avtobusne postaje Kranj na novo lokacijo. Ker območje predstavlja prostorsko dominanto z javnim programom se urbanistično-arhitekturne rešitve za gradnjo novih objektov v tej EUP dobijo z javnim natečajem.
(2) Na območju arheologije so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.46 Kranj Jedro KR J 30
Ob Koroški cesti novogradnje, nadzidave in dozidave niso dovoljene.
Novogradnje so dopustne le na SZ delu območja ob stari cesti, pod pogojem ohranjanja dominantne vizure na Bežkovo vilo (višinski gabariti stavb ne smejo presegati absolutne kote nadmorske višine 387,50).
1.47 Kranj Jedro KR J 31
V EUP je za vsak poseg v prostor obvezna arheološka raziskava.
1.48 Kranj Jedro KR J 33
V območju so izjemoma dovoljeni posegi, ki izboljšujejo kakovost bivanja, stanja in dostopnost kulturne dediščine, ob obveznem zagotavljanju arheoloških kontrolnih blokov.
1.49 Kranj Labore KR L 1
V EUP je dovoljena tudi gradnja obratne ambulante. Pri gradnji skladiščnih stavb je dovoljen faktor zazidanosti (FZ) 0,70.
1.50 Kranj Labore KR L 10
Novogradnje, nadzidave in dozidave v EUP niso dovoljene.
1.51 Kranj Planina KR PL 3
(1) Območje je bilo zgrajeno na podlagi ZN Planina III.
(2) V EUP je dovoljena nadzidava garažnih objektov ter gradnja garažnih kleti pod pogojem, da se po izgradnji vzpostavi obstoječa parterna raba (zelenice, igrišča, parkirišča…). Dovoljena je gradnja poslovno-stanovanjske vogalne stavbe, ki zaključuje stanovanjski niz vstopne ulice v trg Rivoli in severno lice trga v smeri vzhod – zahod; višinski gabarit levega dela stavbe je (K) + P + 2, desnega pa (K) + P + 3, pod pogojem zagotovitve ustreznih parkirnih površin v kletnih etažah.
(3) V EUP niso dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, razen stavb iz drugega odstavka te točke in dozidave ter nadzidave obstoječih večstanovanjskih stavb – blokov;
– spremembe namembnosti skupnih prostorov večstanovanjskih stavb v gostinske, trgovske, obrtne in storitvene dejavnosti.
1.52 Kranj Planina KR PL 12
(1) Območje je namenjeno stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam.
(2) Na zahodnem delu območja, v križišču Likozarjeve ulice in Ceste Rudija Šeliga, je potrebno upoštevati predvideno izgradnjo krožišča (R=60 m), ob vzhodni vpadnici (Cesta Rudija Šeliga) pa ohranjati 6 m širok koridor z izgradnjo kolesarske steze in hodnika za pešce.
(3) Območje obravnave se prometno napaja na severnem robu preko obstoječe poti, ki jo je potrebno ustrezno rekonstruirati. Napajalna cesta in Cesta Rudija Šeliga, se v linij nasprotnega uvoza na parkirišče, lahko prečno povežeta. Maksimalni višinski gabarit stavb je (K) + P + 2 + M.
1.53 Kranj Planina KR PL 17
(1) Območje je bilo zgrajeno na podlagi ZN Planina II.
(2) V EUP je dovoljena nadzidava garažnih objektov, gradnja garažnih kleti pod pogojem, da se po izgradnji vzpostavi obstoječa parterna raba (zelenice, igrišča, parkirišča) ter ureditev manjših športnorekreacijskih objektov s spremljajočimi stavbami malega merila.
(3) V EUP niso dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, razen stavb iz drugega odstavka te točke, in dozidave ter nadzidave obstoječih večstanovanjskih stavb – blokov;
– spremembe namembnosti skupnih prostorov večstanovanjskih stavb v gostinske, trgovske, obrtne in storitvene dejavnosti.
1.54 Kranj Planina KR PL 22/4
Pri umeščanju trgovskih ali drugih objektov ob stanovanjskih stavbah predvidenih z LN Planina –vzhod (Uradni list RS, št. 51/07) je potrebno zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe pri namestitvi hladilnih in prezračevalnih naprav (stran od smeri stanovanjskih stavb).
1.55 KR Planina PL 23/1
V območju naselbinske dediščine poimenovanem »Novi dom«, nekdanji koloniji uradniških stanovanj, je potrebno ohranjati obstoječo pozidavo, gabarite stavb, naklone streh, arhitekturno tipologijo in materialno substanco. Novogradnje, dozidave in nadzidave stavb niso dovoljene.
1.56 Kranj Planina KR PL 23/2, 3
(1) Območje je bilo zgrajeno na podlagi ZN Planina I.
(2) V podenotah KR PL 23/2,3 je dovoljena nadzidava garažnih objektov ter gradnja garažnih kleti pod pogojem, da se po izgradnji vzpostavi obstoječa parterna raba (zelenice, igrišča, parkirišča).
(3) V podenoti KR PL 23/3 so dovoljeni še naslednji posegi:
– na zemljišču parc. št. 200/1, 201 in 212/1 – del, vse k.o. Huje, je po odstranitvi stanovanjske stavbe Planina 2 dovoljena gradnja nove poslovne stavbe, pod pogojem ustrezne zložbe parcel, namenjenih gradnji. Nova stavba mora biti postavljena vzporedno z notranjo ulico (javna pot Planina-Iskra) in mora slediti gradbeni liniji obstoječe poslovne stavbe. Max vertikalni gabarit je 3K+P+4. Dovoljeni faktor izrabe gradbene parcele (FI), skupaj s kletnimi etažami namenjenimi parkiriščem, je max 3,2. Dovoljeni minimalni odmik kletnih etaž od meje sosednjih zemljišč je 1,00 m. Minimalni delež zelenih površin (ZP) je 15%;
– na zemljišču parc. št. 103/24 in 162/38, k.o. Huje, je dovoljena gradnja parkirišč;
– dovoljene so rekonstrukcije stolpnic z namenom pridobitve podstrešnih stanovanj (zamenjava obstoječe strešne konstrukcije s streho v naklonu 30 – 35).
(4) V podenoti KR PL 23/2 je ob Cesti talcev vzhodno od trgovske šole dovoljena gradnja poslovno stanovanjske stavbe.
(5) V podenotah KR PL 23/2,3 niso dovoljeni naslednji posegi:
– gradnje novih stavb, razen stavb in posegov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka te točke in nadzidave ter dozidave obstoječih večstanovanjskih stavb – blokov;
– spremembe namembnosti skupnih prostorov večstanovanjskih stavb v gostinske, trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti.
1.57 Kranj Planina KR PL 37
(1) Območje, ki se nahaja ob vzhodni mestni obvoznici v bližini Delavskega mosta, je namenjeno gradnji večstanovanjskih stavb za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi. Za urejanje območja je bil izveden urbanistično arhitekturni natečaj. Idejni projekt Kozolci Kranj (avtorjev Squire and Partners, februar 2010), ki je bil izdelan na podlagi izbrane natečajne rešitve in dodatnih priporočil ocenjevalne komisije, predstavlja izhodišče za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Ureditev območja predvideva postavitev enajstih samostojnih stavb, ki so nanizane ob interni krožni prometnici. Območje v smeri SV-JZ prečka nova povezovalna cesta med Cesto 1. maja in Smledniško cesto, ob kateri je umeščen osrednji trg ter poslovne in storitveno-trgovske dejavnosti. Stavba na severnem robu območja je namenjena pretežno poslovni dejavnosti, ostale stavbe so pretežno oziroma izključno stanovanjske.
(3) Etažnost objektov je P+3+M do P+4+M in pada s severne proti južni strani območja. V mansardah objektov so predvidena dupleks stanovanja. Ureditev parkirnih površin se, v skladu z idejnim projektom Kozolci Kranj, ki upošteva 1,5 PM na stanovanje, določa ob robu osrednjega trga in nove povezovalne ceste ter v eni ali dveh podzemnih etažah.
1.58 Kranj Planina KR PL 39
Območje je namenjeno rekreaciji, športnemu igrišču in spremljajočim objektom (okrepčevalnica, garderobe, sanitarije, parkirišča, izhodi …). Pod območjem je dopustna tudi izgradnja garažne kleti v več etažah.
1.59 Kranj Planina KR PL 40/2
Poseg v prostor naj se načrtuje izven naravne vrednote. Za vse posege ob Kanjonu Kokre je potrebno pridobiti geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja.
1.60 Kranj Planina KR PL 45
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za stanovanjsko hišo kmetije je potrebno odstraniti deponijo peska s separacijo, ki se kot nedovoljen poseg nahaja na zemljišču parc.št. 541 in 537, k.o. Klanec.
1.61 Kranj Primskovo KR P 3
(1) Območje je namenjeno trgovskim, gostinskim, obrtnim, storitvenim, poslovnim in stanovanjskim stavbam.
(2) V EUP je potrebno:
– upoštevati, da gradnja stanovanjskih stavb v varovalnem pasu avtoceste ni dovoljena;
– da so dovoljene le dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih vplivov na obstoječe stanovanjsko naselje;
– pred gradnjami ali sočasno zagotoviti ustrezno GJI.
1.62 Kranj Primskovo KR P 10, KR P 12
Ob morebitni gradnji novih objektov, naj se ti umeščajo na južni ali vzhodni rob parcele. Obstoječa obrežna zarast naj se v čim večji meri ohrani.
1.63 Kranj Primskovo KR P 17/3
V območju zemljišč parc. št. 1288/1, 1289/2, 1289/3, 1290/4, 1290/6, 1292/2, 1289/4 in 1290/5, k.o. Primskovo, do rezervata severne povezovalne ceste je dopustna gradnja turistično-gostinskega objekta z nastanitvenimi kapacitetami.
1.64 Kranj Primskovo KR P 28/1
Dovozna pot na zemljišču parc. št. 73/5, k.o. Primskovo, služi tudi kot javna pešpot – povezava med cerkvijo in šolo.
1.65 Kranj Primskovo KR P 28/2
EUP je namenjena ureditvi parka. Za ureditev tega območja se upošteva načelna usmeritev KS Primskovo (idejna skica z obrazložitivjo z dne 4. 10. 2009), ki je sestavni del tega odloka (Priloga 2).
1.66 Kranj Primskovo KR P 33
Območje predstavlja rezervat za umestitev novega avtocestnega priključka Kranj sever.
1.67 Kranj Rupa KR R 4
Širitev kmetije mora ohranjati naselbinsko in krajinsko zasnovo in ne sme posegati v oblikovne in prepoznavne značilnosti krajine. V območju se, v kolikor je to možno, ohranja obstoječa drevesa. V primeru odstranitve določenih dreves je te obvezno nadomestiti z novimi v enakem obsegu.
1.68 Kranj Rupa KR R 8/2
Območje predstavlja rezervat za umestitev trase severne povezovalne ceste.
1.69 Kranj Rupa KR R 8/3
Območje predstavlja rezervat za izvedbo novega krožišča na severni povezovalni cesti.
1.70 Kranj Rupa KR R 12/1
Na območju naravne vrednote gradnje in posegi v prostor niso dovoljeni.
1.71 Kranj Rupa KR R 14, 15
(1) V območju so dovoljene gradnje športnih igrišč in ureditve drugih površin, namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem.
(2) Na območju naravne vrednote (sotočje Rupuvščice in Kokre) se ohranja morfologija terena in vegetacije.
1.72 Kranj Rupa KR R 16/5
Na kmetijskih zemljiščih v tej podenoti gradnje pomožnih kmetijskih objektov in začasnih objektov niso dopustne.
1.73 Kranj Rupa KR R 16/9
Območje predstavlja rezervat za potrebe obrambe (vojašnice) in za potrebe prestavitve gasilskega doma z regijskim centrom za obveščanje (kot nadomestna zemljišča), brez spremembe namenske rabe (K1).
1.74 Kranj Sava KR SA 7/1, 2
Za EUP se načrtuje delna prenova. Dejavnosti, ki niso skladne z določeno rabo CU, razen energetike (na zemljiščih parc. št. 396/3, 396/4, 399, 980/1, vse k.o. Kranj), je treba postopno umikati z območja. V obeh EUP-jih so izjemoma dovoljeni posegi, ki izboljšujejo kakovost bivanja, stanja in dostopnost kulturne dediščine, ob obveznem zagotavljanju arheoloških kontrolnih blokov. Na območju se lahko umešča garažne hiše za širše zaledje. Arhitekturno oblikovanje mora biti kvalitetno in podrejeno varovanju kulturne dediščine. Obstoječe kvalitetno oblikovane stavbe je potrebno ohranjati in po potrebi prenavljati. Poudarek naj bo na oblikovanju javnih in poljavnih površin ter ustrezni ureditvi okolice sotočja Save in Kokre. Ob Savi in Kokri naj se glede na prostorske možnosti oblikuje zeleni pas, kjer se ohranja obvodno vegetacijo in se jo dopolnjuje z avtohtono vegetacijo. Krepi naj se omrežje peščevih poti (prenova poti do starega mestnega jedra, brvi preko rek ipd.).
1.75 Kranj Sava KR SA 11/1, 2
(1) V podenoti KR SA 11/1 je poleg splošnih določb območje namenjeno tudi spremljajočim objektom strelišča in upravnim zgradbam kluba za usposabljanje reševalnih psov.
(2) V podenoti KR SA 11/2 gradnja tribun ni dovoljena. Sklenjen gozd v tej podenoti je potrebno ohranjati v celoti.
1.76 Kranj Sava KR SA 13 in KR SA 14
Ob obstoječi železniški progi je predvidena izgradnja drugega tira.
1.77 Kranj Sava KR SA 17
Spreminjanje reliefa ali gradnja večjih grajenih struktur ni dovoljena. Sklenjeni gozd se mora ohranjati.
1.78 Kranj sever KR SE 1/2, KR SE 2 in KR SE 3
(1) Ob naravni vrednoti Kanjona Kokre je potrebno vzpostaviti obvodni zeleni gozdni pas v min. širini 15 m oziroma do meje priobalnega zemljišča, ki je določen z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob reki Kokri (Uradni list RS, št. 111/08).
(2) Poseg v prostor naj se načrtuje izven naravne vrednote.
(3) Za vse posege ob Kanjonu Kokre je potrebno pridobit geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja.
1.79 Kranj sever KR SE 5, KR SE 12 in KR SE 15/1, 2
V EUP je potrebno ohranjati obstoječi koncept pozidave. Novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljenje.
1.80 Kranj sever KR SE 7/1
V območju naselbinske dediščine, imenovani »Nemška vas«, je potrebno ohranjati obstoječo pozidavo, gabarite stavb, arhitekturno tipologijo in materialno substanco. Možna je revitalizacija stavb v primeru izboljšanja zgodovinske pričevalnosti in izboljšanja bivalnih pogojev.
1.81 Kranj sever KR SE 20/2
Območje predstavlja rezervat za umestitev severne povezovalne ceste.
1.82 Kranj sever KR SE 21
EUP je namenjena zelenemu tamponu med stanovanjsko zazidavo in povezovalno cesto. Zaradi pomanjkanja površin za mirujoči promet v morfološki enoti Kranj – sever je v območju dopustna gradnja podzemnih ali vkopanih garaž z zelenimi strehami minimalnih naklonov.
1.83 Kranj Stražišče KR ST 2/1
V EUP ni dovoljena gradnja stanovanjskih stavb.
1.84 Kranj Stražišče KR ST 5
Območje kulturnega spomenika Šempetrske graščine. V EUP so dovoljene le ureditve, ki jih določa akt o razglasitvi kulturnega spomenika (Uradni list RS, št. 61/07).
1.85 Kranj Stražišče KR ST 11
Glede na pomembno lego ob dveh glavnih prometnicah je v območju, ki je sicer namenjeno bivanju, dopustno nameniti večji del površin (nad 50%) spremljajočim dejavnostim (storitve, trgovine in gostinske dejavnosti).
1.86 Kranj Stražišče KR ST 13
V EUP novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljenje. Dopustna je sprememba namembnosti dveh obstoječih stavb v večstanovanjski stavbi, pod pogojem ohranjanja obstoječih stavbnih mas.
1.87 Kranj Stražišče KR ST 14
V EUP novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljenje. Ob Šempetrski ulici in notranjih dovoznih poteh je dopustna gradnja garažnih objektov in parkirišč.
1.88 Kranj Stražišče KR ST 17
V EUP novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljenje.
1.89 Kranj Stražišče KR ST 24
V EUP je dovoljena gradnja ene poslovno-stanovanjske stavbe.
1.90 Kranj Stražišče KR ST 25
(1) Območje je namenjeno skladiščnim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, vključno s površinami za začasno shranjevanje gradbenih materialov in predelanih gradbenih odpadkov. Dovoljuje se skladiščenje le ekološko nespornih materialov. Posegi v prostor se izvajajo z upoštevanjem sočasnih ukrepov za eliminacijo vplivov na vodotok Žabnica (ustrezno nadvišanje terena, regulacija in prestavitev vodotoka).
1.91 Kranj Struževo KR S 16
(1) Območje gospodarske cone na Polici je namenjeno obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, izvedbi sortirnice mešanih komunalnih odpadkov in objektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO).
(2) Na površinah enote urejanja prostora je v severnem in osrednjem delu zgrajenih že večje število objektov in naprav, zato so za ta del dovoljeni posegi v prostor kot jih določajo splošna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo IG. Za še nerealizirani del enote urejanja prostora se določajo usmeritve kot sledi:
– organizacija izrabe prostora mora slediti obstoječemu konceptu postavitev stavbnih mas, pri čemer je potrebno za vsak načrtovan poseg zagotoviti zadostne površine za mirujoči promet, dostavo in manipulacijo vozil;
– v robnem delu enote urejanja prostora, ki z vzhodnim robom meji na kmetijska zemljišča, je potrebno zagotoviti ustrezne ukrepe za ublažitev vizualne izpostavljenosti (npr. vegetacijski vložki ob robovih, drevesna vegetacija na parkiriščih, kjer to program omogoča …);
– za programe mehansko-biološke obdelave odpadkov ter sortirnice mešanih komunalnih odpadkov je zagotoviti vse potrebne ukrepe varstva okolja;
– maksimalni vertikalni gabariti stavb ne smejo presegati višine 15,0 m nad koto urejenega terena.
1.92 Kranj Struževo KR S 18, Kranj Zlato polje KRZ 11/1 in Dobrave DO 7/1
Glavna vpadnica v mesto. Načrtovana je gradnja štiripasovne ceste s spremljajočimi programi ob cesti (kolesarska steza, hodnik za pešce).
1.93 Kranj Šmarjetna gora KR Š 1
(1) Območje smučarskega – skakalnega centra je namenjeno prireditvam in treningom v zimskem in poletnem času.
Na podlagi ureditvenega načrta (UN) »Smučarski center Gorenja Sava« je bila zgrajena skakalnica z glavnim športnim objektom in tribunami.
(2) Na podlagi konceptualnih izhodišč UN so v območju dovoljene še naslednje gradnje in ureditve: boksi za hrambo in pripravo smuči, sodniški stolp, rezervoar vode, žičnica, parkirišča ter drugi spremljajoči objekti, ki služijo tej dejavnosti.
1.94 Kranj Zlato polje KR Z 5
(1) V EUP novogradnje, dozidave in nadzidave niso dovoljene.
(2) V rezervatu Kidričeve ceste je v večstanovanjskih objektih, v obstoječi gradbeni masi, brez spremembe konstrukcije, dopustna tudi sprememba namembnosti podstreh v stanovanja. V strešine je dopustno vgraditi okenske odprtine v obliki frčad pod pogojem, da so te oblikovane enotno. Za izvedbo frčad je dopustno posegati v strešno konstrukcijo.
1.95 Kranj Zlato polje KR Z 7
Območje je namenjeno poslovnim, gostinskim in stanovanjskim dejavnostim ter bencinskemu servisu.
1.96 Kranj Zlato polje KR Z 9
Območje je namenjeno intenzivni pridelavi rastlin (vrtnarija) s spremljajočimi trgovskimi objekti in okrepčevalnico. Na obstoječi večstanovanjski stavbi so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije in spremembe namembnosti podstreh v stanovanja.
1.97 Letenice LE 6
Območje je namenjeno proizvodnji bioplina.
(1) Obratovanje naprav ne sme presegati kratkotrajnih in dolgotrajnih mejnih vrednosti kakovosti zraka. Škodljive vplive na kakovost zraka je potrebno zmanjšati v fazi načrtovanja in umeščanja objektov v prostor tako, da se dele objektov (okna, vrata, zračnike) postavi tako, da se vonj širi v ozračje stran od obstoječih stavb.
(2) Za zmanjševanje neprijetnih vonjav je potrebno pravilno ravnanje z materipolom, predvsem pokrivanje z ustrezno folijo in zagotovitev dobrega tesnjenja ob robovih začasne deponije. Odvoz odpadkov se ne sme vršiti v času visokih temperatur. Obratovanje bioplinarne se mora vršiti v zaprtih prostorih.
1.98 Mavčiče MA 7
Območje je namenjeno obstoječi elektrarni Mavčiče (E).
1.99 Mlaka pri Kranju ML 1/1
Na zahodnem robu EUP ML 1/1, na stičišču OPPN Mlaka zahod, se pri posegih v prostor upošteva rešitve iz OPPN, pri čemer stavbe lahko segajo na obe EUP.
1.100 Mlaka pri Kranju ML8
(1) EUP se nahaja v območju naravne vrednote. V območju je dovoljena gradnja dveh stavb namenjenih turistični dejavnosti.
(2) Umestitev stavb je dopustna na zahodnem delu območja, na ravnem terenu območja, kjer je gozd že izsekan. Za gradnjo je potrebno zaradi nestabilnosti terase pridobiti geomehansko poročilo.
(3) Gradnja in urejanje površin na nezazidanih površinah naj se načrtuje in izvede tako, da se bo objekte umeščalo čim bolj na zahodni rob parcele. Obstoječa zarast naj se v največji možni meri ohrani. Mikrolokacija in tlorisna velikost stavb se določi v postopku pridobivanja projektnih pogojev na terenu s predstavniki občine in organizacije pristojne za varstvo narave.
1.101 Njivica NJ 5
(1) V območju se nahaja zidana stanovanjska stavba z lesenim obrtnim delom (žaga).
(2) Potrebno je varovati in ohranjati tlorisne, višinske in konstrukcijske zasnove vseh stavb. Z novimi posegi se ne sme posegati v vodotok.
1.102 Orehovlje OR 1/2
Na območju NV naj se ohranja obstoječa obrežna zarast oziroma se jo dosadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.103 Pangršica PA 1/1, 1/2
Gradnja na območju naj se načrtuje in izvede tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.104 Planica PLA 3 in PLA 9
Območje obstoječih počitniških hiš, ki se nahajajo v območju Kulturne krajine Planica pri Čepuljah. Dovoljene so le rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih stavbah, odstranitve stavb in zunanje ureditve.
1.105 Podblica POD 1/2, 3
Gradnja naj se načrtuje in izvede na tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.106 Podreča PO8
Območje je namenjeno proizvodnji bioplina.
(1) Obratovanje naprav ne sme presegati kratkotrajnih in dolgotrajnih mejnih vrednosti kakovosti zraka. Škodljive vplive na kakovost zraka je potrebno zmanjšati v fazi načrtovanja in umeščanja objektov v prostor tako, da se dele objektov (okna, vrata, zračnike) postavi tako, da se vonj širi v ozračje stran od obstoječih stavb.
(2) Za zmanjševanje neprijetnih vonjav je potrebno pravilno ravnanje z materipolom, predvsem pokrivanje z ustrezno folijo in zagotovitev dobrega tesnjenja ob robovih začasne deponije. Odvoz odpadkov se ne sme vršiti v času visokih temperatur. Obratovanje bioplinarne se mora vršiti v zaprtih prostorih.
1.107 Povlje POV 4,5,6,7
V EUP novogradnje niso dovoljene.
1.108 Praše PRA 1/1, 2
V naselju Praše je potrebno ohraniti značilno prečno orientacijo slemen pravokotno na cesto Jeprca–Podreča–Labore.
1.109 Praše PRA 4
Širitev kmetije mora ohranjati naselbinsko in krajinsko zasnovo in ne sme posegati v oblikovane in prepoznavne značilnosti krajine. V območju se, v kolikor je to možno, ohranja obstoječa drevesa. V primeru odstranitve določenih dreves je te obvezno nadomestiti z novimi v enakem obsegu.
1.110 Predoslje PR 12
(1) V območju so dovoljeni posegi v prostor, ki jih določajo splošna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo SK(k) – površine kmetij, ki so namenjene objektom, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in stanovanjem kmetij. Na severnem delu območja je dopustna še gradnja turistično nastanitvene in gostinske stavbe.
(2) Za vsak poseg v prostor je potrebno najprej izdelati idejno zasnovo, ki jo je predhodno potrebno uskladiti s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine.
1.111 Predoslje PR 19/1
Na območju NV naj se ohranja obstoječa obrežna zarast oziroma se jo dosadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.112 Srakovlje SR 4
(1) Območje podeželskega naselja.
(2) Za območje je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Realizacija območja je možna v skladu z izdanim dovoljenjem oziroma s spremembo gradbenega dovoljenja ali novim gradbenim dovoljenjem lahko tudi brez garažne kleti, pod pogojem, da se na parterju uredi ustrezna prometna ureditev in zagotovi ustrezno število parkirnih mest.
(3) Za osvetljevanje javnih površin (javna razsvetljava) je potrebno uporabljati svetilke, ki ne oddajajo sevanja nad vodoravnico, z uporabo svetil, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo (nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice niso primerne).
1.113 Suha pri Predosljah SU 4
Širitev kmetije mora ohranjati naselbinsko in krajinsko zasnovo in ne sme posegati v oblikovane in prepoznavne značilnosti krajine. V območju se, v kolikor je to možno, ohranja obstoječa drevesa. V primeru odstranitve določenih dreves je te obvezno nadomestiti z novimi v enakem obsegu.
1.114 Suha pri Predosljah SU 2/1, 2, 3, 4, 5, SU 3, SU 4 in SU 5
V EUP je potrebno ohranjati značilno prečno orientacijo slemen pravokotno na cesto Visoko–Suha–Predoslje ter značilno sivo barvo kritine.
1.115 Sveti Jošt nad Kranjem JO 2
Romarsko središče Sv. Jošta.
V območju se varuje tlorisna, višinska in konstrukcijska zasnova ter arhitekturno oblikovanje stavb. Varuje se tudi odprti prostor zato je v območju prepovedana gradnja novih stavb, dopustne pa so rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih.
1.116 Tenetiše TE 5
Širitev kmetije mora ohranjati naselbinsko in krajinsko zasnovo in ne sme posegati v oblikovane in prepoznavne značilnosti. V območju se, v kolikor je to možno, ohranja obstoječa drevesa. V primeru odstranitve določenih dreves je te obvezno nadomestiti z novimi v enakem obsegu.
1.117 Tenetiše TE 7/1, TE 15
Gradnja na območju naj se načrtuje in izvede tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.118 Tenetiše TE 19
Nova stavbna zemljišča delov parc. št. 302/7, 302/8 in 302/12, k.o. Tenetišče, ležijo v poplavno ogroženem območju. Gradnja na teh zemljiščih bo možna po izvedbi predvidenih protipoplavnih ukrepov, ki so razvidni iz poplavne študije za območje Tenetiš.
1.119 Tenetiše TE 21/2,3
Podenota TE 21/2 predstavlja obstoječe odlagališče odpadkov Tenetiše, za katero je predvidena sanacija. Podenota TE 21/3 pa je namenjena zbirnemu centru odpadkov.
1.120 Trstenik TR 10
Gradnja na območju naj se načrtuje in izvede tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.121 Zabukovje ZAB1
V EUP se na zemljišču p. št. 50/2, k.o. Pševo, nahaja obstoječi stanovanjski objekt, ki leži v I. vodovarstvenem pasu, zato objekta ni dovoljeno dozidavati ali nadzidavati, dovoljena pa je legalizacija objekta, pod pogojem, da se padavinske in odpadne komunalne vode ustrezno odvajajo izven vodovarstvenega območja ter njegova rekonstrukcija in vzdrževanje.
1.122 Zgornja Besnica ZB 3/1
V EUP so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
1.123 Zgornja Besnica ZB 4
Na zahodnem delu načrtovanega stanovanjskega območja, ki se nahaja v neposredni bližini gozdov s posebnim namenom je potrebno zagotoviti varovalni pas. Širino varovalnega pasu določi upravljavec gozda v projektnih pogojih.
1.124 Zgornja Besnica ZB 11
V EUP je za vsak poseg v prostor obvezen predhodni arheološki pregled.
1.125 Zgornja Besnica ZB 13/2
Gradnja na območju naj se načrtuje in izvede tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
1.126 Zgornja Besnica ZB 35
(1) Območje je namenjeno ribogojnici. V območju so dovoljene gradnje in prostorske ureditve, ki služijo tej dejavnosti.
(2) Izcedne vode se morajo zaradi vpliva na naravno vrednoto pred izpustom v vodotok predhodno očistiti.
1.127 Žabnica ŽA 6/1, 2, 3, 4
(1) V EUP je potrebno ohranjati obstoječ urbanistični vzorec poselitve, in sicer:
– volumen in razmerja stranic stanovanjskih stavb in (gospodarskih) poslopij;
– v smeri S–J morajo biti stavbe nanizane druga za drugo v enakomernih presledkih;
– značilno postavitev (gospodarskih) poslopij na severni rob parcel pravokotno na prometnico, s smerjo slemena V–Z, stanovanjske stavbe na zahodnem delu pa v sredino parcel, s smerjo slemena S–J;
– simetrične dvokapne strehe.
(2) Z novimi posegi ni dopustno spreminjati značilnih arhitekturnih elementov. V primeru, da je kmetija izgubila svojo funkcijo, je v stavbah dopustna sprememba namembnosti v gostinske, trgovske, storitvene in pisarniške dejavnosti. Nadzidave v EUP niso dovoljene. Objekti registrirane kulturne dediščine se lahko odstranijo in nadomestijo z novim objektom le s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(3) Podenota ŽA 6/1 se nahaja v območju Kulturne krajine Bitnje.
1.128 Žablje ŽAB 1/1,2
Gradnja na območju naj se načrtuje in izvede tako, da se ne bo posegalo v 5 m pas ob potoku. V tem pasu ob potoku naj se obstoječa obrežna zarast ohranja oziroma se jo po potrebi dodatno zasadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves.
2. Posebne določbe PIP za EUP v krajini
2.1 Dobrave DO 3/21
Na parceli 157/1, k.o. Tenetiše se mora vzpostaviti izhodiščno stanje. Načrt zasaditve in potek izvedbenih del se mora uskladiti z organizacijo pristojno za varstvo narave.
2.2 Dobrave DO 6
(1) Območje predstavlja del naravne vrednote (id. št. 136 Kokra) oziroma del ekološko pomembnega območja (id. št. Kokra –spodnji tok), na katerem je bil izvršen nedovoljen poseg. Odstranjen je bil obrečni gozd, terasa v okljuki meandra in del poplavne ravnice pa sta zasuta. Nedovoljen poseg mora investitor (povzročitelj) sanirati tako, da se nasutje odstrani in odpelje na v ta namen urejeno deponijo. V 15 m priobalnem pasu ob obodu okljuke mora investitor ponovno zasaditi obrečni gozd.
(2) Sanacija mora biti izvedena v skladu z mnenjem Zavoda RS za varstvo narave št. 2-III-151/2-O-07/MB z dne 19. 4. 2007. Po izvršeni sanaciji je na delu zemljišča parc. št. 208/2, k.o. Britof, dopustno formiranje stavbnega zemljišča v obsegu dela obstoječe stanovanjske stavbe s pripadajočo parcelo, namenjeni gradnji.
2.3 Sorško polje SP 1/1
Območje je namenjeno izvedbi poligona varne vožnje.
2.4 Sorško polje SP 1/2
Območje predstavlja rezervat za preureditev AC priključka Kranj-vzhod. Pred umestitvijo posega v prostor se rešitve uskladijo tudi z upravljavcem AC.
2.5 Sorško polje SP 2/4 in SP 2/11
Območje predstavlja rezervat za preureditev AC priključka Kranj-vzhod, namenska raba K1 se ohranja. Pred umestitvijo posega v prostor se rešitve uskladijo tudi z upravljavcem AC.
2.6 Sorško polje SP 3/3
Ohranjati je potrebno krajinsko izpostavljen kompleks najboljših kmetijskih zemljišč, zato z eventualnimi OPPN po 39. členu ZKZ-C gradnje kmetijskih stavb za rastlinsko predelavo, rejo živali in spravilo pridelka v tej EUP ni možno načrtovati.
2.7 Sorško polje SP 7/21 in SP 8/10, 11
Namenska raba je kmetijska, določa se le rezervacija prostora (koridor) za umestitev nove cestne povezave Kranj–Škofja Loka (2 varianti). Po umestitvi cestne povezave v prostor se za izbrano varianto izdela OPPN oziroma DPN. V koridorju gradnja pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov ni dovoljena.
2.8 Sorško polje SP 8/1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9,
Območje kulturne krajine Bitnje; na površinah (K1, K2, G, PC in VC) veljajo naslednje usmeritve:
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;
– ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij;
– ohranjati travniške sadovnjake na robu naselij;
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin;
– ohranjati živice;
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih;
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob;
– ohranjati in obdelovati kmetijske površine ter značilno parcelno strukturo.
– prepovedano je postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
2.9 Škofjeloško hribovje ŠH 2
Območje Kulturne krajine Jamnik – vplivno območje cerkve Sv. Primoža. Na gozdnih in kmetijskih površinah v EUP kulturne krajine se razen nujnih vzdrževalnih del na obstoječi poti ne dovoljuje nikakršnih posegov v prostor.
2.10 Škofjeloško hribovje ŠH 3/2, 3, 4, 5
Na kmetijskih zemljiščih, severovzhodno od naselja Podblica, se EUP nahaja skupina petih kozolcev – toplarjev iz 19. stoletja, z dvokapno streho, krito s cementnim špičakom. Ker kozolci predstavljajo stavbno dediščino, jih je potrebno ohranjati, odprti prostor pa varovati pred posegi v prostor.
2.11 Škofjeloško hribovje ŠH 4
(1) Opredeljeno območje kulturne krajine Planica pri Čepuljah – vplivno območje cerkve Sv. Gabrijela.
(2) V območju se ohranja odprti prostor pred nadaljnjo pozidavo. Gospodarjenje v kulturni krajini mora biti sonaravno (tradicionalna raba zemljišč).
2.12 Škofjeloško hribovje ŠH 5
Zavarovano območje cerkve Sv. Jošta (romarsko središče Sv. Jošt). Na gozdnih in kmetijskih površinah v EUP se, razen nujnih vzdrževalnih del na obstoječi poti, ne dovoljuje nikakršnih posegov v prostor.
2.13 Škofjeloško hribovje ŠH 14
Območje predstavlja opuščeni kamnolom tehničnega kamna – karbonatnega grušča. Kamnolom ni več namenjen izkoriščanju. Kamnolom je v fazi samosanacije (renaturacije) zato tehnična sanacija zanj ni predvidena.
VI. OBMOČJA, ZA KATERA SE PRIPRAVI OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRT
48. člen
(območja OPPN)
1. Dopustne vrste gradenj
(1) V EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, so pred uveljavitvijo OPPN dopustne le naslednje vrste gradenj, razen, če v usmeritvah za izdelavo OPPN ni določeno drugače:
– rekonstrukcije, redna in investicijska vzdrževalna dela zakonito zgrajenih stavb,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve gospodarske javne infrastrukture,
– postavitve začasnih objektov.
(2) Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območij.
(3) Infrastrukturni vodi se morajo praviloma graditi v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. Če gradnja v cestnem svetu ni možna morajo infrastrukturni vodi potekati ob mejah zemljiških parcel in vzporedno z njimi.
2. Območja OPPN
(1) Območja (EUP), ki se urejajo oziroma je zanje predvidena izdelava OPPN, so določena v Prilogi 1 Preglednica enot urejanja prostora, ki je sestavni del tega odloka.
(2) Območja, za katera je predvidena izdelava OPPN praviloma sovpadajo z območji EUP.
(3) OPPN se lahko izdela za posamezno EUP ali manjše območje znotraj posamezne EUP tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje,
– so prostorske ureditve potrebne zaradi posledic naravnih in drugih nesreč.
3. Usmeritve za pripravo OPPN v naseljih
3.1 Splošna usmeritev
V vseh predvidenih OPPN je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
– predvideti gradnjo energetsko učinkovitih stavb;
– zmanjšanje potreb po ogrevanju in hlajenju stavb zagotoviti s pravilno orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi (ustrezno osončenje) ter predpisati toplotno zaščito stavb, ki bo zagotovila čim manjšo izgubo toplotne energije;
– pred gradnjami ali sočasno zagotoviti ustrezno GJI;
– za smotrno rabo energije uporabiti čiste vire energije ali lokalno razpoložljive obnovljive alternativne vire energije;
– zagotoviti je potrebno tak način osvetljevanja javnih površin, ki ne presega mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja.
3.2 Bitnje BI 32/1
(1) EUP predstavlja pokopališče in je namenjeno površinam za poslovitev in pokop, spominu na umrle in spremljajočim ureditvami ter mirujočemu prometu v skladu s predpisi za tovrstno dejavnost. Obstoječe že aktivirane površine grobnih polj se nahajajo v sredini severnega dela območja, kjer je z zahodne strani omogočen tudi glavni dovoz/dostop v območje s parkirnimi površinami. Nadaljnji razvoj pokopališča v okviru za ta namen določenih stavbnih zemljišč bo potekal proti jugu, zahodu in vzhodu. Glede na izjemno vizualno izpostavljenost območja je potrebno pogledom iz Bitenj ter prometnice Kranj–Škofja Loka posebno pozornost posveti oblikovalskim rešitvam, kvalitetnim hortikulturnim ureditvam s pozornostjo na oblikovanju prehodov iz območja namenjenega pokopu in spominu na umrle v kulturno krajino obsežnega območja kmetijskih površin z značilnim vzorcem parcelnih struktur in iz tega izhajajočo diverzifikacijo zasaditve poljščin (peta fasada). Posebna pozornost mora biti namenjena oblikovanju kompleksa poslovilnega in spremljajočega sklopa objektov ter krajini primerno oblikovanje zadostnega števila parkirnih površin.
(2) Pred uveljavitvijo OPPN je v podaljšku obstoječih mrliških vežic dopustna gradnja spremljajočih stavb namenjenih trgovskim in gostinskim dejavnostim (bife), ki služijo temu območju.
3.3 Bitnje BI 42/1,2,3 in BI 43/1,2,3
(1) Podenote BI 42/1,2 in BI 43/1,2 so namenjene eno- in dvostanovanjskim stavbam (SSe). Podenota BI 42/3 je namenjena ohranjanju kmetijskih zemljišč. Podenota BI 43/3 je namenjena prometnici.
(2) Postopek priprave OPPN za EUP 43/1,2 se lahko prične po realizaciji območja z oznako EUP BI 23/4 in BI 42/1,2.
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– maksimalni višinski gabarit stavb je K + P + M, maksimalni FZ je 0,30, minimalni delež OBP je 30%,
– predvideno rekonstrukcijo ceste Žabnica–Bitnje– Stražišče (ob cesti upoštevati regulacijsko linijo),
– zagotoviti zadostne zelene površine in površine za igro otrok,
– pred načrtovanjem preveriti ustreznost osnovnošolskih in predšolskih kapacitet ter v primeru pomanjkanja le teh v območju zagotoviti prostorske možnosti.
(4) Zaradi ohranjanja habitatnega tipa je pri izdelavi OPPN potrebno:
– napajalno notranjo prometnico načrtovati po sredini območja v smeri S–J,
– 20 m pas na zahodnem robu ohranjati nepozidan, kakršna koli gradnja v tem pasu ni dovoljena,
– parcelno strukturo prilagoditi glede na zahteve iz prejšnje alineje.
(5) Vzhodni del podenote BI 43/1 in BI 43/2 (ob vodotoku) je poplavno ogroženo. V sklopu priprave OPPN je potrebno upoštevati ukrepe in usmeritve iz poplavne študije ter določiti eventuelne dodatno potrebne ukrepe.
3.4 Britof BR 13
(1) Predvidena je celovita prenova opuščenega (degradiranega) industrijskega območja. EUP je namenjena poslovno-proizvodni coni z namensko rabo IG.
(2) Pri načrtovanju je potrebno:
– na območju NV ohranjati obstoječo obrežno zarast oziroma se jo dosadi z avtohtonimi vrstami grmovja/dreves,
– ob naravni vrednoti Kanjona Kokre vzpostaviti obvodni zeleni gozdni pas v minimalni širini 15 m,
– s prenovo izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovane in ekološke razmere,
– višinski gabariti stavb naj ne presegajo višine 12 m nad obstoječim terenom, maksimalni FZ celotnega območja je 0,35.
(3) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene:
– dozidave,
– nadzidave do max. predpisanega višinskega gabarita,
– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja.
3.5 Golnik GO 4
EUP je namenjena zdravstvu in bolnišničnim dejavnostim (razvoj bolnišnice Golnik) z možnostjo umestitve turističnega objekta in doma starostnikov v sklopu zdravstvenih storitev. Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati obstoječo konfiguracijo terena,
– zaradi vizualno izpostavljene lokacije naj bodo načrtovane stavbe atraktivno oblikovane, potrebne parkirne površine pa locirane pod nivojem terena,
– upoštevati max. faktor izrabe območja 1,0, faktor zazidanosti pa 0,25,
– med posameznimi stavbami predvideti parkovne in zelene površine (zelene bariere),
– dostop do območja predvideti s krožiščem z regionalne ceste R2-410 na zahodnem robu EUP GO3,
– predvideti ustrezne dostope do gozda na vzhodnem delu.
3.6 Golnik GO 13
(1) Zahodni del EUP je namenjen izgradnji varovanega doma Gorenjske regije za starejše dementne občane in za odrasle osebe z duševnimi težavami.
(2) Vzhodni EUP je namenjen medicinsko tehnološkemu parku in športnorekreacijskim zelenim površinam. Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati maksimalni faktor izrabe območja (FI) 0,6,
– ohranjati obstoječi drevored in veduto nanj, izpostavljene robove naselja pa dodatno ozeleniti,
– zahodno od drevoreda predvideti osrednji trg,
– zagotoviti dostop do območja z lokalne ceste LC 183110, ob vstopu v območje pa urediti potrebne parkirne površine.
3.7 Golnik GO 21
EUP je namenjena gradnji nove stanovanjske soseske, eno- in dvostanovanjskih stavb z možnostjo umestitve večstanovanjskih stavb, vendar le v prvem nizu ob lokalni cesti. Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati maksimalni višinski gabarit eno in dvostanovanjskih stavb, ki ne sme presegati etažnosti K + P + 1, večstanovanjskih stavb pa K + P + 2 + M, FI območja je maksimalno 0,6,
– zagotoviti zadostne zelene površine in površine za igro otrok,
– ohraniti obojestransko obstoječo vegetacijo v 5 m pasu vodotoka Golnišnica,
– ob lokalni cesti oblikovati obcestno gradbeno linijo v enakem odmiku kot je obstoječa gradbena linija v EUP GO 17,
– pred načrtovanjem preveriti ustreznost osnovnošolskih kapacitet ter v primeru pomanjkanja le-teh v območju zagotoviti prostorske možnosti,
– zagotoviti dostop do območja z lokalne ceste na južnem delu območja, na nasprotni strani obstoječega uvoza.
3.8 Hrastje HR 6/1
(1) EUP predstavlja poslovno-proizvodno cono, ki je namenjena gradnji proizvodnih, poslovnih, skladiščnih, storitvenih, trgovskih in servisnih dejavnosti, v stičiščih pomembnejših prometnic so dopustne še gostinske dejavnosti, ob robni zeleni potezi pa tudi družbeni in razvedrilni program.
(2) Pri načrtovanju je potrebno:
– pri določanju parcel, namenjenih gradnji vselej ohranjati robni nepozidani pas min. širine 8,0 m,
– višinski gabariti stavb naj ne presegajo višine 20 m nad obstoječim terenom,
– posamezne funkcionalne celote v območju oblikovati po enotnih oblikovalskih izhodiščih (strehe stavb so praviloma ravne oziroma dvokapne strehe, z naklonom do 25º, ki so skrite za fasadnimi elementi),
– predvidene nove stavbe načrtovati in graditi kot nizkoenergijske objekte,
– vzdolž vseh ključnih prometnic zagotoviti obojestransko zasaditev visokorasle linije drevesne vegetacije,
– na stiku cone z gozdnimi zemljišči ohranjati drevesno vegetacijo, oziroma rob na novo zasaditi z avtohtono vegetacijo,
– zagotoviti prometno priključevanje območja po obstoječi prometnici iz severa, z ustrezno rekonstrukcijo (koridor ceste 26 m), ki mora predvideti ustrezna križišča (krožna križišča),
– ob vseh prometnicah se predvidi obojestranski pločnik, ki je s pasom zelenice ločen od vozišča,
– zagotoviti vse navezave na obstoječe gozdne poti,
– na posameznih parcelah, namenjenih gradnji, za dejavnosti in obiskovalce zagotoviti zadostno število parkirnih mest, v nasprotnem primeru pa določiti skupna parkirna mesta v garažnih hišah,
– načrtovati fazno izgradnjo tako, da je prva faza izgradnje ob obstoječi zazidavi.
(3) Na celotnem območju so do uveljavitve OPPN dovoljene ureditve površin za vrtičkarstvo.
(4) V okviru postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za poslovno cono Hrastje izvesti predhodne arheološke raziskave za oceno potenciala, rezultate pa upoštevati pri prostorskem aktu.
3.9 Kokrica KO 20
(1) EUP je namenjena izgradnji poslovno-proizvodne cone. V območju je dovoljena gradnja proizvodnih stavb, stavb za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih stavb ter spremljajočih objektov in naprav ter gradnje in preureditve za trgovske, poslovne, obrtne in servisne dejavnosti. Del območja, ki posega v naravno vrednoto predstavlja zadnjo fazo izgradnje cone. Morebitni posegi v tem delu se predhodno uskladijo s pristojnim zavodom za varstvo narave.
(2) Pred pričetkom izdelave OPPN ugotoviti stabilnost terena na zgornjem robu terase in pozidavo prilagoditi izsledkom raziskave. Pri načrtovanju je potrebno:
– dostop do območja izvesti preko sistema obstoječih cest v KO 19,
– pri določanju parcel, namenjenih gradnji, vselej ohranjati robni nepozidani pas širine 5,0 m,
– upoštevati maksimalni višinski gabarit stavb, ki ne sme presegati 12,0 m nad okoliškim terenom,
– pri oblikovanju stavb izhajati iz enotnih oblikovalskih izhodišč,
– zagotoviti vse navezave na obstoječe gozdne poti,
– zagotoviti zadostno število parkirnih mest za dejavnosti in obiskovalce,
– zagotoviti dostop do območja z zahoda iz obstoječe cone,
– notranje prometnice načrtovati v širini 6,0 m,
– površine ob cestah in vodotoku zasaditi z visoko drevesno vegetacijo.
3.10 Kranj Čirče KRČ 12
EUP je namenjena izobraževalnim, zdravstvenim, kulturnim in športnim dejavnostim. Višinski gabariti stavb ne smejo presegati etažnosti K + P + 1, maksimalni FZ je 0,30, minimalni delež OBP je 30%. Na skrajnem južnem delu je ob naravni vrednoti območje potrebno zavarovati z zaščitno ograjo, ki mora biti vsaj 5 m oddaljena od vegetacijskega roba naravne vrednote.
3.11 Kranj Jedro KR J 1
(1) Območje historičnega mestnega jedra je eno največjih prostorskih potencialov, ki pa zaradi vrste objektivnih okoliščin, navkljub občasnemu intenzivnejšemu prizadevanju lokalne skupnosti ni v zadostni meri doživelo svojega vsebinskega razvoja. Celovita prenova, tako prostorska, kot socialna in ekonomska je temeljni cilj razvoja starega jedra. Prenova bo imela prednost pred novogradnjo, saj jedro predstavlja del širše prostorske identitete in kvalitetno stavbno dediščino, ki v večini svojih segmentov, kljub določenim degradacijam, v zadostni meri ohranja značilne sestavine.
(2) EUP, ki obsega območje naselbinske dediščine starega mestnega jedra, je namenjena celostni prenovi stanovanjskih stavb, objektov in površin za namene uprave in drugih poslovnih dejavnosti, izobraževanju in kulturi, otroškemu varstvu, znanstveno raziskovalnim dejavnostim, kulturi in razvedrilu, opravljanju verskih obredov, trgovski, gostinski, oskrbni in storitveni dejavnosti, zdravstvu, pod posebnimi pogoji mirujočemu prometu, trgom, parkom in zelenicam. V EUP so izjemoma dovoljeni posegi, ki izboljšujejo kakovost bivanja, stanja in dostopnost kulturne dediščine, ob obveznem zagotavljanju arheoloških kontrolnih blokov.
Za zagotovitev pogojev celovite prenove:
– je potrebno omogočiti takšen prometni režim ki bo zagotovil boljši dostop do mestnega jedra, zgraditi vzhodno vpadnico in sočasno zagotoviti kvalitetne lokacije za izgradnjo sistema garažnih hiš (stara Sava, Merkur, Huje, Pod Pungartom),
– je potrebno zagotoviti učinkovite socialne, ekonomske in komunalne ukrepe, ki bodo stimulirali aktiviranje praznih stanovanjskih površin v objektih in spodbuditi investicije v prenovi,
– je potrebno zvišati bivanjske kvalitete v mestnem središču, kot posledico prej opisanih funkcionalnih usmeritev, ob kvalitetni preobrazbi mestnih ambientov, arhitekture in ureditev prostora,
– je potrebno zgraditi sodobno avtobusno postajo na območju večfunkcionalnega železniško cestnega prometnega terminala na lokaciji obstoječe železniške postaje z izvedbo linijske peš povezave s starim jedrom preko Savskega otoka,
– je potrebno oblikovati zaključene mestne prostore z ustvarjanjem mestnega ambienta, ki postanejo vodilo za mestno stavbno arhitekturo; gre za oblikovanje sistema mestnih ulic, mestnih trgov in parkov,
– je potrebno varovati historično jedro in kvalitetno arhitekturno dediščino na ta način, da jo usposabljamo za ustrezne potrebe sodobnega življenja in da ustvarjamo nove arhitekturne kvalitete v kontekstu s podedovanimi,
– je potrebno odbirati dejavnosti in programe mestnega centralnega značaja, tako da jih zlagoma usmerjamo tudi na predele povsem stanovanjskega značaja, da izločimo dejavnosti proizvodnega značaja in velike generatorje prometa ter stremimo k prepletu mestnih funkcij za bolj uravnotežen značaj mesta,
– v območju starega mestnega jedra podzemne garaže na konglomeratnem pomolu niso dovoljene.
(3) Na naravni vrednoti Kokra – Kanjon je potrebno ohranjati 15 m odmik od Kanjona Kokre. Na naravni vrednoti terasa Jelenov Klanec posegi v teraso niso dovoljeni. Meteorne vode se spelje stran od naravne vrednote v javno kanalizacijo zaradi ohranjanja stabilnosti konglomeratnih teras. Na konglomeratnih terasah, zaradi njihove nestabilnosti, na območju naravnih vrednot novi objekti in ureditve niso sprejemljive.
(4) Celovita prenova območja KRJ 1 se bo načrtovala in izvajala na podlagi izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta ob predhodni izdelavi ustreznih strokovnih podlag, vključno z konservatorskim načrtom prenove, upoštevanjem izhodišč pristojne kulturnovarstvene službe ter selektivnim upoštevanjem do sedaj veljavnih prostorskih aktov za to območje.
(5) Glede na kompleksnost razreševanja problematike prenove in priprave ustreznih strokovnih podlag se do izdelave in uveljavitve OPPN upoštevajo določila odloka o zazidalnem načrtu revitalizacije starega mestnega jedra Kranja (UVG 7/83) ter njegove spremembe in dopolnitve (Uradni list RS, št. 116/08 in 53/11).
(6) Pred uveljavitvijo OPPN (celovite prenove) in brez spremembe veljavnega ZN je na zemljišču parc. št. 33, k.o. Kranj, in na zahodnem delu parc. št. 34/3, k.o. Kranj, dovoljena gradnja ribarnice (legalizacija). Drugi posegi na teh dveh zemljiščih niso dopustni.
3.12 Kranj Jedro KR J 21
(1) EUP je namenjena razvoju obstoječe zdravstvene in bolnišnične dejavnosti s spremljajočimi objekti, ki služijo tej dejavnosti (lekarna, trgovina, bife …).
(2) Pri načrtovanju je potrebno:
– stavbe oblikovati po enotnih oblikovalskih izhodiščih,
– upoštevati maksimalni višinski gabarit objektov (3) K + P + 3,
– kletne etaže novih objektov nameniti garažam za zaposlene,
– zagotoviti ustrezne dostope do območja iz Gosposvetske in Kidričeve ceste ter novo predvideno cesto med Nazorjevo ulico in Levstikovo ulico,
– urediti udobno in varno dostavo pri porodnišnici in urgenci (nadstreški, vhodi …),
– upoštevati predvideno rekonstrukcijo obstoječe Kidričeve ceste,
– glede na namembnost območja zagotoviti zadostne manipulativne površine in površine za mirujoči promet (v največji možni meri v garažnih kleteh),
– zagotoviti notranje peš povezave, ki bodo omogočale varen prehod preko območja,
– zagotoviti varne peš povezave s sosednjimi območji,
– med posameznimi stavbami in ob Bleiweisovi cesti predvideti parkovne in zelene površine.
3.13 Kranj Jedro KR J 28 in KR J 29
(1) EUP sta namenjeni centralnim dejavnostim (CU).
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– maksimalni višinski gabariti stavb v območjih ne presegati absolutne kote slemena strehe Gimnazije,
– FZ območij je maksimalno 0,40, minimalni delež OBP je 20%,
– zagotoviti prometno napajanje iz Koroške ceste, ob cesti upoštevati regulacijsko linijo,
– za stanovanjsko namembnost predhodno preveriti ustreznost osnovnošolskih in predšolskih kapacitet, v primeru pomanjkanja teh dejavnosti zagotoviti prostorske možnosti.
(3) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena dovoljene spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja. V EUP KR J 28 so dopustne tudi dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb do 30% obstoječe BTP stavbe.
(4) Na arheološkem območju obeh EUP-jev so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
3.14 Kranj Jedro KR J 36
EUP je namenjena stanovanjsko-poslovni namembnosti in površinam namenjenim razvedrilu. Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati: maksimalni višinski gabariti stavb K+P+1+M, maksimalni FZ 0,30 in minimalni delež OBP 25% (nevključujoč zeleni pas ob vodi),
– zagotoviti prometno napajanje iz Koroške ceste, ob cesti upoštevati regulacijsko linijo,
– izhajati iz drobne strukture, med posameznimi stavbami pa formirati zelene pasove z visoko drevesno vegetacijo,
– ob vodotoku ohranjati obvodni zeleni gozdni pas, oziroma ga na novo vzpostaviti v širini 20 m,
– zagotoviti dostop do območja preko enega križišča (desno/desno) z obvoznice,
– ob obvoznici upoštevati regulacijsko linijo,
– za stanovanjsko namembnost predhodno preveriti ustreznost osnovnošolskih in predšolskih kapacitet, v primeru pomanjkanja teh dejavnosti zagotoviti prostorske možnosti.
3.15 Kranj Jedro KR J 38 in KR PL 44
(1) EUP opredeljujeta območji načrtovane vzhodne mestne vpadnice na odseku od Likarjeve ceste do Gregorčičeve ulice. V območju prečkanja kanjona Kokre je načrtovan most. Koridor je namenjen vstopni prometnici, ki napaja obrobje ožjega središča mesta pri čemer se motorni promet usmerja na ključne točke mirujočega prometa (večetažne garažne hiše), locirane neposredno ob vpadnici (KR PL 46, KR PL 47, KR J 10 in KR J 3).
(2) Pri načrtovanju mostu je potrebno:
– upoštevati, da bodo posegi v naravo čim manjši tako, da se lastnosti kanjona v čim večji meri ohranjajo, dovoljeni so le posegi za temeljenje mostu (stebri ne smejo posegati v strugo Kokre ali v 5 m pas ob njej),
– skrbeti, da se na območje ne zanesejo tujerodne rastline.
(3) V EUP KR J38 so za vsak poseg v prostor obvezne arheološke raziskave.
3.16 Kranj Kanjon Kokre KR K 4/1, 2, KR K 5 in KR K 6
(1) Ureditev območja mora izhajati iz prvonagrajene, na javnem natečaju mestnega jedra Kranj v navezavi na Kanjon Kokre, pridobljene rešitve. Rešitve določajo sonaravno usklajen razvojni režim, ki dviguje uporabnost prostora na osnovi ohranjanja naravnih značilnosti (šolske učne poti, trim steze, skupinske vadbe na prostem, igre z žogo, otroška igrišča). V okviru izdelave OPPN je potrebno izvesti popise živalskih (predvsem ptic) in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov. Za vse gradbene posege v območju Kanjona Kokre je potrebno predhodno pridobiti geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati omilitvene ukrepe iz okoljskega poročila in sicer:
– premostitveni objekt (most) mora biti načrtovan in izveden tako, da je poseg v naravo čim manjši, lastnosti kanjona pa v največji meri ohranjene,
– v brežino kanjona je dopustno posegati le s temelji mostne konstrukcije,
– po izgradnji mostu se za hortikulturne ureditve ne sme uporabljati invazivnih tujerodnih rastlin.
(3) V EUP KR K 5 je potrebno ohranjati obstoječi relief in poplavnost območja. Območje je namenjeno možni izvedbi otroških igrišč, igrišča za odbojko na mivki in sprehajalnih poti. Objekte in urbano infrastrukturo naj se prednostno umešča na območja, ki niso porasla z drevjem.
(4) V EUP KR K 6 je južno od brvi čez Kokro na njenem desnem bregu predviden večnamenski objekt z osnovno gostinsko ponudbo, ki ima primarno funkcijo prezentacijo Kanjona Kokre. Objekt je zasnovan kot enovit volumen, ki sledi topografiji ter ujame naraven padec terena ob dostopni poti. Postavljen je ob vstop v kanjon nad poplavno ravnico. Postavitev na ježo predstavlja prispodobo na ladjo ob vodi, od koder so prečudoviti pogledi v naravo in na staro mestno jedro Kranja.
(5) Pred uveljavitvijo OPPN so:
– v EUP KR K 4/1, 2 dopustne gradnje, rekonstrukcije in vzdrževalna dela hidroenergetskih objektov,
– v EUP KR K4/2 dopustne ureditve izhodov iz Kranjskih rovov s peš povezavo (vključujoč tudi gradnjo novih stopnic) do obstoječega stopnišča pri mostu čez Kokro in
– v celotnem območju je dovoljeno urejanje obstoječih poti tako, da se ne spreminja relief.
3.17 Kranj Labore KR L 2/1, 2
(1) EUP je namenjena industrijskim, proizvodnim, skladiščnim in servisnim dejavnostim (IP).
(2) Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati načrtovano novo cesto (podaljšek Delavske ceste),
– oblikovati rob na prehodu v kmetijske površine,
– zagotoviti ustrezno zeleno cezuro na stiku z obstoječim stanovanjskim naseljem,
– višinski gabariti stavb naj ne presegajo višine 20 m nad obstoječim terenom, maksimalni FZ celotnega območja je 0,45.
(3) Do uveljavitve OPPN je poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena v EUP KR L 2/1 dovoljena tudi gradnja treh proizvodno-poslovnih objektov, tlorisnih dimenzij 24 × 40 m in višinskega gabarita max. 10 m nad obstoječim terenom, na zemljiščih parc. št. 314/1, 314/2, 314/3 in 314/4 – del, k.o. Stražišče, pod pogojem, da se na vzhodni strani predvidene parcele, namenjene gradnji, srednjega objekta, v smeri S–J, predvidi koridor za javno cesto v širini 10 m. Grafični del usmeritev za gradnjo teh objektov je podan v prilogi 3, ki je sestavni del tega odloka.
3.18 Kranj Labore KR L 2/3
Nova cesta v podaljšku Delavske ceste je namenjena razbremenitvi prometa na Škofjeloški cesti. Njena trasa poteka po zahodnem robu industrijskega območja in sicer od začasnega krožišča na Delavski cesti do načrtovane nove zahodne povezovalne ceste oziroma do regionalne ceste R1-210. Zanjo je določen rezervat v širini 15 m.
3.19 Kranj Labore KR L 4
EUP je namenjena gospodarski coni (IG) in posega v območje Kulturne krajine Bitnje. Območje stavbnih zemljišč je že od leta 1975 namenjeno širitvi industrije na Laborah. Pri načrtovanju je potrebno:
– zagotoviti napajanje območja preko enega priključka iz regionalne ceste R1–211 (Kranj–Jeprca–Ljubljana),
– pri določanju parcel, namenjenih gradnji vselej ohranjati robni nepozidani pas minimalne širine 5,0 m;
– zagotoviti vse navezave na obstoječe poljske poti,
– zagotoviti ustrezno zeleno cezuro na stiku s kmetijskimi površinami,
– pri oblikovanju območja izhajati iz enotnih oblikovalskih izhodišč, saj območje predstavlja eno izmed točk vstopa v mesto,
– upoštevati višinski gabarit tako, da stavbe ne presegajo višine 15 m nad obstoječim terenom, kar ne velja za tehnične dele stavb, maksimalni FZ celotnega območja je 0,40.
3.20 Kranj Labore KR L 7
EUP je namenjena gospodarski coni (IG). Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– stavbe morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih,
– vzdolž stanovanjskega območja (EUP KR L 10) zagotoviti ustrezno zeleno bariero,
– začasno prometno priključevanje območja se lahko izvede s severa iz Škofjeloške ceste, po izgradnji nove ceste v podaljšku Delavske ceste se območje prometno napaja iz te ceste,
– nove stavbe naj bodo od rezervata nove ceste (podaljšek Delavske ceste) oddaljene vsaj 15 m,
– na posameznih parcelah, namenjeni gradnji, je za dejavnosti in obiskovalce potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v parterju ali v kletnih etažah,
– višinski gabariti stavb naj ne presegajo višine 12 m nad obstoječim terenom, kar ne velja za tehnične dele stavb, maksimalni FZ celotnega območja je 0,40.
3.21 Kranj Mestni cestni obroč – splošno
(1) Skladno že uveljavljenemu konceptu prometne ureditve dosedanjih strateških planskih usmeritev se kot zunanji mestni cestni obroč ohranja, v potekih tras deloma redefiniran sistem troje mestnih cest, ki ga ustvarjajo severna in zahodna povezovalna cesta ter obstoječa vzhodna obvoznica.
(2) Za vse posege v bregove Kokre in Save je potrebno izdelati stabilnostno študijo brežin obeh vodotokov.
3.22 Kranj Severna mestna povezovalna cesta KR OS 1, KR OS 2 in KR OS 3
(1) Severna mestna povezovalna cesta je namenjena razbremenitvi obstoječe prometne mreže severnega dela mesta in prečni povezavi mestnih vpadnic s severozahoda in severa, ki jih mimobežna trasa avtoceste ne vključuje. Njena trasa se začne v križišču med priključkom na avtocesto Kranj–vzhod in glavno cesto G2-104 (Kranj V–Brnik–Mengeš–Trzin) ter poteka ob severnem robu kompaktnega dela mesta Kranj in se izteče v prometnem vozlišču na Zlatem Polju in priključevanju na avtocesto v priključku Kranj–zahod po regionalni cesti R2-412 Naklo (Kranj Z)–Kranj–Kranj (Labore). Na njenem poteku je treba izvesti premostitev reke Kokre tako, da bo imela na naravo najmanjši vpliv. Načrtuje naj se štiripasovnica z ločenimi vozišči za posamezno smer prometa ter minimalno širino pasu 3,75 metra. Na vsaki strani ceste je treba zagotoviti še hodnik za pešce in kolesarsko pot, ki morata biti z zelenico ločena od vozišč. Križanja med posameznimi cestami naj se izvedejo s krožišči.
(2) Načeloma se na trasi severne povezovalne ceste načrtuje umestitev šest krožišč, in sicer:
– pri križanju z vzhodno obvoznico (regionalno cesto R1-210 Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas –Cerkno–Želin in Škofja Loka (Jeprca),
– v navezavi na cesto Jaka Platiše,
– v navezavi na Jezersko cesto,
– pri križanju z zbirno mestno ali krajevno cesto–Cesta Kokrškega odreda–Cesta na Rupo,
– pri križanju z regionalno cesto R2-410 Bistrica pri Tržiču–Kokrica–Kranj,
– v izteku na regionalno cesto R2-412 (Naklo (Kranj Z)–Kranj–Kranj (Labore).
(3) Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati, da premostitveni objekti ne posegajo v strugo vodotoka Kokre,
– upoštevati, da je premostitveni objekt projektiran tako, da v čim manjši meri posega v brežine kanjona Kokre,
– izdelati študijo hrupa s katero bodo predvideni aktivni in pasivni protihrupni ukrepi za zaščito izpostavljenih območij in stanovanjskih objektov,
– na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, je na lokaciji arheološkega območja »Pri vrtnariji« (EŠD 29861) in »Pod Rupo« (EŠD 29862) na trasi severne povezovalne ceste KR OS 1 potrebno izvesti dodatne intenzivne površinske in podpovršinske arheološke preglede ter arheološke testne izkope, na trasi severne povezovalne ceste KR OS 2 pa izvesti dodatne intenzivne površinske in podpovršinske arheološke preglede ter v primeru zgostitve najdb opraviti tudi arheološke testne izkope.
(4) Med gradnjo povezovalne ceste je potrebno:
– skrbeti, da se na območje ne zanesejo tujerodne rastline,
– zagotoviti da se izgradnja premostitvenega objekta ne izvaja v drstitvenem obdobju,
– med gradnjo je na trasi celotne povezovalne ceste potrebno izvajati arheološki nadzor nad gradbenimi deli.
(5) Po izgradnji povezovalne ceste je potrebno:
– ogolele površine zasaditi z avtohtono vegetacijo,
– odstranjevati eventualne invazivne tujerodne rastline,
– košnjo ob gozdnem robu izvajati največ dvakrat letno, v pozno poletnem in pozno pomladnem času.
3.23 Kranj Vzhodna mestna obvoznica KR OV 1in KR OV 2
Za razliko od severne mestne povezovalne ceste, ki je namenjena razbremenitvi severnega dela mesta, predstavlja vzhodna mestna obvoznica predvsem primarno tranzitno povezovalko na relaciji Jezersko–Kranj–Škofja Loka–Cerkno, hkrati pa pomembno razbremenilno prometnico vzhodnega dela mesta, ki pa bo svojo dokončno vlogo pridobila šele z izgradnjo še nedokončanih oziroma rekonstrukcijami že izvedenih vzhodnih mestnih vpadnic. Vzhodna mestna obvoznica poteka po obstoječi regionalni cesti R1-210 Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin in Škofja Loka (Jeprca). Načrtuje se njena rekonstrukcija od križanja s traso severne mestne povezovalne ceste do križišča s Križnarjevo potjo v Stražišču (kjer se načrtuje začetek zahodne mestne povezovalne ceste), v celoti kot štiripasovnica. Za profil je treba upoštevati usmeritve za severno povezovalno cesto. Križanja med posameznimi cestami naj se izvedejo s krožišči. Načeloma se na trasi vzhodne obvoznice predvideva rekonstrukcija enega obstoječega krožišča, treh obstoječih križišč ter umestitev enega novega krožišča, in sicer:
– rekonstruira se krožišče (pri »Mercatorju«), kjer se na vzhodno mestno obvoznico naveže glavna cesta G2-104 (Kranj V–Brnik–Mengeš–Trzin), ki se proti jedru Kranja nadaljuje kot Cesta Staneta Žagarja,
– obstoječe križišče z Cesto Rudija Šelige (pri »Tušu«) se rekonstruira v krožišče,
– načrtuje se možnost umestitve novega krožišča v izteku Ceste talcev,
– obstoječe križišče s Cesto 1. maja (pri »Qlandiji«) se rekonstruira v krožišče,
– v krožišče se rekonstruira tudi »diamantno« križišče na Ljubljanski cesti.
Ob obvoznici naj se načrtuje linijska visokodebelna vegetacija.
3.24 Kranj Zahodna mestna povezovalna cesta KR OZ 1, KR OZ 2, KR OZ 3, KR OZ 4, ŠH 16, ŠH 17 in ŠH 18
(1) Tretja, po dinamiki izgradnje zadnja mestna povezovalna cesta s svojim potekom zaokroža mestni cestni obroč v enotno in učinkovito robno napajalno-razbremenilno hrbtenico mesta. Omogoča tako tranzitni promet v smereh zgornje Gorenjske, Škofje Loke in dalje Cerkljanskega kot lokalne povezave ter s tem močno razbremenitev tako osrednjega kot zahodnega dela mesta. Njena trasa se začne v izteku severne povezovalne ceste (načrtovano krožišče na regionalni cesti R2-412 (Naklo (Kranj Z)–Kranj–Kranj (Labore), nato premosti nižje ležeče predele Struževega in Savsko dolino, se nadaljuje v predoru pod Šmarjetno goro in se južno od Šmarjetne gore spusti proti regionalni cesti R1-210 Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin in Škofja Loka (Jeprca), na katero se naveže v krožišču. Tudi zahodno mestno povezovalno cesto je treba načrtovati kot štiripasovnico z enakim načelnim profilom kot severno povezovalno cesto in vzhodno mestno obvoznico. Na njeni trasi se načrtuje pet krožišč, eno severno od predora, ostala pa južno. Krožišče severno od predora služi navezavi na lokalno cesto Kranj–Sp. Besnica, troje krožišč južno od predora za povezavo proti Stražišču, Pševu in Zgornjim Bitnjam, v zadnjem krožišču pa se zahodna mestna povezovalna cesta izteče v vzhodni mestni obvoznici.
(2) Pri načrtovanju je potrebno:
– izdelati študijo hrupa s katero bodo predvideni aktivni in pasivni protihrupni ukrepi za zaščito izpostavljenih območij in stanovanjskih objektov,
– cestišče urediti tako, da se okoliških površin ne onesnažuje (asfaltirane površine morajo biti opremljene s peskolovi in lovilci olj),
– pri premostitvi Save poiskati takšne tehnične rešitve, ki bodo čim manj posegale v reko Savo in njene brežine,
– pri urejanju Sorške reke (prestavitve, urejanje propustov in podobno) zagotoviti enake padce,
– premostitev potoka načrtovati na način, da bodo posegi vanj čim manjši,
– na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, je na lokaciji arheološkega območja »Boršt« (EŠD 29864) in »Stražiško polje« (EŠD 29865) na trasi zahodne povezovalne ceste KR OZ 3 potrebno izvesti dodatne intenzivne površinske in podpovršinske arheološke preglede ter v primeru zgostitve najdb opraviti tudi arheološke testne izkope.
(3) Med gradnjo je na trasi celotne povezovalne ceste potrebno:
– izvajanje del na odseku prečkanja Save izvesti izven drstitvenega obdobja,
– izvajati arheološki nadzor nad gradbenimi deli.
3.25 Kranj Planina KR PL 16
EUP je namenjena trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim in garažnim stavbam. Pri načrtovanju je:
– stavbe oblikovati po enotnih oblikovalskih izhodiščih,
– zagotoviti ustrezne dostope do območja,
– potrebno upoštevati max. FI 0,8, max. FZ 0,35, min. delež OBP 25%,
– potrebno za dejavnosti zagotoviti zadostne manipulativne in parkirne površine.
3.26 Kranj Planina KR PL 33/2
EUP je namenjena izključno širitvi in funkcijski zaokrožitvi obstoječega pokopališča, pri čemer se programi poslovilnega in servisno spremljajočih objektov ter parkirnih površin zagotavljajo na sosednjem območju obstoječega pokopališča (v EUP KR PL 33/1). Pri oblikovanju širitve površin za pokop in spomin na umrle je potrebno glede na dejavnosti sosednjih območij posvečati pozornost načrtovanju robnih zelenih barier. Na jugovzhodnem območju je potrebno načrtovati zeleni pas z enorednim visokodebelnim drevoredom, ter načrtovati kvalitetno hortikulturno ureditev ob stiku z vzhodno mestno obvoznico. Za načrtovane gradbene posege je potrebno ohranjati regulacijsko linijo, ki je določena ob vzhodni obvoznici.
3.27 Kranj Planina KR PL 46 in KR PL 47
(1) EUP predstavljata površine ob stiku vzhodne mestne vpadnice s kanjonom Kokre, ležita na njenem levem bregu in sta namenjeni prepletu programov prvenstveno mirujočega prometa, s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi, storitveni in oskrbni dejavnosti, vse pod nivojem končno urejenega terena, ki je namenjen zeleni parkovni ureditvi mesta, na kateri se dopušča postavitev zgolj transparentnih stavb paviljonskega tipa namenjenih popestritvi ponudbe parka.
(2) Nivo končno urejenega terena parka ne sme bistveno presegati višinske kote poteka vzhodne mestne vpadnice.
3.28 Kranj Primskovo KR P 18/1
(1) Območje predstavlja potencial celovite prenove ponekod degradiranega območja, drugod neustrezno uporabljenih površin in stavbnih struktur. Z obzirom na lego v prostoru je območje namenjeno poslovnemu središču mesta in sicer poslovnim, storitvenim, sejemskim, razstaviščnim, trgovskim in gostinskim dejavnostim ter gasilskim stavbam in bencinskim servisom ter površinam in objektom mirujočega prometa. Dopusten je tudi preplet teh dejavnosti in stanovanj, vendar le na robovih EUP, ki mejijo na stanovanjska območja. Upoštevati je potrebno generalni koncept urejanja prometa, regulacijske linije ob glavnih prometnicah s poudarkom na prometni vpadnici v mesto, ki je načrtovana kot štiripasovnica. Obseg območja in kompleksnost programa narekujeta obvezno izdelavo urbanistično-arhitektonskih rešitev – strokovnih podlag pridobljenih z natečajem. Izbrana natečajna rešitev, usklajena z določbo tega odloka, predstavlja usmeritev za pripravo OPPN. Višinski gabariti stavb v območju so do K+P+4, v primeru oblikovanja posamezne prostorske dominante se zanjo lahko z natečajno rešitvijo določi tudi višja etažnost. FZ celotnega območja je 0,25.
(2) Do uveljavitve OPPN so poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena za obstoječe zakonito zgrajene stavbe dovoljene:
– nadzidave do predpisanega višinskega gabarita K + P + 4,
– spremembe namembnosti v skladu z namembnostjo območja.
3.29 Kranj Primskovo KR P 24
(1) Predvidena je kompleksna prenova opuščenega degradiranega območja IBI. Območje je namenjeno poslovno-proizvodni coni z možnostjo stanovanjske namembnosti v severnem delu (do največ 1/3 območja), pod pogojem, da se prehod izvede z 20 m zelenim tamponom.
(2) Ob naravni vrednoti kanjona Kokre je potrebno vzpostaviti obvodni zeleni gozdni pas v min. širini 15 m, oziroma do meje priobalnega zemljišča določenega z Uredbo o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča ob reki Kokri (Uradni list RS, št. 111/08).
(3) S prenovo EUP je potrebno izboljšati funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovne in ekološke razmere. Višinski gabariti stavb ne smejo presegati etažnosti K + P + 2, max. FZ je 0,40.
(4) Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo za IG območja.
3.30 Kranj Sava KR SA 2
(1) Večnamensko, deloma degradirano območje med meandrom reke Save ter infrastrukturnim koridorjem železnice je namenjeno postopnemu preoblikovanju v območje prepleta poslovno trgovskih, oskrbnih, storitvenih, bivalnih in kulturnih ter podobnih dejavnosti z močnim poudarkom na obvezi kvalitetnega pristopa h krepitvi zelenega obvodnega prostora, ki se z vklinjanjem zelenih vložkov širi tudi v notranjost prepleta drugih dejavnosti. Koncept urejanja območja temelji na združevanju in prepletu kompatibilnih programov, pri čemer je območje programsko deljeno tako v vzdolžni kot prečni smeri od reke proti železnici. Širši mestni koncept ohranjanja obvodnih zelenih potez narekuje, da se v širšem pasu ob reki določi preplet avtohtone vegetacije in urejenih zelenih parkovnih površin. Mednje se pahljačasto vklinjajo stavbni sklopi, ki se v predelu ob železnici v podzemnem delu in nižjih etažah medsebojno povezujejo v programih poslovno logističnih, trgovsko oskrbnih, servisnih in storitvenih ter garažnih sklopov. V južnem delu, kjer je določen tudi osrednji vstop v območje, se po postopni eliminaciji obstoječih stavbnih struktur uredi parkovni vstop v območje z možnostjo oblikovanja prostorsko obsežnejše večfunkcionalne stavbne strukture namenjene kulturnim, poslovnim, turističnim ali zabaviščnim programom z obsežnimi površinami namenjenimi večetažnemu parkiranju. Med večtirnim železniškim kompleksom in stavbno kompozicijo se določi pas intenzivnejše linijske drevesne vegetacije. Višinski gabariti stavb ne smejo bistveno presegati višin najvišjih objektov v območju, maksimalni FI je 1,2.
(2) Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja.
3.31 Kranj Sava KR SA 4
Obsežno ureditveno območje, ki se nahaja na desnem bregu reke Save, nasproti Savskega otoka, je namenjeno prvenstveno osrednjemu potniškemu železniškemu terminalu ter nanj vezanim kompatibilnim dejavnostim. Poleg železniške postaje Kranj mesto ter tirnih objektov in naprav, ki zavzemajo večino zahodnega dela območja, se v vzhodnem delu območja načrtuje obsežne več etažne površine mirujočega prometa ter preplet trgovskih, oskrbnih, storitvenih, kulturnih in podobnih dejavnosti, preko območja pa se hkrati načrtuje tudi cestna prometna povezava, ki dolgoročno nadomesti trenutno povsem neustrezno podnivojsko križanje z železniško progo. Kot strokovno utemeljena peš in kolesarska povezava starega mestnega jedra s trgovskim središčem na otoku in garažnimi hišami ter javnim transportom se določa izgradnja brvi, ki premosti tako Savo kot industrijski kanal. Izhodišče za celostno urejanje je oblikovanje enotno zasnovane polifunkcionalne megastrukture znotraj katere bodo našle prostor vse zgoraj omenjene dejavnosti in s prepletom dejavnosti na za to ustrezni lokaciji ustvarile dinamično povezavo starega jedra mesta z vselej živim potniškim terminalom ne samo v prostorskem temveč tudi v socialnem in ekonomskem smislu.
3.32 Kranj Sava KR SA 5
(1) Za EUP se načrtuje delna prenova. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– v severnem in osrednjem delu se ohranjajo in razvijajo obstoječe dejavnosti, severni del je namenjen proizvodnim, skladiščnim, poslovnim, upravnim in drugim spremljajočim dejavnostim, osrednji del poslovnim, storitvenim in upravnim dejavnostim ter bivanju, južni del pa transportnim dejavnostim, parkiranju (dovoljeno je tudi načrtovanje garaž) za širše zaledje, rekreaciji in parkom,
– pri prenavljanju stavb v severnem delu je potrebno posebno pozornost nameniti oblikovanju vizualno izpostavljenih fasad na obodu EUP ter peti fasadi,
– v osrednjem in južnem delu je potrebno načrtovati oziroma ohranjati intenzivno zeleno bariero vzdolž železnice, na vzhodnem delu pa dopolniti zeleni pas ob cesti Savska loka,
– parkirne in druge večje tlakovane površine je potrebno načrtovati tako, da se zagotavlja njihova ustrezna osenčenost,
– višinski gabariti stavb naj ne presegajo višine 20 m nad obstoječim terenom, maksimalni FZ celotnega območja je 0,40.
(2) Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb v severnem in osrednjem delu območja, v skladu z namensko rabo območja.
3.33 Kranj Sava KR SA 6/1
(1) Za EUP se načrtuje sanacija degradiranih urbanih površin.
(2) EUP namenja se trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, poslovnim, kulturnim, razvedrilnim, izobraževalnim in rekreacijskim dejavnostim ter bivanju na severnem delu območja.
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– pri umeščanju stavb in drugih objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena in zagotavljanje ustrezne osončenosti za bivanje in delo občutljivih prostorov, višinski gabarit stavb naj postopno narašča od Save proti vzhodnemu robu z etažnostjo od K+P+2 do K+P+4. FZ celotnega območja je maksimalno 0,35,
– v nižjih, z vidika osončenja manj ugodnih etažah se lahko načrtuje umeščanje garaž za širše zaledje in programov, ki ne zahtevajo dnevne svetlobe,
– obstoječo kvalitetno petnadstropno stavbo nekdanje tovarne Inteks je potrebno ohranjati in jo vključiti v načrtovane ureditve,
– ob Savi je treba oblikovati zeleni pas v širini 20 m, v katerem se obstoječo obvodno vegetacijo ohranja in dopolnjuje z avtohtono vegetacijo,
– ob sotočju rek je treba zagotoviti večje območje parkovnih in rekreacijskih površin,
– poudarek naj bo na oblikovanju ustreznega razmerja med grajeno strukturo in zelenimi, javnimi in poljavnimi površinami ter medsebojnih povezav znotraj območja in sosednjimi območji.
(4) Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja.
3.34 Kranj Sava KR SA 6/2
(1) Za EUP se načrtuje sanacija degradiranih urbanih površin.
(2) EUP namenja se bivanju s spremljajočimi dejavnostmi (SSv) ter zelenim površinam ob reki Savi.
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– v južnem delu EUP se lahko začasno ohranja kompleks proizvodnih programov tekstilne tovarne »Zvezda«, dolgoročno pa se jih načeloma nadomešča z dejavnostmi iz prejšnje alineje,
– pri umeščanju stavb in drugih objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena in zagotavljanje ustrezne osončenosti za bivanje in delo občutljivih prostorov, višinski gabarit stavb naj postopno narašča od Save, kjer je maksimalni višinski gabarit (K)+P+2, proti vzhodnemu robu območja z maksimalnim višinskim gabaritom (K)+P+4,
– v nižjih, z vidika osončenja manj ugodnih etažah se lahko načrtuje umeščanje garaž in programov, ki ne zahtevajo dnevne svetlobe,
– ob Savi je treba oblikovati zeleni pas v širini 20 m, v katerem se obstoječo obvodno vegetacijo ohranja in dopolnjuje z avtohtono vegetacijo,
– poudarek naj bo na oblikovanju ustreznega razmerja med grajeno strukturo in zelenimi, javnimi in poljavnimi površinami do maksimalne izrabe FZ 0,35.
3.35 Kranj Sava KR SA 8
(1) Za EUP se načrtuje sanacija degradiranih urbanih površin.
(2) V EUP se ohranjajo in razvijajo obstoječe dejavnosti kot so proizvodne, skladiščne, obrtne, energetske (fotovoltaika), poslovne, upravne, prometne, storitvene in druge podobne dejavnosti, vzdolž Save pa tudi dejavnosti v povezavi z obvodnim prostorom npr. gostinstvo, šport in rekreacija.
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati:
– posebno pozornost je potrebno nameniti umeščanju zelenih površin v grajeno strukturo,
– višinski gabarit stavb (razen tehnoloških delov) naj ne presega 15 m nad terenom, še posebej kvalitetno je potrebno zasnovati vizualno bolj izpostavljeno peto fasado,
– obstoječi zeleni pas naj se še okrepi, znotraj njega naj se razvijajo peš povezave, možno je tudi umeščanje drugih rekreacijskih programov,
– parkirne in druge večje tlakovane površine je potrebno načrtovati tako, da se zagotavlja njihova ustrezna osenčenost,
– maksimalni FZ celotnega območja je 0.30.
(4) Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, dovoljene spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja.
3.36 Kranj Stražišče KR ST 20
EUP predstavlja del akumulacijskega območja zadrževalnika Sorška reka. Za obravnavano območje je potrebno upoštevati usmeritve, ki so določene v točki 4.3. Škofjeloško hribovje ŠH 15/1,2 tega člena.
3.37 Kranj Struževo KR S 12, KR S 13 in KR S 14/1, 2
(1) Območje je namenjeno razvoju gospodarske cone z umestitvijo programa obrtne, skladiščne, prometne, trgovske in poslovne dejavnosti. EUP so utesnjene med koridorjem obstoječega železniškega industrijskega tira in gozdnim pobočjem. Načrtovana železniška povezava železniške postaje Kranj sever in obstoječe proge Kranj–Jesenice, trasa hitre železnice, ter trasa zahodne mestne povezovalne ceste pa območje delijo na dvoje segmentov. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati koridorje železniške in cestne infrastrukture, zato so tudi višinski gabariti stavb načeloma enotni in naj ne presegajo višin načrtovanih tras prometne infrastrukture. Lega in višinski gabariti stavb morajo biti usklajeni s potekom cestne in železniške infrastrukture. Maksimalni FZ celotnega območja je 0.30.
(2) Območje KR S 14/2 predstavlja rezervat za umestitev državne prometne infrastrukture (hitre železnice).
(3) Do uveljavitve OPPN so, poleg dovoljenih posegov iz 1. točke tega člena, izven rezervatov prometne infrastrukture in v skladu z namensko območja, dovoljene spremembe namembnosti stavb ter legalizacije stavb oziroma prizidkov, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka.
3.38 Kranj Struževo KR S 15
Lega območja, ki prestavlja neposredni stik z eno od ključnih mestnih vpadnic in hkrati determinira vstop v mesto iz smeri avtocestnega priključka Kranj zahod, opredeljuje tudi namembnost območja. EUP, ki poleg navedenega leži tudi v neposredni bližini prometnega potniškega terminala Kranj sever, je namenjena prepletu poslovnih, trgovskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter gradnji javnih garaž, deloma pa tudi bivanju. Na severu in zahodu je potrebno upoštevati predpisane odmike od poteka načrtovane zahodne mestne povezovalne ceste, na vzhodu pa, enako kot to velja tudi za EUP KR Z1, KR Z 8/1 in KR Z 8/2, od trase načrtovane rekonstrukcije ključne mestne vpadnice (Koroška cesta). Načrtovani višinski gabarit stavb prehaja od nižjega K+P+2 v južnem delu območja, do višjega K+P+8 v severnem delu oziroma se prilagaja višinskim gabaritom v EUP KR Z 8/1.
3.39 Kranj Zlato Polje KR Z 4
(1) EUP je namenjena centralnim dejavnostim (CU), predvsem pa umestitvi novega avtobusnega terminala za medkrajevni in mestni promet ter objektom namenjenim zdravstveni, poslovni, gostinski in trgovski dejavnosti. Za zagotovitev nadomestnih stanovanj je v enem od objektov možno predvideti tudi bivanje.
(2) Pri načrtovanju je potrebno:
– nove stavbe ob Bleiweisovi cesti oblikovati po enotnih oblikovalskih izhodiščih glede na to, da bodo predstavljale prostorsko dominanto,
– upoštevati maksimalni še dovoljeni višinski gabarit objektov (3) K + P + 9,
– pri umeščanju novih stavb ob Bleiweisovi cesti upoštevati gradbeno linijo obstoječih objektov (porodnišnica, ZZZS),
– zagotoviti vsa parkirna mesta novih stavb ob Bleiweisovi cesti v več garažnih kleteh z uvozom iz Bleiweisove ceste,
– avtobusni terminal oblikovati kot nizek objekt (pritličen) glede na to, da se nahaja na južni strani osnovne šole,
– pod avtobusnim terminalom načrtovati podzemno parkirno hišo v več etažah,
– upoštevati predvideno rekonstrukcijo obstoječe Kidričeve ceste, ki predvideva tudi izvedbo novega krožišča,
– predvideti napajanje avtobusnega terminala in uvoz v parkirno hišo iz predvidenega novega krožišča,
– zagotoviti varno pešpot iz avtobusnega terminala do osnovne šole (podhod),
– razen minimalnih posegov, zaradi ureditve uvozov v garažno hišo in zagotovitve protihrupnih ukrepov v območju KR Z 2 ohraniti obstoječe zelene površine ob osnovni šoli,
– v območju urejanja zagotoviti drevoredne zasaditve.
3.40 Kranj Zlato Polje KR Z 8/1, 2
(1) Na Zlatem Polju je načrtovan potniški terminal Kranj sever (KR Z 8/2) ob njem pa poslovno in izobraževalno središče s spremljajočim programom terminala (KR Z 8/1).
(2) Potniški terminal je načrtovan podnivojsko. Obsega površine tirnega dela, površine peronov ter prečnih dostopov, hkrati s cestno prometno infrastrukturo vertikalnih in horizontalnih komunikacij, prometnih priključkov na krožna križišča severne mestne povezovalne ceste in univerzitetno središče ter navezavo na vsebinske spremljajoče programe potniškega terminala. Pri načrtovanju potniškega terminala je potrebno upoštevati izbrano traso hitre železniške povezave na severu, načrtovane tirne povezave z železniško postajo Kranj center, potek trase severne mestne povezovalne ceste z njenimi priključevanji na mestne vpadnice in univerzitetno središče ter sočasno načrtovati vse spremljajoče programe terminala, vključno z avtobusno postajo in sistemom mirujočega prometa.
(3) Podnivojsko umeščanje tirnega dela potniškega terminala določa tudi možnost oblikovanja podnivojskega programa spremljajočih dejavnosti, nad njimi pa oblikovanje poslovno izobraževalnega središča kot logičen zaključek univerzitetnega programa v stiku s potniškim terminalom. Pri nadaljnjem načrtovanju je upoštevati delitev programov glede na etažnost (pod nivojem terena železniška in avtobusna postaja, trgovski in oskrbni programi, pošta, glavnina mirujočega prometa – garažne hiše); nad nivojem sistem vertikalnih in horizontalnih komunikacij, cestno prometna mreža navezav na univerzitetno središče in severno mestno povezovalno cesto in oblikovanje stavbnih struktur prepleta poslovnih in izobraževalnih dejavnosti ter bivanja.
(4) Na podlagi rezultatov prehodnih arheoloških raziskav je na lokaciji arheološkega območja »Pri vrtnariji« (EŠD 29861) potrebno izvesti dodatne intenzivne površinske in podpovršinske arheološke preglede ter arheološke testne izkope. Med gradnjo je potrebno izvajati arheološki nadzor nad gradbenimi deli.
3.41 Kranj Železniška povezava KR Ž1, KR Ž2, KR Ž3
Iz potniškega železniškega terminala Kranj sever (KR Z 8/2) je načrtovana železniška proga z radialnim priključkom, ki se s svojim južnim krakom po prečkanju reke Save naveže na obstoječo železniško progo Kranj–Jesenice in takoj nato na rekonstruirano železniško postajo.
3.42 Mavčiče MA 5
EUP je namenjena gradnji nove stanovanjske soseske, eno in dvostanovanjskih stavb (SSe). Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati max. višinski gabarit stavb K+ P + M, max. FZ 0,35, min. delež OBP 30%,
– v območju zagotoviti zadostne zelene površine in površine za igro otrok,
– pred načrtovanjem preveriti ustreznost osnovnošolskih in predšolskih kapacitet ter v primeru pomanjkanja le-teh v območju zagotoviti prostorske možnosti,
– upoštevati gradbeno linijo ob lokalni cesti,
– zagotoviti dostop do območja s severne krajevne poti in z vzhodne lokalne ceste, oba dostopa je potrebno medsebojno povezati,
– izgradnjo območja predvideti etapno.
3.43 Mlaka pri Kranju ML 7/1 – 13
(1) Območje je razdeljeno na več podenot pri čemer je ML 7/1 namenjena osrednjim centralnim dejavnostim, ML 7/2,3,4,7,8 bivanju, ML 7/5 stanovanjskim površinam za posebne namene, ML 7/6 parkovnim ureditvam, ML 7/9 površinam za oddih, rekreacijo in šport na prostem, ML 7/10,13 ohranjanju gozdnih površin ter ML 7/11, 12 prometnim površinam.
(2) Pri načrtovanju je potrebno:
– zaradi varovanja ekoloških in socialnih funkcij gozdov obstoječe naselje smiselno povezati z zahodnim primestnim gozdnim zaledjem (ohranjanje gozdnih površin v podenoti ML 7/10,13) ter predvideti več zelenih peš povezav v podenoti ML 7/2,
– na stiku območja z gozdnimi zemljišči ohranjati drevesno vegetacijo, oziroma rob na novo zasaditi z avtohtono vegetacijo,
– zagotoviti vse navezave na obstoječe gozdne poti,
– na večini prostih površin znotraj območja urejanja predvideti intenzivno visokoraslo vegetacijo, razen parternih parkovnih ureditev, ki bodo ublažili poglede na peto fasado,
– v podenoti ML 7/1 upoštevati višinski gabarit večnamenskih stavb K+ P + 3 + M, pri čemer je potrebno dejavnosti umeščati v pritlične etaže, bivanje pa v višje etaže, parkiranje stanovalcev zagotavljati v garažnih kleteh, za dejavnosti in obiskovalce pa na parterju,
– v podenoti ML 7/2 na zahodnem delu, ob glavni zbirni cesti, predvideti večstanovanjsko gradnjo (vila bloki) z etažnostjo K + P + 2 + M, na vzhodnem delu, ob obstoječem naselju, pa interpolirati vrstno individualno ali prostostoječo individualno stanovanjsko gradnjo z etažnostjo (K) + P + 1 (M), razen na južnem delu podEUP, kjer je možna večstanovanjska gradnja tudi na vzhodnem delu območja ter izvesti prečne cezure med stanovanjskimi sklopi, ki morajo biti namenjene parkirnim in peščenim površinam s prepleti travnatih parkovnih površin z intenzivnimi drevesnimi vložki ali obstoječe vegetacije,
– v podenoti ML 7/3 ob glavni zbirni cesti, predvideti večstanovanjsko gradnjo (vila bloki) z etažnostjo K + P + 2 +M, v preostalem delu pa interpolirati individualno vrstno stanovanjsko gradnjo z etažnostjo (K) + P + 1 (M),
– v podenoti ML 7/4,8 predvideti individualno vrstno gradnjo z etažnostjo (K) + P + 1 (M),
– v podenoti ML 7/5 razporeditev stavbnih mas oblikovati čimbolj sonaravno z dovozom z vzhodne strani, kjer je potrebno predvideti površine za mirujoči promet (obiskovalce, zaposlene …), predvideti eventuelno regulacijo vodotoka ter zagotoviti dostop v gozdni prostor,
– v podenoti ML 7/6 nameniti vodnogospodarskim ureditvam ribnika in parkovnim ureditvam, ki bodo služile kompleksu doma starejših občanov in ostalemu naselju,
– v podenoti ML 7/7 predvideti prostostoječo individualno stanovanjsko gradnjo z etažnostjo (K) + P + 1(M) tako, da se ohranja del obstoječe gozdne vegetacije,
– v podenoti ML 7/9 zagotoviti tudi potrebne parkirne površine za potrebe rekreacije in športa ter ustrezne vodnogospodarske ureditve,
– glavno zbirno prometnico (podenota ML 7/11), ki poteka v smeri sever – jug in predstavlja hrbtenico prometnega sistema, z ustreznimi spremljajočimi programi, na južnem delu priključiti na navezovalno prometnico na AC, priključek Kranj–zahod, z novim (krožnim) križiščem, na severu pa na obstoječo notranjo prometnico naselja z rekonstrukcijo križišča,
– urediti tudi prečno povezovalno cesto (podenota ML 7/12), ki predstavlja poleg severnega izteka glavne zbirne prometnice na obstoječi notranji prometni sistem naselja, glavni povezavi zahodnega dela z obstoječim naseljem,
– v območju namenjenem bivanju, parkiranje za večstanovanjsko gradnjo zagotoviti v garažnih kleteh, za obiskovalce na parterju, za vrstne in prostostoječe hiše pa na parceli, namenjeni gradnji,
– stavbe v posameznih podenotah oblikovati po enotnih oblikovalskih izhodiščih glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, fasade ob glavni zbirni prometnici pa oblikovati bolj ambiciozno,
– vertikalne gabarite individualnih stanovanjskih stavb prilagoditi obstoječi okoliški stavbni strukturi, stavbe pa oblikovati sodobno,
– izgradnjo območja predvideti etapno.
3.44 Praše PRA 2
(1) V EUP so do uveljavitve OPPN poleg dovoljenih posegov, ki veljajo na celotnem območju OPN, dopustne še ureditve razgledišč, počivališč, poti za obiskovalce, ureditve dostopov do vode, ureditev pomolov s privezi za čolne ter gradnja gostinskega objekta na zemljišču parc. št. 72/1, k.o. Praše z odstranitvijo neustreznih prizidkov in možnostjo dozidave in nadzidave prostorov, ki izboljšujejo gostinsko-turistično ponudbo (restavracija, sanitarije, kuhinje, shrambe …) brez dodajanj nastanitvenih kapacitet. Gradnja gostinskega objekta z zunanjo ureditvijo je dopustna skladno z izdanim mnenjem pristojnega zavoda za varstvo narave
(2) Območje predstavlja zeleni rt na desnem bregu Save, ki je namenjen turistično-gostinskim dejavnostim z možnostjo nastanitve, izobraževanja in rekreacije (BT).
(3) Območje je opredeljeno kot naravna vrednota zato:
– je pri načrtovanju potrebno nove stavbe postavljati na zahodni rob območja,
– se stavbe načrtujejo kot majhne stavbe z maksimalnim višinskim gabaritom K + P + M,
– se prostorskimi ureditvami ne sme posegati v obrežno vegetacijo in ježo,
– se z načrtovanimi ureditvami ne sme bistveno spreminjati konfiguracije terena,
– naj bodo objekti koncentrirani na manjšem območju, da se v čim večji meri ohranjajo odprte zelene površine,
– naj bodo objekti oblikovani le iz naravnih materialov (les, kamen).
3.45 Srakovlje SR 5
EUP je namenjena sanaciji zaselka (razpršena gradnja) z eno- in dvostanovanjskimi stavbami. Pri načrtovanju je potrebno:
– upoštevati max. višinski gabarit stavb K + P + M, max. FZ 0,35, min. delež OBP 30%,
– odstraniti neustrezne nelegalno zgrajene objekte,
– upoštevati obcestno gradbeno linijo.
3.46 Žabnica ŽA 5
(1) EUP je namenjena širitvi pokopališča v Žabnici.
(2) Za območje je predhodno potrebno izvesti geofizikalne raziskave ter ugotoviti primernost geološke sestave terena za klasične pokope.
4. Usmeritve za OPPN v krajini
4.1 Škofjeloško hribovje ŠH 6/1, ŠH 6/2
(1) Območje ŠH 6/1 je namenjeno vodni infrastrukturi (VI). Načrtovana je izgradnja pregrade za suhi zadrževalnik visokih voda – zadrževalnik Žabnica.
(2) Območje ŠH 6/2 predstavlja akumulacijsko območje suhega zadrževalnika Žabnica. V EUP se ohranja obstoječa namenska raba (K2, G). Po izgradnji zadrževalnika bo območje občasno poplavljeno.
(3) Za zadrževalnik je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo. Kapaciteta zadrževalnika mora zadržati celoten val pri nastopu stoletne vode.
(4) V okoljskem poročilu so predlagani nekateri omilitveni ukrepi, ki naj služijo kot izhodišče za presojo vplivov v OPPN. V postopku sprejemanja OPPN se predlagane omilitvene ukrepe ponovno preveri, natančneje obdela in po potrebi prilagodi.
4.2 Škofjeloško hribovje ŠH 13
EUP predstavlja občasno aktiven kamnolom tehničnega kamna. Kamnolom se nahaja na vidno izpostavljeni legi zato je zanj potrebno izdelati ustrezno sanacijo v okviru katere je možna tudi eksploatacija kamna.
4.3 Škofjeloško hribovje ŠH 15/1, ŠH 15/2
(1) Območje ŠH 15/1 je namenjeno vodni infrastrukturi (VI) in prometni infrastrukturi (PC). Načrtovana je izgradnja pregrade za suhi zadrževalnik visokih voda – zadrževalnik Sorška reka. Na pregrado bo prestavljena obstoječa cesta.
(2) Območje ŠH 15/2 predstavlja akumulacijsko območje suhega zadrževalnika Sorška reka. V EUP se ohranja obstoječa namenska raba (K1, G). Po izgradnji zadrževalnika bo območje občasno poplavljeno.
(3) Za zadrževalnik je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično študijo. Kapaciteta zadrževalnika mora zadržati celoten val pri nastopu stoletne vode.
(4) V okoljskem poročilu so predlagani nekateri omilitveni ukrepi, ki naj služijo kot izhodišče za presojo vplivov v OPPN. V postopku sprejemanja OPPN se predlagane omilitvene ukrepe ponovno preveri, natančneje obdela in po potrebi prilagodi.
V. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI (PIP) NA OBMOČJU DRŽAVNIH PROSTORSKIH AKTOV, KI ŠE NISO V PRIPRAVI
49. člen
(PIP na območju predvidenih DPN)
(1) Odlok o razglasitvi posestva gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 21/08) določa, da je za območje spomenika in njegovo vplivno območje potrebno pripraviti DPN. V času priprave tega odloka se za DPN Brdo postopek priprave še ni pričel.
(2) V območju spomenika in njegovem vplivnem območju so do uveljavitve DPN Brdo dopustni posegi v skladu z razglasitvenim aktom in gradnje ter ureditve, ki jih v posameznih EUP od točke 1. do točke 23. dopuščajo PIP, pri čemer je za EUP PR 1, 2, 3, 4, 5 pred posegi v prostor potrebno preveriti prisotnost netopirjev in v primeru njihove prisotnosti vsa nadaljnja dela prilagoditi njihovemu življenjskemu ciklu oziroma biologiji:
1. Predoslje PR 1
(1) Območje protokolarnega objekta gradu Brdo z bazenom ter njegovo neposredno okolico (B).
Do uveljavitve DPN Brdo so na gradu dovoljena vzdrževalna dela v skladu z Odlokom o razglasitvi posestva gradu Brdo pri Kranju za kulturni spomenik državnega pomena.
(2) Na zemljišču parc. št. 410, k.o. Predoslje, kjer se nahaja bazen, je dovoljena preureditev v tiskovno središče.
(3) Za območje se pripravi analiza obstoječe zunanje razsvetljave in se jo prilagodi ekološkim zahtevam kvalifikacijskih vrst. Ob tem se upošteva tudi kumulativni vpliv območja PR 17/2. Analiza mora biti pripravljena pred namestitvijo kakršnekoli nove zunanje razsvetljave na tem območju.
2. Predoslje PR 2
(1) Območje je namenjeno protokolarnim objektom (B). V območju so dovoljene gostinske, turistične, izobraževalne, kulturne in poslovne stavbe ter spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim (hlevi, strojne lope, delavnice, vrtnarije, parkirišča, vratarnice, kozolci, objekti za lastne potrebe, ograje, spominska obeležja in začasni objekti namenjeni prireditvam: šotori ter infrastrukturni objekti in naprave).
(2) Na obstoječih objektih, so do uveljavitve DPN Brdo, dovoljene rekonstrukcije in vzdrževalna dela, odstranitve stavb ter dozidave in nadzidave. Dovoljene so tudi novogradnje v skladu z namembnostjo območja.
(3) Arhitekturno oblikovanje novogradnje (kar ne velja za spremljajoče objekte) se določi z izbrano varianto pridobljeno z javnim ali vabljenim natečajem.
(4) Za območje se pripravi analiza obstoječe zunanje razsvetljave in se jo prilagodi ekološkim zahtevam kvalifikacijskih vrst. Ob tem se upošteva tudi kumulativni vpliv območja PR 17/2. Analiza mora biti pripravljena pred namestitvijo kakršnekoli nove zunanje razsvetljave na tem območju.
(5) Za vse naštete posege v prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
3. Predoslje PR 3
(1) Območje je namenjeno koči jezero (B). Do uveljavitve DPN Brdo so dovoljene rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječem objektu in zunanje ureditve brez javne razsvetljave (dostopi do vode, sprehajalne poti, parki,…) ter ureditev ali razširitev čolnarne.
(2) Za območje se pripravi analiza obstoječe zunanje razsvetljave in se jo prilagodi ekološkim zahtevam kvalifikacijskih vrst. Ob tem se upošteva tudi kumulativni vpliv območja PR 17/2. Analiza mora biti pripravljena pred namestitvijo kakršnekoli nove zunanje razsvetljave na tem območju. Vse morebitne luči, ki bodo postavljene ob objektih morajo biti opremljene s svetlobnimi tipali in ne smejo oddajati svetlobe nad vodoravnico.
4. Predoslje PR 4
(1) Območje je namenjeno protokolarnim gostinskim objektom (B). Območje se ohranja v obstoječem obsegu. Do uveljavitve DPN Brdo so dovoljene rekonstrukcije in vzdrževalna dela objektov.
(2) Za območje se pripravi analiza obstoječe zunanje razsvetljave in se jo prilagodi ekološkim zahtevam kvalifikacijskih vrst. Ob tem se upošteva tudi kumulativni vpliv območja PR 17/2. Analiza mora biti pripravljena pred namestitvijo kakršnekoli nove zunanje razsvetljave na tem območju.
5. Predoslje PR 5
(1) Območje je namenjeno grajskemu parku (ZP), ki ga sestavljajo zelenice, grede, nasadi, drevoredi, parkovni gozd, vrtne skulpture in sprehajalne poti.
(2) Do uveljavitve DPN Brdo se parkovne površine ohranjajo in redno vzdržujejo, vendar brez ureditve javne razsvetljave. Dopustne so tudi dodatne oziroma druge parkovne ureditve v skladu s konzervatorskim načrtom in soglasjem pristojnega organa za varstvo narave in varstvo kulturne dediščine.
(3) Za območje se pripravi analiza obstoječe zunanje razsvetljave in se jo prilagodi ekološkim zahtevam kvalifikacijskih vrst. Ob tem se upošteva tudi kumulativni vpliv območja PR 17/2. Analiza mora biti pripravljena pred namestitvijo kakršnekoli nove zunanje razsvetljave na tem območju. Vse morebitne luči, ki bodo postavljene ob objektih morajo biti opremljene s svetlobnimi tipali in ne smejo oddajati svetlobe nad vodoravnico.
6. Predoslje PR 6
(1) Do uveljavitve DPN Brdo so v območju dovoljeni posegi v prostor, ki jih določajo splošna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo ZS – površine za oddih in rekreacijo na prostem, ki ne smejo biti umetno osvetljevane.
(2) Dopustna je rušitev obstoječih hlevov in na mestu odstranjenega objekta novogradnja upravno-poslovne stavbe. Vse morebitne luči, ki bodo postavljene ob objektih morajo biti opremljene s svetlobnimi tipali in ne smejo oddajati svetlobe nad vodoravnico. Izjemoma je v večernem in nočnem času dovoljena razsvetljava za potrebe nogometnih ali kasaških tekmovanj.
(3) Za območje se pripravi analiza obstoječe zunanje razsvetljave in se jo prilagodi ekološkim zahtevam kvalifikacijskih vrst. Ob tem se upošteva tudi kumulativni vpliv območja PR 17/2. Analiza mora biti pripravljena pred namestitvijo kakršnekoli nove zunanje razsvetljave na tem območju.
(4) Vse posege v prostor je potrebno predhodno uskladiti s pristojnim organom za varstvo narave, organom za varstvo kulturne dediščine in organom za varstvo gozdov.
7. Predoslje PR 7
Do uveljavitve DPN Brdo je na območju (PO) dovoljena gradnja javnih parternih parkirišč izven ograje gradu Brdo.
8. Predoslje PR 8
Območje (O) je namenjeno obstoječi čistilni napravi.
9. Predoslje PR 9 in PR 10
Območji sta namenjeni protokolarnim kočam A(k). Do uveljavitve DPN Brdo so dovoljene rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in zunanje ureditve.
10. Predoslje PR 11
(1) Do uveljavitve DPN Brdo so v območju dovoljeni posegi v prostor, ki jih določajo skupna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo A(sk) – površine kmetij, ki so namenjene objektom, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in stanovanjem kmetij.
(2) Za vsak poseg v prostor je potrebno najprej izdelati idejno zasnovo, ki jo je predhodno uskladiti s soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
11. Predoslje PR 13/1
(1) Za območje je bil na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/2011-ZKZ-C) sprejet Odlok o OPPN za preselitev kmetijskega gospodarstva Sajovic (Uradni list RS, št. 80/12).
(2) Namenska raba IK se s kasnejšimi prostorskimi akti, v primeru opustitve kmetijskega gospodarstva, lahko spremeni le v kmetijsko zemljišče (K).
12. Predoslje PR 13/ 2
(1) Do uveljavitve DPN Brdo je v podenoti 13/2 dovoljena le gradnja stanovanjske stavbe, ki bo pripadala preseljenemu kmetijskemu gospodarstvu kmetije Sajovic.
(2) Namenska raba zemljišč namenjeni gradnji hiše pripadajoče kmetije se s kasnejšimi prostorskimi akti lahko spremeni le v kmetijsko zemljišče (K).
13. Predoslje PR 14
Do uveljavitve DPN Brdo so v območju dovoljeni posegi v prostor, ki jih določajo splošna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo CD(v) – druga območja centralnih dejavnosti namenjena opravljanju verskih obredov.
14. Predoslje PR 15
Do uveljavitve DPN Brdo so v območju dovoljeni posegi v prostor, ki jih določajo splošna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo ZK – pokopališča.
15. Predoslje PR 16
Območje je namenjeno osrednjim centralnim dejavnostim (CU). Do uveljavitve DPN Brdo je dovoljena gradnja balinišča, rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječega objekta ter zunanje ureditve, ob pogoju, da se v celoti ohrani obstoječa drevesna vegetacija.
16. Predoslje PR 17/1
(1) Na namenski rabi druga kmetijska zemljišča (K2), v območju kulturnega spomenika (Grad Brdo), je je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno gospodarsko javno infrastrukturo razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni javni zavod.
(2) Na namenski rabi gozd posebnega namena (G), v območju kulturnega spomenika gradu Brdo je dovoljeno le gospodarjenje z gozdom v skladu z Uredbo o razglasitvi gozdov posestva Brdo za gozdove s posebnim namenom in gozdnogospodarskimi načrti ter gospodarjenje z divjadjo v skladu z Uredbo o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju.
(3) Na namenski rabi voda (VC), v območju kulturnega spomenika gradu Brdo so dovoljeni ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in geoloških lastnosti voda ter ohranjanja narave. Na vodnih površinah ob območju PR3 je dovoljena ureditev ali razširitev čolnarne.
17. Predoslje PR 17/2, 3
Površine prometnic (PC), namenjene obstoječim prometnicam. Dovoljena so vzdrževalna dela in rekonstrukcije.
18. Predoslje PR 17/4, 5, 7, 8
(1) Na namenski rabi najboljših kmetijskih zemljišč (K1), v vplivnem območju kulturnega spomenika gradu Brdo, je dovoljeno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči. Zaradi vedutne izpostavljenosti območja je potrebno ohranjati nepozidan odprt prostor. V območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno gospodarsko javno infrastrukturo razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni javni zavod.
(2) Na namenski rabi gozd posebnega namena (G), v območju kulturnega spomenika gradu Brdo je dovoljeno le gospodarjenje z gozdom v skladu z Uredbo o razglasitvi gozdov posestva Brdo za gozdove s posebnim namenom in gozdnogospodarskimi načrti ter gospodarjenje z divjadjo v skladu z Uredbo o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju.
19. Predoslje PR 17/6
Na namenski rabi gozd posebnega namena (G), v območju kulturnega spomenika gradu Brdo je dovoljeno le gospodarjenje z gozdom v skladu z Uredbo o razglasitvi gozdov posestva Brdo za gozdove s posebnim namenom in gozdnogospodarskimi načrti ter gospodarjenje z divjadjo v skladu z Uredbo o ustanovitvi lovišča s posebnim namenom Brdo pri Kranju.
20. Predoslje PR 18
Do uveljavitve DPN Brdo so v območju dovoljeni posegi v prostor, ki jih določajo skupna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskih naselij.
21. Suha SU 5
Do uveljavitve DPN Brdo so v območju dovoljeni posegi v prostor, ki jih določajo skupna določila PIP za podrobnejšo namensko rabo SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
22. Suha SU 6 in SU 7
Območji sta namenjeni protokolarnim kočam A(k). Do uveljavitve DPN Brdo so dovoljene rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih in zunanje ureditve.
23. Srakovlje SR 10
– območje je vključeno v DPN Brdo in predstavlja stavbna zemljišča vzhodnega dela načrtovanega novega naselje Srakovlje za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje (glej 47. člen točka 1.112);
– v skladu s kulturnovarstvenim soglasjem je v območju potrebno ohranjati obstoječo drevesno vegetacijo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(dokončanje postopkov)
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu s tem odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
51. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
1. Odlok o prostorskih sestavinah družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03, 32/04, 22/06 – popravek, 22/08 – popravek, 33/10 in 8/12 – tehnični popravek);
2. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološko celoto urbanistične zasnove mesta Kranja (Uradni list RS, št. 72/04, 79/04 – popravek, 68/05, 22/06 – popravek, 138/06 – popravek, 16/07 – avtentična razlaga, 22/08 – popravek in 125/08 – popravek, 33/10, 46/10 – obvezna razlaga, 4/11 – popravek, 8/12 – tehnični popravek in 110/13);
3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika (Uradni list RS, št. 72/04, 68/05, 22/06 – popravek, 16/07 – avtentična razlaga, 22/08 – popravek in 64/08 – obvezna razlaga, 33/10 in 8/12 – tehnični popravek).
52. člen
(vpogled)
Izvedbeni prostorski načrt Mestne občine Kranj je na vpogled zainteresirani javnosti na Uradu za okolje in prostor in na njihovih spletnih straneh. Arhivski izvod (v digitalni in analogni obliki) se hrani tudi na Upravni enoti Kranj in ministrstvu, pristojnem za prostor.
53. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-120/2010-48/01
Kranj, dne 30. septembra 2014
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj l.r.
