Na podlagi prvega odstavka 16. člena v povezavi s 1. točko drugega odstavka 9. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter na podlagi soglasja Agencije za javni nadzor nad revidiranjem št. 10.00-37/2014 z dne 13. 10. 2014 je strokovni svet na seji dne 20. 10. 2014 sprejel

Pri dajanju mnenja v zvezi s postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja (odslej ZFPPIPP) mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij (odslej ocenjevalec) upoštevati določila zakona, ki ureja to področje, določila pravil, razvrščenih v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, in tega poslovnofinančnega standarda kot njenega sestavnega dela.
Slovenski poslovnofinančni standard 5 (odslej SPS 5) je namenjen podrobnejši metodološki opredelitvi nekaterih postopkov, namenjenih oblikovanju mnenja in izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca v skladu z določili ZFPPIPP-ja, podrobnejši opredelitvi nekaterih vsebin poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, ki so specifična za postopke prisilne poravnave, in podrobnejši opredelitvi same vsebine poročila ocenjevalca v skladu s temi postopki in ga je treba razumeti kot zavezujoče strokovno dopolnilo zgoraj navedenim predpisom.
Določila SPS 5 veljajo in se smiselno uporabljajo za vsa mnenja in poročila ocenjevalca vrednosti, ki jih predvideva ZFPPIPP, po svoji vsebini pa ne predstavljajo ocenjevanja vrednosti. Predvsem veljajo za:
– poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega predlogu za začetek prisilne poravnave v skladu z določili 3. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP-ja;
– poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja v skladu z določili 181. člena ZFPPIPP-ja;
– dodatno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij v skladu z določili 2. točke tretjega odstavka 185.a člena ZFPPIPP-ja;
– poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, če o prisilni poravnavi glasuje upnik, s katerim se je dolžnik dogovoril glede prostovoljnega prestrukturiranja njegove zavarovane terjatve, v skladu z določili 2. točke šestega odstavka 200. člena ZFPPIPP-ja;
– poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega naknadnemu predlogu prisilne poravnave, v skladu z določili petega odstavka 221.k člena ZFPPIPP-ja.
V primerih, v katerih je to posebej zapisano oziroma posebej izhaja iz vsebine besedila standarda (npr. štiriinštiridesetega do sedeminštiridesetega odstavka tega standarda), se določila tega standarda nanašajo tudi na ocenjevanje vrednosti za potrebe insolventnih postopkov.

Določila, navedena v prvem do enajstem odstavku tega standarda se v celoti uporabljajo za vsa mnenja in poročila ocenjevalca vrednosti v okviru ZFPPIPP-ja, ki po svoji vsebini ne predstavljajo ocenjevanja vrednosti, zlasti pa za mnenja in poročila ocenjevalca, navedena v tretjem odstavku Uvoda k temu standardu.

1. Ne glede na to, da so posamezne analize, izračuni oziroma kakršnekoli druge podlage, podatki in informacije, potrebne za oblikovanje mnenja ocenjevalca, podane v dokumentih, ki jih dolžnik ali drug udeleženec priloži predlogu za začetek postopka prisilne poravnave ali med postopkom prisilne poravnave (npr. Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, Načrt finančnega prestrukturiranja dolžnika), je ocenjevalec zaradi zagotovitve neodvisne kritične presoje dolžnikovih navedb dolžan izdelati lastne analize in izračune oziroma pripraviti lastne podlage in jih v skladu z določili pravil, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, predstaviti v svojem poročilu.
2. Pri oblikovanju mnenja je ocenjevalec vrednosti dolžan obravnavati in po potrebi upoštevati tudi informacije, podatke in dejstva, ki niso navedena v dokumentih, ki jih je pripravil dolžnik, jih pa ocenjevalec vrednosti pozna oziroma bi jih moral poznati, če upošteva ravnanje z dolžno strokovno skrbnostjo, in bi lahko vplivali na bodoče poslovanje dolžnika, na verjetnost doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika ali na pogoje poplačila upnikov v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnem postopku.
3. Ocenjevalec vrednosti se v svojem poročilu lahko izogne ponovnemu navajanju informacij, navedenih s strani dolžnika, če se z njimi strinja, vendar se mora v takem primeru v svojem poročilu izrecno sklicevati na navedbe v dokumentih, ki jih je pripravil dolžnik. Pri tem mora navedbe, na katere se sklicuje, jasno določiti (npr. z navedbo dolžnikovega dokumenta in strani, na kateri so podane navedbe, na katere se sklicuje) ter dolžnikove navedbe, na katere se sklicuje, tudi izrecno potrditi.

4. Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v postopkih prisilne poravnave je največkrat izdelano na podlagi naročila dolžnika kot priloga predloga za začetek postopka prisilne poravnave. Ocenjevalec je v poročilu dolžan razkriti identiteto dolžnika in naročnika mnenja. Dolžnik in naročnik sta lahko različni osebi. Poročilo ni nujno namenjeno začetku postopka prisilne poravnave (npr. takrat, ko je naročnik poročila upnik, ki poročilo uporabi za dokazovanje neobstoja materialnopravnih pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave). Tovrstne okoliščine morajo biti v poročilu ustrezno razkrite, praviloma pri identifikaciji naročnika, dolžnika in nameravanih uporabnikov oziroma pri zapisu namena poročila.

5. Predmet pregleda ocenjevalca vrednosti opredeljuje dolžnikov Načrt finančnega prestrukturiranja. Ker za oblikovanje mnenja, ali so podani materialnopravni pogoji za vodenje postopka prisilne poravnave, vsi potrebni podatki in informacije niso nujno vsebovani v Načrtu finančnega prestrukturiranja, se mora ocenjevalec podrobno seznaniti z vsebino dolžnikovega Poročila o finančnem položaju in poslovanju; o dolžnikovih preteklih računovodskih izkazih; njegovih projekcijah računovodskih izkazov ob predpostavki potrditve prisilne poravnave na bilančni presečni datum in s predpostavkami, ob upoštevanju katerih so bile pripravljene navedene projekcije računovodskih izkazov. Največkrat pa je treba pregledati tudi druge dokumente in podlage. V nekaterih primerih bo poročilo ocenjevalca prednostno temeljilo na drugih podlagah (npr. dodatno poročilo ocenjevalca v skladu z 2. točko tretjega odstavka 185.a člena ZFPPIPP-ja). Vse pregledane dokumente in podlage mora ocenjevalec navesti v poročilu.

6. V poročilu je treba navesti opravljene raziskave in analize ter izdelane podlage ocenjevalca, na katerih temeljijo ugotovitve, in sicer tako, da uporabnik poročila brez težav razume, kako je ocenjevalec prišel do svojih ugotovitev in mnenja, ki ga podaja v poročilu. Pri tem mora ocenjevalec še posebej opozoriti na okoliščine, zaradi katerih so raziskave in analize opravljene v drugačnem obsegu od običajnega za tovrstne raziskave in analize. Ocenjevalec je dolžan izrecno opozoriti na kakršne koli druge omejitve in ugotovitve pri opravljenih raziskavah in analizah.

7. V poročilu morajo biti jasno navedene vse predpostavke, posebne predpostavke in omejitve, na podlagi katerih je ocenjevalec oblikoval svoje ugotovitve in mnenje na način, da uporabnik poročila lahko oblikuje lastno mnenje glede uporabljenih predpostavk in njihove utemeljenosti.
8. Kot predpostavke je treba obravnavati vsa dejstva, za katera je pri oblikovanju mnenja ocenjevalca brez posebnih raziskav ali preverjanja upoštevano, da veljajo.
9. Posebne predpostavke morajo biti v poročilu označene kot posebne in navedene ločeno od drugih predpostavk.

10. Ocenjevalec mora pregledati poročila drugih ocenjevalcev, ki jih namerava uporabiti kot podlage pri oblikovanju mnenja in izdelavi poročila v postopku prisilne poravnave. Pri tem lahko uporabi le tista poročila o ocenjevanju vrednosti, ki so izdelana:
a) v skladu z določili zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja;
b) v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti;
c) ustrezno glede na predmet ocenjevanja vrednosti, nameravane uporabnike poročila o oceni vrednosti, namen ocenjevanja vrednosti, uporabljeno podlago vrednosti, uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti ter datum ocenjevanja vrednosti.
11. Poročila drugih ocenjevalcev, ki jih je ocenjevalec uporabil pri oblikovanju svojega mnenja in izdelavi poročila v postopku prisilne poravnave, mora ocenjevalec v izvirniku v celoti priložiti svojemu poročilu, v samem poročilu pa navesti najmanj še:
a) identifikacijo sredstva, ki je bilo predmet ocenjevanja v uporabljenem poročilu;
b) identifikacijo in status ocenjevalca vrednosti, ki je uporabljeno poročilo izdelal;
c) identifikacijo naročnika uporabljenega poročila;
d) nameravane uporabnike, kot so navedeni v uporabljenem poročilu;
e) namen ocenjevanja vrednosti;
f) uporabljeno podlago vrednosti;
g) uporabljene načine in metode ocenjevanja vrednosti;
h) datum ocenjevanja vrednosti in datum priprave poročila o ocenjevanju vrednosti;
i) ocenjeno vrednost;
j) na kakšen način je ocenjena vrednost upoštevana v poročilu ocenjevalca oziroma kako je vplivala na njegove ugotovitve in mnenje, podano v poročilu.

Določila, navedena v dvanajstem do šestdesetem odstavku tega standarda, se uporabljajo za vsa mnenja in poročila ocenjevalca vrednosti, katerih predmet je načrt finančnega prestrukturiranja, in sicer:
– poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega dolžnikovemu predlogu za začetek prisilne poravnave v skladu s 3. točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP-ja;
– poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja v skladu z določili 181. člena ZFPPIPP-ja;
– poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega naknadnemu predlogu prisilne poravnave, v skladu z določili petega odstavka 221.k člena ZFPPIPP-ja.

12. V poročilu mora biti povzeta ključna vsebina Načrta finančnega prestrukturiranja in Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, in sicer tako, da je možna identifikacija oziroma jasna primerjava z zapisi v izvirnikih. Pri vsakem navajanju in specifikaciji mora ocenjevalec navesti vir podatkov in po potrebi v opombi zapisati, da navedeni podatki ne predstavljajo njegove vrednostne presoje. Povzetek, ki ne predstavlja presoje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, temveč zgolj analitično podlago in služi boljši razumljivosti in preglednosti poročila, mora obsegati najmanj:
a) navedbo, da gre za povzetek Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika in navedbo, za povzetek katerega načrta finančnega prestrukturiranja gre: povzetek načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega dolžnikovemu predlogu za začetek prisilne poravnave; povzetek čistopisa spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja; ali povzetek načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega naknadnemu predlogu prisilne poravnave; navedbo, ali gre za dolžnikov ali upniški načrt finančnega prestrukturiranja;
b) skupno višino terjatev do dolžnika, razvrstitev terjatev do dolžnika po posameznih razredih, znotraj razreda navadnih terjatev posebej višino navadnih poslovnih in višino navadnih finančnih terjatev;
c) specifikacijo ločitvenih terjatev do dolžnika, ki med drugim vsebuje za vsako ločitveno terjatev: identifikacijske podatke o upniku; višino terjatve; navedbo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice; vrednost zavarovanja, kot jo opredeljuje četrta alineja 5. točke prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP-ja; zaščiteno vrednost zavarovanja terjatve, kot jo opredeljuje drugi odstavek 221.t člena ZFPPIPP-ja; višino tistega deleža terjatve, ki presega višino zaščitene vrednosti zavarovanja, vključno z zavarovanimi terjatvami, katerih vrednost v zavarovanje prejetega premoženja ne zadošča za njihovo poplačilo zaradi poznejšega poplačilnega vrstnega reda; skupno višino vseh ločitvenih terjatev; skupno višino vrednosti zavarovanja; skupno višino zaščitene vrednosti zavarovanj teh terjatev; skupno višino tistega deleža ločitvenih terjatev, ki presega višino zaščitene vrednosti zavarovanj terjatev;
d) način obravnave tistega deleža zavarovanih terjatev, ki presega višino zaščitene vrednosti zavarovanja, vključno z zavarovanimi terjatvami, katerih vrednost v zavarovanje prejetega premoženja ne zadošča za njihovo poplačilo zaradi poznejšega poplačilnega vrstnega reda, ki ga predvideva načrt finančnega prestrukturiranja;
e) specifikacijo tistih terjatev do dolžnika, ki jih upnikom ni dovoljeno prenesti na dolžnika kot stvarni vložek znotraj postopkov spremembe osnovnega kapitala v okviru finančnega prestrukturiranja dolžnika. Specifikacija mora med drugim vsebovati: identifikacijske podatke o upniku; višino njegove terjatve; obrazložitev povezave med upnikom in dolžnikom, zaradi katere prenos terjatev ni dovoljen; razred, v katerega je terjatev razvrščena, in skupno višino vseh terjatev, ki jih ni dovoljeno prenesti na dolžnika;
f) likvidacijsko vrednost sredstev dolžnika, kot jo opredeljuje 7. točka drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP-ja;
g) višino terjatev do dolžnika, ki jih dolžnik izkazuje izvenbilančno, in način obravnave teh terjatev, kot ga predvideva Načrt finančnega prestrukturiranja;
h) opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik insolventen;
i) predlog prisilne poravnave;
j) povzetek zapisa v zvezi s prostovoljnim prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, če je navedeno kot potrebno za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika;
k) povzetek zapisa v zvezi z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja;
l) povzetek opisa dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo;
m) ocenjen delež plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu terjatev pri izvedbi prisilne poravnave, kot je to predvideno v Načrtu finančnega prestrukturiranja;
n) ocenjen delež plačila terjatev do dolžnika po posameznem razredu terjatev pri izvedbi stečajnega postopka;
o) povzetek dolžnikovega opisa dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da bo sposoben izpolniti vse svoje obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.
Vsebina Načrta finančnega prestrukturiranja in Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, navedena v točkah b)–g) tega odstavka, je v poročilu ocenjevalca lahko povzeta tako, da so podatki o terjatvah po posamičnih dolžnikovih upnikih podani v prilogah, v glavnem besedilu poročila pa zbirno po razredih oziroma skupinah terjatev v skladu z zahtevami tega odstavka.
13. Če katera od vsebin, navedenih v dvanajstem odstavku tega standarda, v Načrtu finančnega prestrukturiranja oziroma v Poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika ni predstavljena oziroma ne pride v poštev (npr. če prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev ni navedeno kot ukrep, potreben za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika), je treba to v poročilo zapisati.

14. Poročilo mora vsebovati pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v dejavnosti, v kateri dolžnik posluje. Gre za pregled razmer, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na trenutno stanje dolžnika in uspešnost prestrukturiranja, ter osnovne skupine informacij o dolžniku in s tem v zvezi opravljene raziskave in analize. Analizo razmer v širšem gospodarskem okolju (makroekonomsko analizo), analizo dejavnosti (analiza panoge), v kateri posluje dolžnik, predstavitev dolžnika, njegove organizacijske strukture in zgodovine ter analizo konkurenčnega položaja dolžnika je treba pripraviti in v poročilu predstaviti v enakem obsegu, ob uporabi enake metodologije in ob upoštevanju istih pravil stroke, kot veljajo v okviru ocenjevanja vrednosti podjetja, le da je poudarek vseh analiz na analizi vplivov teh dejavnikov na finančni položaj dolžnika na bilančni presečni datum ter na pričakovano uspešnost predvidenega prestrukturiranja dolžnika.

15. Ocenjevalec mora v poročilu analizirati poslovanje dolžnika vsaj za obdobje treh zaključenih poslovnih let pred letom, v katerem je bilančni presečni datum, vključno z obdobjem od zadnjega zaključenega koledarskega leta pred bilančnim presečnim datumom do bilančnega presečnega datuma oziroma za daljše obdobje, če je to potrebno za pravilno razumevanje razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika.
16. V okviru analize poslovanja dolžnika mora ocenjevalec za obdobje, opredeljeno v petnajstem odstavku tega standarda, prikazati računovodske izkaze ter opraviti finančno analizo teh računovodskih izkazov. Računovodski izkazi, ki jih je treba analizirati, obsegajo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.
17. Ob prikazu računovodskih izkazov mora ocenjevalec ugotoviti, ali so računovodski izkazi revidirani ali ne, in to ugotovitev zapisati v poročilo.
18. V poročilu ocenjevalca predstavljeni in analizirani računovodski izkazi se praviloma ne smejo razlikovati od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika oziroma na portalu AJPES-a. Če pa se računovodski izkazi, uporabljeni v poročilu ocenjevalca, razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih oziroma na portalu AJPES-a, mora ocenjevalec v svojem poročilu:
a) izrecno navesti, da se v poročilu uporabljeni računovodski izkazi razlikujejo od računovodskih izkazov, objavljenih v rednih letnih poročilih dolžnika oziroma na portalu AJPES-a;
b) razkriti vse razlike in od dolžnika dobiti razlago in utemeljitev razlik ter dolžnikovo razlago in utemeljitev razkriti v poročilu;
c) razkriti, na kakšen način so razlike v računovodskih izkazih vplivale na ocenjevalčeve ugotovitve in mnenje, oziroma kakšne bi bile njegove ugotovitve, če bi bili uporabljeni računovodski izkazi, objavljeni v rednih letnih poročilih dolžnika oziroma na portalu AJPES.
19. Znotraj analize preteklih računovodskih izkazov, kot je sicer običajna pri postopkih ocenjevanja vrednosti, mora ocenjevalec zaradi posebnih okoliščin, ki jih predstavlja insolventni postopek, poleg ostalega:
a) prepoznati in navesti terjatve posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika do tega upnika, ki so v začetku postopka prisilne poravnave predmet pobota, in razkriti višino teh terjatev po posameznih razredih terjatev in posameznih upnikih;
b) prepoznati in navesti terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki obstajata ob začetku stečajnega postopka, ter razkriti višino teh terjatev po posameznih razredih terjatev in posameznih upnikih;
c) razkriti, obrazložiti in utemeljiti morebitne obveznosti do lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, katerega vračila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne morejo uveljavljati;
d) razkriti, obrazložiti in utemeljiti višino tistega dela zavarovanih terjatev, ki presega višino zaščitene vrednosti zavarovanja, vključno z zavarovanimi terjatvami, katerih vrednost v zavarovanje prejetega premoženja ne zadošča za njihovo poplačilo zaradi poznejšega poplačilnega vrstnega reda. Razkritje mora biti izvedeno po posameznih zavarovanih terjatvah in v skupni višini. Razkriti je treba tudi način obravnave tega dela zavarovanih terjatev, kot je to predvideno v načrtu finančnega prestrukturiranja;
e) razkriti, obrazložiti in utemeljiti terjatve do dolžnika, ki jih znotraj postopkov spremembe osnovnega kapitala zaradi finančnega prestrukturiranja upnikom ni dovoljeno prenesti na dolžnika kot stvarni vložek. Omenjene terjatve morajo biti razkrite posamično in v skupni višini;
f) razkriti višino likvidacijske vrednosti sredstev dolžnika, kot jo opredeljuje 7. točka prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP-ja, z navedbo podlag (poročil o oceni vrednosti, na način, kot to opredeljujeta deseti in enajsti odstavek tega standarda), na osnovi katerih je bila določena likvidacijska vrednost sredstev dolžnika;
g) razkriti, obrazložiti in utemeljiti višino izvenbilančnih obveznosti na bilančni presečni datum po posameznih skupinah obveznosti (npr. obveznosti iz naslova hipotek, obveznosti iz naslova posameznih oblik danih garancij, dana poroštva za obveznosti tretjih oseb …) in po posameznih upnikih ter razkriti, obrazložiti in utemeljiti način obravnave teh obveznosti, ki ga je predvidel dolžnik;
h) ugotoviti, ali iz računovodskih izkazov, pripravljenih na bilančni presečni datum izhaja, da je nastala situacija iz 1. točke osmega odstavka 144. člena ZFPPIPP-ja oziroma ali iz teh računovodskih izkazov ob dodatnem upoštevanju višine likvidacijske vrednosti sredstev dolžnika, opredeljene v skladu s 7. točko prvega odstavka 142. člena ZFPPIPP-ja, izhaja, da je nastala situacija iz 2. točke osmega odstavka 144. člena ZFPPIP-ja, ter ali v zvezi s katero koli izmed obeh navedenih situacij obstaja dolžnikova obveznost, da poda alternativni predlog prisilne poravnave. Svojo ugotovitev je ocenjevalec dolžan obrazložiti.

20. Ugotovitve analiz in raziskav ocenjevalec strne v analizo glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika. Analiza glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika mora biti podana na takšen način, da so iz nje jasni dejavniki, ki jih mora dolžnik obvladovati za odpravo trajnejše nelikvidnosti oziroma dolgoročne plačilne nesposobnosti.

21. Ocenjevalec mora pridobiti informacije o poslovanju dolžnika med bilančnim presečnim datumom in datumom priprave poročila, vključno z informacijami o vseh pomembnejših dogodkih v tem obdobju, ter informacije o pomembnejših dogodkih pri poslovanju dolžnika in njihovih učinkih razkriti in obrazložiti. Med tovrstne dogodke sodijo tudi pomembnejši dogodki v zvezi s potekom finančnega prestrukturiranja in postopka prisilne poravnave, kot na primer potek aktivnosti za izpolnitev morebitnih dodatnih pogojev za finančno prestrukturiranje v skladu z drugim odstavkom 145. člena ZFPPIPP-ja; prenos pooblastil za vodenje poslov dolžnika; morebitni dani ugovori proti vodenju postopka prisilne poravnave; morebitni ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja v skladu z 221.r členom ZFPPIPP-ja in vsa dejstva v zvezi s tovrstnim ugovorom; morebitni dani zahtevki za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja; morebitni dani zahtevki za podaljšanje roka za vložitev zahtevka za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja in podobno. Če tovrstnih dogodkov ni bilo, mora ocenjevalec to zapisati v poročilu.
22. Ocenjevalec mora preveriti stanje dolžnikovih obveznosti in pogojnih obveznosti do upnikov med izdelavo poročila in ga primerjati s stanjem dolžnikovih obveznosti in pogojnih obveznosti na bilančni presečni datum. Če se stanje obveznosti ali pogojnih obveznosti do upnikov po skupni višini, po višini obveznosti do upnikov posameznega razreda ali po višini obveznosti do posameznega upnika v času priprave poročila občutneje razlikuje od stanja teh obveznosti na bilančni presečni datum, mora ocenjevalec pridobiti pojasnilo od dolžnika in razliko v obveznostih skupaj z obrazložitvijo razkriti v poročilu. Če so ugotovljene občutnejše razlike v obveznostih do posameznega upnika, do katerega višina obveznosti ne na bilančni presečni datum ne med izdelavo poročila ocenjevalca vrednosti ne presega zneska, nižjega od 7.500 EUR ali 2,00 % skupne višine vseh obveznosti do upnikov, ločeno razkrivanje in pojasnjevanje razlik v obveznostih do takšnega upnika v poročilu ocenjevalca vrednosti ni potrebno.
23. Če občutnejših razlik v skupnem stanju obveznosti, stanju obveznosti do upnikov posameznega razreda ali stanju obveznosti do posameznega upnika ni, mora ocenjevalec to zapisati v poročilu.

24. a) Ocenjevalec mora v poročilu predstaviti projekcije računovodskih izkazov (bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov) na bilančni presečni datum, ob predpostavki učinkovanja predlagane prisilne poravnave na ta datum, ter vsaj za obdobje, dokler dolžnik ne plača terjatev vseh upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje. V projekcijah izkaza denarnih tokov morajo biti ločeno izkazani izdatki za poplačilo obveznosti iz naslova prisilne poravnave po posameznih razredih upnikov, in sicer s takšno dinamiko, kot izhaja iz dolžnikovega predloga prisilne poravnave. Ocenjevalec mora pri predstavitvi in analizi projekcij računovodskih izkazov razkriti in analizirati predvidene ukrepe poslovnega in finančnega prestrukturiranja ter razkriti, analizirati in utemeljiti predpostavke, ob upoštevanju katerih so bile pripravljene projekcije računovodskih izkazov.
b) Če je kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidena izčlenitev v skladu z 221.o členom ZFPPIPP-ja, morajo biti v poročilu predstavljene tudi projekcije računovodskih izkazov (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov) za vse novoustanovljene prevzemne družbe, in sicer za obdobje, v katerem se pričakuje, da bodo te družbe dosegle normalizirano poslovanje, vendar ne manj kot za obdobje, v katerem je predvideno, da bo dolžnik plačal terjatve vseh upnikov, na katere prisilna poravnava učinkuje, in v nobenemu primeru ne manj kot za pet zaključenih poslovnih let po poslovnem letu, v katerem se poda predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
25. Ocenjevalec mora v poročilu prikazati finančno-računovodsko analizo projekcij računovodskih izkazov, katere del je tudi primerjalna analiza glavnih računovodskih kazalnikov z računovodskimi kazalniki preteklih računovodskih izkazov. Znotraj analize projekcij računovodskih izkazov mora ocenjevalec:
a) preveriti, ali so projekcije računovodskih izkazov pripravljene v skladu z določili ZFPPIPP-ja, zlasti v skladu z določili 41. člena, osmega in devetega odstavka 144. člena, četrtega odstavka 190. člena, drugega odstavka 191. člena, tretjega odstavka 199.d člena, 1. točke prvega odstavka 221.n člena in drugega do četrtega odstavka 221.t člena, in ugotovitve zapisati v Poročilu;
b) prepoznati in razkriti vire, iz katerih dolžnik predvideva poplačilo svojih obveznosti iz naslova prisilne poravnave;
c) podati mnenje, ali so v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideni tudi ukrepi in postopki poslovnega prestrukturiranja, ki dolgoročno odpravljajo temeljne razloge, zaradi katerih je podjetje postalo insolventno;
d) prepoznati in razkriti tveganja za uresničitev predvidenih ukrepov poslovnega in finančnega prestrukturiranja oziroma za uresničitev predpostavk, na katerih temeljijo projekcije računovodskih izkazov ter posledično tveganja za uresničitev rezultatov poslovanja, predvidenih v projekcijah računovodskih izkazov;
e) navesti dejstva in okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da obstaja oziroma ne obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da bo dolžnik sposoben uresničiti predvidene ukrepe poslovnega in finančnega prestrukturiranja in izpolniti vse obveznosti v skladu s predlagano prisilno poravnavo.

26. Ocenjevalec mora v poročilu predstaviti potek in ugotovitve preizkusa insolventnosti dolžnika na bilančni presečni datum. Ocenjevalec opravi preizkus insolventnosti dolžnika tako, da preveri obstoj vseh kriterijev, ki jih v zvezi z insolventnostjo opredeljuje zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja.
27. Pri preizkusu trajnejše nelikvidnosti pri dolžniku, ki za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti ter pri preizkusu prezadolženosti (vrednost premoženja je manjša od vsote obveznosti), se kot skupni znesek obveznosti upoštevajo obveznosti dolžnika do upnikov (v skupni znesek obveznosti niso vključeni zneski, izkazani med obveznostmi, ki ne predstavljajo obveznosti do upnikov, kot npr. kategorije kapitala, rezervacije, dolgoročne in kratkoročne pasivne časovne razmejitve ipd., če ne predstavljajo obveznosti do upnikov).
28. Pri ugotovitvi insolventnosti zaradi obstoja katerega izmed kriterijev trajnejše nelikvidnosti je treba poročilu ocenjevalca priložiti:
a) specifikacijo obveznosti, s plačilom katerih dolžnik zamuja več kot dva meseca, v kateri morajo biti navedeni vsaj: identifikacijski podatki upnika, višina neplačanih obveznosti do upnika na bilančni presečni datum in datum zapadlosti neplačanih obveznosti do upnika;
b) listine, iz katerih je razviden obstoj ugotovljenega stanja trajnejše nelikvidnosti (npr. izpisek iz registra transakcijskih računov, ki ga vodi AJPES; pravnomočen sklep o izvršbi in izpis iz računovodskih evidenc dolžnika – saldakontne kartice upnika; odgovor na poizvedbo pri ZPIZZ-u …).

29. V preizkus bodoče kratkoročne plačilne sposobnosti je praviloma treba vključiti vsaj analizo kazalnikov likvidnosti, analizo kazalnikov obračanja kategorij obratnega kapitala in analizo izkaza denarnih tokov.
30. V preizkus bodoče dolgoročne plačilne sposobnosti je treba vključiti preizkus bodoče kapitalske ustreznosti; preizkus dolgoročne prezadolženosti; preizkus vzdržnosti neto finančne zadolženosti z zornega kota sposobnosti podjetja, da servisira neto finančni dolg z denarnim tokom iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala ob upoštevanju v projekcijah predvidenega stanja ob zaključku prisilne poravnave; in preizkus dolgoročne vzdržnosti strukture financiranja, to je dolgoročne vzdržnosti razmerja med dolgom in kapitalom, opredeljene na podlagi v projekcijah predvidenega razmerja med dolgom in kapitalom ob zaključku prisilne poravnave.
31. Ocenjevalec mora v poročilu predstaviti vse opravljene preizkuse, pri tem uporabljene metodologije, podlage in predpostavke ter s temi povezane izračune. Za vsak preizkus mora podati dokončno ugotovitev z utemeljitvami.

32. Ocenjevalec mora izdelati in v poročilu predstaviti lastno oceno pogojev poplačila upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave, in sicer za vse razrede terjatev oziroma za vse posamične terjatve, za katere je v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideno prisilno ali prostovoljno prestrukturiranje teh terjatev. V ta namen ocenjevalec v svojem poročilu navede:
a) skupni znesek terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave po posameznih razredih;
b) posamezne razrede terjatev oziroma posamezne terjatve, ki so z upoštevanjem vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja navedene v načrtu finančnega prestrukturiranja kot predmet prostovoljnega ali prisilnega prestrukturiranja (kot prostovoljno prestrukturiranje se šteje tisto prestrukturiranje terjatev, za katero je potrebna izrecna privolitev imetnika te terjatve); višino terjatev po navedenih razredih oziroma posameznih terjatvah na bilančni presečni datum brez upoštevanja učinkov finančnega prestrukturiranja; predvidene ukrepe finančnega prestrukturiranja za vsak navedeni razred terjatev oziroma posamične terjatve ter višino in dinamiko poplačila terjatev vsakega navedenega razreda oziroma posamičnih terjatev pri potrditvi prisilne poravnave. Če so terjatve, navedene v točki e) in točki f) dvaintridesetega odstavka tega standarda v skladu z ukrepi, navedenimi v načrtu finančnega prestrukturiranja, predmet prisilnega ali prostovoljnega prestrukturiranja, morajo biti vključene in prikazane kot ločeni skupini;
c) višino terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave, katerih poplačilo se v tem primeru razlikuje od poplačila pri stečaju, po posameznih razredih upnikov oziroma po posamičnih terjatvah, če so te navedene v točki b) tega odstavka, in skupaj;
d) višino terjatev upnikov, ki so obstajale ob začetku postopka prisilne poravnave do insolventnega dolžnika, in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika do tega upnika, ki so obstajale ob začetku postopka prisilne poravnave, po posameznih razredih terjatev;
e) višino terjatev upnikov iz naslova izvenbilančnih obveznosti, katerih unovčenje je predvideno v času trajanja prisilne poravnave, plačilo pa kot plačilo obveznosti iz naslova prisilne poravnave, pod pogoji potrjene prisilne poravnave, po posameznih razredih terjatev;
f) višino tistega dela zavarovanih terjatev, ki presega višino zaščitene vrednosti zavarovanja, vključno z zavarovanimi terjatvami, katerih vrednost v zavarovanje prejetega premoženja ne zadošča za njihovo poplačilo zaradi poznejšega poplačilnega vrstnega reda, po posameznih zavarovanih terjatvah in v skupni višini in način obravnave tistega dela zavarovanih terjatev, kot je to predvideno v načrtu finančnega prestrukturiranja;
g) višino terjatev lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati, po posameznih razredih terjatev.
33. Dinamiko plačila vseh terjatev do dolžnika na bilančni presečni datum ocenjevalec predstavi v poročilu tudi v projekciji izkaza denarnega toka, pripravljeni ob upoštevanju določil štiriindvajsetega odstavka tega standarda, in sicer ločeno po posameznih razredih terjatev: posebej za terjatve, ki so predmet prisilnega prestrukturiranja, ter posebej za terjatve, ki so predmet prostovoljnega prestrukturiranja oziroma posebej za morebitne ostale terjatve. Pri tem terjatve do dolžnika in nasprotne dolžnikove terjatve iz točke d) dvaintridesetega odstavka tega standarda izkaže posebej. V skladu z obravnavo teh terjatev, ki jih predvideva načrt finančnega prestrukturiranja, ločeno prikaže poplačilo terjatev iz točke e) in ločeno poplačilo terjatev iz točke f) dvaintridesetega odstavka tega standarda.
34. Če dolžnik da alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v lastniške deleže, se šteje, da je nominalni znesek poplačila vsakega evra terjatev upnikov, ki alternativni predlog sprejmejo:
a) enak nominalnemu znesku osnovnega vložka, ki ga upnik pridobi za vsak evro terjatev, prenesenih kot stvarni vložek, če je dolžnik organiziran kot d. o. o.;
b) enak nominalnemu znesku osnovnega kapitala, ki ga upnik pridobi na podlagi števila delnic, ki jih pridobi za vsak evro terjatev, prenesenih kot stvarni vložek, če je dolžnik organiziran kot d. d., in sicer ob upoštevanju nominalne vrednosti ene delnice, če so delnice oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom, oziroma ob upoštevanju števila kosovnih delnic in višine osnovnega kapitala dolžnika, če so delnice oblikovane kot kosovne delnice.
35. Pri dolžnikovem alternativnem predlogu prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v lastniške deleže se za oceno pogojev poplačila upnikov pri potrditvi prisilne poravnave šteje, da bodo alternativni predlog prisilne poravnave sprejeli dolžniki, katerih skupna višina terjatev je enaka najnižjemu skupnemu znesku terjatev, ki jih morajo v skladu z dolžnikovim predlogom prisilne poravnave upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje.
36. Prav tako se pri dolžnikovem alternativnem predlogu prisilne poravnave šteje, da je poplačilo terjatev upnikov, ki alternativni predlog prisilne poravnave sprejmejo, izvedeno na dan pravnomočnosti sklepa sodišča o potrditvi prisilne poravnave.
37. Če dolžnik da alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže, je treba pri izračunu sedanje vrednosti plačil terjatev upnikov na bilančni presečni datum upoštevati plačilo terjatev, ki ga upniki prejmejo s preoblikovanjem svojih terjatev v kapital dolžnika, v višini in rokih, opredeljenih v petintridesetem in šestintridesetem odstavku tega standarda.
38. Ocenjevalec vrednosti v svojem poročilu predstavi višino in dinamiko plačil terjatev upnikov iz točke b) dvaintridesetega odstavka tega standarda, ob upoštevanju triintridesetega in sedemintridesetega odstavka tega standarda. Za navedena plačila ocenjevalec izračuna sedanjo vrednost na bilančni presečni datum, posebej za vsak razred terjatev oziroma za posamične terjatve, če so navedene v točki b) dvaintridesetega odstavka tega standarda, in posebej za terjatve, ki so predmet prisilnega oziroma prostovoljnega prestrukturiranja. Pri izračunu sedanje vrednosti plačil upošteva tudi terjatve posameznega upnika do insolventnega dolžnika in nasprotne terjatve insolventnega dolžnika do tega upnika, ki so v začetku postopka prisilne poravnave predmet pobota, vsakič v pripadajočem razredu oziroma skupini terjatev, pri čemer teh terjatev v pobotanem delu ne diskontira; terjatve, ki so predmet pobota, povečujejo sedanjo vrednost poplačila upnikov na bilančni presečni datum v celotni pobotani višini.
39. Ocenjevalec mora v svojem poročilu predstaviti uporabljeno metodologijo, predpostavke in podlage za določitev diskontne mere in diskontno mero, z uporabo katere je opravljen izračun sedanje vrednosti predvidenih plačil upnikom na bilančni presečni datum.
40. Za izračun sedanje vrednosti ocenjevalec uporabi diskontno mero, ki odraža tehtano povprečje stroška kapitala (WACC), ki ga opredeli ob uporabi metodologij in postopkov, ki so za ta namen običajni v praksi ocenjevanja vrednosti podjetij, ob hkratnem upoštevanju naslednjih sprememb:
a) pri oceni stroška dolga izhaja iz obrestnih mer, za katere je mogoče pričakovati, da bi jih posojilodajalci zaračunali pri odobritvi posojila dolžniku med trajanjem postopka prisilne poravnave, če pa teh ni mogoče ugotoviti z zadostno zanesljivostjo, pa iz tehtanega povprečja obrestnih mer, ki so jih posojilodajalci upravičeni zaračunati dolžniku na podlagi pogodb, ki urejajo dolžniško financiranje dolžnika, veljavnih na bilančni presečni datum;
b) pri oceni razmerja med dolžniškim in lastniškim financiranjem izhaja iz ciljnega knjigovodskega razmerja, predvidenega ob zaključku prisilne poravnave, kot je to izkazano v projekciji bilance stanja dolžnika.
41. Diskontna mera, z uporabo katere je bil opravljen izračun sedanje vrednosti plačil na bilančni presečni datum, ter metodologija, podlage in predpostavke, uporabljene za določitev diskontne mere, morajo biti v poročilu razkrite in utemeljene.
42. Izračunano sedanjo vrednost plačil terjatev upnikov na bilančni presečni datum ocenjevalec primerja s skupno višino istih terjatev (terjatev istega razreda, iste skupine oziroma posamičnih terjatev, če so te navedene v točki b) dvaintridesetega odstavka tega standarda) na bilančni presečni datum, zmanjšano za višino terjatev lastnikov dolžnika, uvrščenih med iste terjatve (terjatev istega razreda, iste skupine oziroma posamičnih terjatev če so te navedene v točki b) dvaintridesetega odstavka tega standarda), ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati. Na ta način ugotovi odstotek poplačila terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave. Izračun odstotka in odstotek poplačila terjatev upnikov ocenjevalec predstavi v svojem poročilu.

43. Ocenjevalec izdela in v poročilu predstavi oceno pogojev plačila terjatev upnikov pri stečajnem postopku. V ta namen ocenjevalec v svojem poročilu navede:
a) vrednost premoženja dolžnika v skupni višini in po posameznih kategorijah, in sicer knjigovodsko vrednost, ocenjeno tržno vrednost in ocenjeno vrednost ob predpostavki prisilne likvidacije. Ob prikazu vrednosti premoženja morajo biti navedene tudi uporabljene ocene vrednosti oziroma druge podlage ter razkrite in utemeljene predpostavke, ob upoštevanju katerih sta določeni ocenjena tržna vrednost in ocenjena vrednost ob predpostavki prisilne likvidacije. V prikaz premoženja mora biti vključeno tudi morebitno premoženje, ki ni izkazano v bilanci stanja. Če takega premoženja ni, mora biti to zapisano v poročilu;
b) oceno rokov unovčenja premoženja dolžnika z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk;
c) oceno stroškov stečajnega postopka po posameznih kategorijah teh stroškov s prikazom dinamike njihovega poplačila med stečajnim postopkom in s predstavitvijo metodologije ocene za vsako izmed kategorij stroškov ter z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk. Med stroški stečajnega postopka je treba kot stroške stečajnega postopka upoštevati vse skupine stroškov, opredeljene v zakonu, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali morebitne druge zakone;
d) skupni znesek terjatev upnikov pri stečaju;
e) prikaz, razlago in utemeljitev morebitnih razlik med višino terjatev upnikov pri potrditvi prisilne poravnave in višino terjatev upnikov pri stečaju, po posameznih razredih upnikov oziroma po posameznih upnikih, karkoli izmed navedenega je za celovito razumevanje primerjave med poplačilom upnikov v obeh postopkih potrebno;
f) višino terjatev upnikov pri stečaju, katerih poplačilo se v tem primeru razlikuje od poplačila pri potrditvi prisilne poravnave, po posameznih razredih upnikov in skupaj;
g) višino terjatve posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki obstajata ob začetku stečajnega postopka, ki so predmet pobota in terjatve posameznega upnika do stečajnega dolžnika, in nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, po posameznih razredih terjatev;
h) višino terjatev upnikov iz naslova izvenbilančnih obveznosti, katerih unovčenje je predvideno med stečajnim postopkom, po posameznih razredih terjatev;
i) višino terjatev ločitvenih upnikov v delu, v katerem vrednost zastavljenega premoženja ne bo zadoščala za poplačilo teh terjatev, zato se v tem delu obravnavajo kot terjatve nezavarovanih upnikov;
j) višino terjatev lastnikov dolžnika, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati, po posameznih razredih terjatev;
k) oceno rokov in višine poplačila upnikov po posameznih razredih z navedbo in utemeljitvijo uporabljenih predpostavk.
44. Tržno vrednost posameznih sredstev in vrednost ob predpostavki prisilne likvidacije na bilančni presečni datum morajo oceniti ocenjevalci za posamezno vrsto sredstev. Ocenjevalci vrednosti morajo izdelati oceno vrednosti v skladu s pravili, kot jih določa zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ter v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti.
45. Oceno vrednosti premoženja je treba podati na bilančni presečni datum in mora odražati znesek, za katerega bi kupec in prodajalec zamenjala premoženje na ta dan. Če prodaja premoženja ni mogoča takoj, temveč je za prodajo potreben določen čas, mora ocenjevalec tega premoženja upoštevati tudi predvideni čas za prodajo premoženja in oceno vrednosti takšnega premoženja na bilančni presečni datum primerno prilagoditi navzdol.
46. Razlika med tržno vrednostjo posameznega sredstva in vrednostjo ob predpostavki prisilne likvidacije nastaja predvsem zato, ker nista izpolnjena pogoja 'voljnega prodajalca' in 'prodaje brez prisile' iz opredelitve tržne vrednosti po MSOV-jih. 'Voljni prodajalec' je katerikoli hipotetični prodajalec, ki se pojavlja na trgu, stečajni dolžnik pa prodaja premoženje v pogojih, ki so specifični zanj – tako zaradi dejstev, zaradi katerih je nakup premoženja od dolžnika v stečaju za kupca bolj tvegan kot nakup od kateregakoli hipotetičnega tržnega udeleženca (npr. izključitev odgovornosti prodajalca za stvarne napake, zmanjšana možnost ali popolna izključitev uveljavljanja garancijskih zahtevkov), kot tudi zaradi zavedanja kupcev, da gre za prodajo premoženja v stečajnem postopku. Glede pogoja 'brez prisile' je v praksi stečajnemu dolžniku praviloma na voljo dovolj časa za izvedbo ustreznega trženja, vendar ostaja zaveza, da je stečajni dolžnik dolžan premoženje prodati. Ocena vrednosti premoženja ob predpostavki prisilne likvidacije mora odražati navedena dejstva ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega posamičnega primera.
47. Metodologija, podlage in predpostavke, uporabljene za določitev ocenjene tržne vrednosti in ocenjene vrednosti ob predpostavki prisilne likvidacije, morajo biti v poročilu ali v prilogah k poročilu razkrite in utemeljene. Pri tem mora ocenjevalec vednosti posameznega premoženja pri oceni njegove vrednosti na bilančni presečni datum v poročilu obrazložiti, na kakšen način je upošteval čas, potreben za prodajo tega premoženja.
48. Za določitev pogojev poplačila upnikov pri stečajnem postopku se od ocenjene vrednosti premoženja ob predpostavki prisilne likvidacije odšteje sedanja vrednost stroškov stečajnega postopka na bilančni presečni datum. Ta se izračuna na podlagi opredeljene višine in dinamike stroškov stečajnega postopka in diskontne stopnje, ki se določi bodisi v višini zahtevane tržne mere donosa na kratkoročne dolžniške vrednostne papirje Republike Slovenije bodisi v višini obrestne mere za kratkoročne bančne depozite pri banki s sedežem v Republiki Sloveniji, oboje veljavno na bilančni presečni datum. Ocenjevalec mora v poročilu razkriti in utemeljiti uporabljeno diskontno mero in podlage, ob upoštevanju katerih jo je določil, ter prikazati izračun sedanje vrednosti stroškov stečajnega postopka na bilančni presečni datum.
49. a) Znesek razdelitvene stečajne mase na bilančni presečni datum iz oseminštiridesetega odstavka tega standarda se razdeli med posamezne razrede upnikov ob upoštevanju vrstnega reda poplačila terjatev upnikov in drugih pravil poplačila zavarovanih, prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev, ki jih določa ZFPPIPP.
b) Znesek razdelitvene stečajne mase na bilančni presečni datum (za vsak posamični razred upnikov ocenjen na način, določen v oseminštiridesetem odstavku in točki a) devetinštiridesetega odstavka tega standarda) se poveča za višino nasprotne terjatve stečajnega dolžnika do upnika tega razreda, ki obstaja ob začetku stečajnega postopka v višini predmeta pobota. Na ta način se oceni višina poplačila upnikov za posamični razred terjatev.
c) Oceno višine poplačila upnikov za posamični razred na bilančni presečni datum iz točke b) devetinštiridesetega odstavka tega standarda ocenjevalec primerja s skupno višino terjatev upnikov za ta razred na bilančni presečni datum, zmanjšano za višino terjatev lastnikov dolžnika, uvrščenih v isti razred, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati. Na ta način ugotovi odstotek poplačila posamičnega razreda upnikov v primeru stečajnega postopka.

50. Učinek potrditve prisilne poravnave na poplačilo terjatev upnikov se primerja z učinkom stečajnega postopka na poplačilo terjatev upnikov, tako da se primerjajo izračunani deleži poplačila terjatev upnikov v obeh primerih, za vsako skupino istih terjatev (terjatev istega razreda, iste skupine oziroma posamične terjatve, če so te navedene v točki b) dvaintridesetega odstavka tega standarda). Višji delež (odstotek) poplačila terjatev upnikov pomeni ugodnejši način poplačila. Ocenjevalec mora v poročilu podati mnenje glede ugodnejšega načina poplačila terjatev upnikov za vse razrede terjatev, skupine terjatev oziroma za posamične terjatve, navedene v točki b) dvaintridesetega odstavka tega standarda. V vseh primerih, v katerih se ocenjevalčevo mnenje nanaša na terjatve upnikov, za katere je predvideno prostovoljno prestrukturiranje teh terjatev, mora ocenjevalec to dejstvo izrecno navesti ob predložitvi mnenja glede ugodnejšega načina poplačila.

51. a) Če je v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep, potreben za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika, navedeno tudi prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, mora ocenjevalec vrednosti analizirati in v svojem poročilu jasno opredeliti učinke izvedbe oziroma neizvedbe tega ukrepa na doseganje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika, ter na pogoje poplačila terjatev upnikov v postopku prisilne poravnave. Pri tem mora opredeliti pridržke, izhajajoče iz dejstva, da v trenutku, ko oblikuje svoje mnenje, ni znano ali, na kakšen način in v kakšnem obsegu bodo imetniki privolili v prestrukturiranje svojih zavarovanih terjatev.
b) V primeru iz točke a) enainpetdesetega odstavka tega standarda mora ocenjevalec v svojem poročilu zapisati, da je prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev pogoj za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika in pri tem jasno opisati potrebni obseg in način tega prestrukturiranja.

52. a) Vsa določila tega standarda, ki veljajo za pregled, mnenje in poročilo ocenjevalca vrednosti v zvezi z načrtom finančnega prestrukturiranja v skladu z določili 3. točke drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP-ja, veljajo in se uporabljajo tudi za pregled, mnenje in poročilo ocenjevalca vrednosti v primeru čistopisa spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja v skladu z 180. členom ZFPPIPP-ja, razen če je v dvainpetdesetem odstavku tega standarda določeno drugače.
b) Če je predmet pregleda ocenjevalca vrednosti čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, se ne uporabljajo določila 12.h), 26., 27., 28. točke tega standarda.
c) Če so v čistopisu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja upnikom v skladu s prvim odstavkom 180. člena Zakona ponujeni ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot so bili ponujeni v prejšnjem načrtu finančnega prestrukturiranja, mora poročilo ocenjevalca vrednosti vsebovati tudi primerjavo med prvotnimi in naknadno ponujenimi pogoji plačila terjatev upnikov. Ocenjevalec opravi navedeno primerjavo ob smiselnem upoštevanju določil štiriindvajsetega do dvainštiridesetega odstavka tega standarda.
d) Pri točki c) dvainpetdesetega odstavka tega standarda mora mnenje ocenjevalca vrednosti vsebovati tudi nedvomno zapisano pritrdilno ali odklonilno mnenje o tem, ali so v čistopisu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja upnikom ponujeni ugodnejši pogoji plačila terjatev kot v prejšnjem načrtu finančnega prestrukturiranja.

53. a) Če je predmet pregleda ocenjevalca vrednosti čistopis načrt finančnega prestrukturiranja, ki bo priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave v skladu z določili 1. točke četrtega odstavka 221.k člena ZFPPIPP-ja, pritrdilno mnenje s pridržkom iz točke c) petinpetdesetega odstavka tega standarda ni možno.
b) Če čistopis načrta finančnega prestrukturiranja iz točke a) triinpetdesetega odstavka tega standarda kot ukrep vsebuje tudi prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih finančnih terjatev, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti vsebovati tudi mnenje o izpolnitvi dodatnih pogojev, ki ga predstavljajo sklenitve dogovorov glede prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev, v skladu z enainšestdesetim odstavkom tega standarda.

54. Na podlagi opravljenih postopkov in oblikovanih ugotovitev ocenjevalec poda mnenje o tem, ali so izpolnjene materialnopravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave v skladu z določili zakona, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja. Ocenjevalec poda mnenje o tem:
a) ali je dolžnik insolventen;
b) ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila takšno finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben;
c) ali bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo je predlagal dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
55. Ocenjevalec lahko poda pritrdilno mnenje, odklonilno mnenje ali pritrdilno mnenje s pridržkom.
a) Pritrdilno mnenje ocenjevalec poda, če:
– presodi, da je dolžnik insolventen in
– s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 %, oceni:
– da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in
– da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
b) Odklonilno mnenje ocenjevalec poda, če:
– presodi, da dolžnik ni insolventen ali
– s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 %, oceni:
– da izvedba načrta finančnega prestrukturiranja ne bo omogočila takšnega finančnega prestrukturiranja dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, ali
– da upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, ne bodo zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
c) Pritrdilno mnenje s pridržkom ocenjevalec lahko poda le v primeru, če je dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja predvidel prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, pri čemer se pridržek lahko nanaša le na izpolnjevanje pogoja, ki ga predstavlja sklenitev dogovora med dolžnikom in imetniki zavarovanih terjatev, glede prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev na način, kot je to predvideno v načrtu finančnega prestrukturiranja. Pritrdilno mnenje s pridržkom ocenjevalec poda, če:
– presodi, da je dolžnik insolventen in
– s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 %, oceni:
– da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila takšno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, če bodo imetniki zavarovanih terjatev soglašali s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev na način in v obsegu, kot je to navedeno v načrtu finančnega prestrukturiranja, in
– da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, razen zavarovanih terjatev, za katere njihovi imetniki prostovoljno sklenejo dogovore z dolžnikom v obsegu in na način, kot je to navedeno v načrtu finančnega prestrukturiranja.
Ocenjevalec poda mnenje v standardizirani obliki na zadnji strani poročila (zgled pritrdilnega mnenja, zgled odklonilnega mnenja in zgled pritrdilnega mnenja s pridržkom so v prilogi A, prilogi B in prilogi C tega standarda).

56. V vseh primerih, razen kadar naročnik in dolžnik nista isti osebi in poročilo ocenjevalca ne bo priloženo predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, mora ocenjevalec pridobiti izjavo dolžnika in jo priložiti poročilu. Tudi če naročnik in dolžnik nista isti osebi, mnenje ocenjevalca pa se nanaša na načrt finančnega prestrukturiranja, priložen upniškemu predlogu prisilne poravnave, mora ocenjevalec pridobiti izjavo dolžnika in jo priložiti poročilu.
57. Če sta dolžnik in naročnik različni osebi, je ocenjevalec dolžan oblikovati svoje mnenje na podlagi dejanskih in verodostojnih podatkov o dolžniku in njegovem finančnem stanju. Ocenjevalec svojega mnenja v tem primeru ne sme utemeljiti na nepreverjenih podatkih. Če ocenjevalec svoje mnenje poda na podlagi nepreverjenih, neustreznih in neverodostojnih podatkov, je to kršitev tega standarda.
58. Z izjavo mora dolžnik:
a) potrditi, da je seznanjen s celotno vsebino poročila ocenjevalca in z vsebino vseh prilog poročila in da na teh podlagah podaja svojo izjavo;
b) potrditi, da po njegovem vedenju ni terjatev zavarovanih upnikov, katerih vrednost bi presegala višino zaščitene vrednosti zavarovanja, vključno z zavarovanimi terjatvami, katerih vrednost v zavarovanje prejetega premoženja ne zadošča za njihovo poplačilo zaradi poznejšega poplačilnega vrstnega reda, razen tistih, ki so kot takšne navedene v poročilu ocenjevalca;
c) potrditi, da ni pogojnih obveznosti, razen tistih, ki so navedene v poročilu ocenjevalca;
d) potrditi, da ni obveznosti do lastnikov, ki so nastale v času, ko bi morali kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega pa so družbi dali posojilo, ki ga v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave niso upravičeni uveljavljati, razen tistih, ki so navedene v poročilu ocenjevalca vrednosti;
e) potrditi, da ne razpolaga s premoženjem, ki ne bi bilo izkazano v bilanci stanja in obenem ne bi bilo razkrito v poročilu ocenjevalca in upoštevano v ustreznih analizah, navedenih v poročilu ocenjevalca;
f) potrditi, da so v poročilu ocenjevalca razkriti in pravilno prikazani vsi pomembnejši dogodki v zvezi s poslovanjem dolžnika med bilančnim presečnim datumom in datumom poročila ocenjevalca, vključno z morebitnimi spremembami obveznosti do upnikov in s stanjem obveznosti do upnikov v času izdelave poročila ter vključno s pomembnejšimi dogodki v zvezi s potekom aktivnosti finančnega prestrukturiranja in postopka prisilne poravnave;
g) potrditi, da so po njegovem najboljšem vedenju podatki in informacije, navedeni v poročilu ocenjevalca, ki jih je ocenjevalcu zagotovil dolžnik, točni in resnični in predstavljajo celovito in nezavajajočo informacijo o preteklem, trenutnem in pričakovanem poslovanju dolžnika oziroma o vseh bistvenih zadevah v zvezi s predlagano prisilno poravnavo;
h) dati izrecno soglasje ocenjevalcu, da v svojem poročilu razkrije vse podatke, informacije in dejstva o poslovanju dolžnika, katerih razkritje zahtevajo pravila stroke, oziroma za katere ocenjevalec presodi, da je njihovo razkritje potrebno zaradi pravilnega, celovitega in nezavajajočega razumevanja vsebine njegovega poročila.

59. Podrobnejši opis sestavin pisnega poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v postopku prisilne poravnave je naveden v Pojasnilu 1 tega standarda, ki je sestavni del druge ravni Hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti. Če poročilo ocenjevalca odstopa od določb Pojasnila 1, ki predstavljajo opis dobre prakse, mora ocenjevalec vrednosti to odstopanje vsebinsko utemeljiti, v nasprotnem primeru lahko to predstavlja kršitev tega standarda.
60. Pisno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti o pregledu načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega predlogu za začetek prisilne poravnave v skladu s 3. točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP-ja; pisno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja v skladu z določili 181. člena ZFPPIPP-ja; pisno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o pregledu načrta finančnega prestrukturiranja, priloženega naknadnemu predlogu prisilne poravnave, v skladu z določili petega odstavka 221.k člena ZFPPIPP-ja mora vsebovati naslednje:
i. Identifikacija in status ocenjevalca.
ii. Identifikacija naročnika izdelave poročila.
iii. Identifikacija dolžnika v skladu z določbami Pojasnila 1 tega standarda.
iv. Identifikacija oseb, ki jim je dovoljena uporaba poročila (identifikacija nameravanih uporabnikov poročila).
v. Ocenjevalec v poročilu navede, da je namen poročila podati mnenje o tem, ali so podane materialnopravne zahteve za vodenje postopka prisilne poravnave, kot jih opredeljuje zakon.
vi. Ocenjevalec v poročilu navede, kaj je predmet pregleda in ga identificira. Ocenjevalec prav tako navede, da pregled zajema vsebine, ki so podrobneje zapisane v Pojasnilu 1.
vii. Načela in standardi ocenjevanja vrednosti oziroma druga pravila stroke ocenjevanja vrednosti, na podlagi katerih je ocenjevalec opravil svoje delo.
viii. Obseg opravljenih raziskav in analiz v skladu z določbami Pojasnila 1.
ix. Predpostavke in posebne predpostavke z razumno utemeljitvijo ob upoštevanju celotnega okvira projekta izdelave poročila v postopku prisilne poravnave.
x. Poročila drugih ocenjevalcev vrednosti, če so uporabljena kot ena izmed podlag pri izdelavi poročila pooblaščenega ocenjevalca v postopku prisilne poravnave.
xi. Omejitve uporabe, razširjanja in objave poročila.
xii. Narava in viri informacij, na katere se brez dodatnega preverjanja zanaša pri pripravi poročila v postopku prisilne poravnave.
xiii. Datuma:
a) bilančni presečni datum (to je datum, na katerega se poročilo nanaša),
b) datum priprave poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti.
xiv. Povzetek vsebine načrta finančnega prestrukturiranja in poročila o finančnem stanju in poslovanju dolžnika.
xv. Osnovne skupine informacij o dolžniku in v zvezi s tem opravljene raziskave in analize v skladu z določbami Pojasnila 1.
xvi. Pregled razmer v širšem gospodarskem okolju in v panogi podjetja, ki vplivajo ali utegnejo vplivati na trenutno stanje podjetja in uspešnost predvidenega prestrukturiranja.
xvii. Računovodski izkazi za pretekla obdobja.
xviii. Analiza preteklega poslovanja dolžnika, vključno s finančno-računovodsko analizo računovodskih izkazov za pretekla obdobja ter prikazom in analizo računovodskih kazalnikov.
xix. Analiza glavnih razlogov za nastanek insolventnosti dolžnika.
xx. Dogodki po bilančnem presečnem datumu ob upoštevanju zahtev, navedenih v odstavkih tega standarda.
xxi. Projekcije računovodskih izkazov (izkaz poslovnega izida, bilanca stanja, izkaz denarnih tokov) na bilančni presečni datum ob predpostavki učinkovanja predlagane prisilne poravnave na ta datum ter najmanj za obdobje do poplačila terjatev vseh upnikov, na katere učinkuje prisilna poravnava.
xxii. Finančno-računovodska analiza projekcij računovodskih izkazov z navedbo in analizo predvidenih učinkov poslovnega in finančnega prestrukturiranja, navedbo, analizo in utemeljitvijo predpostavk, na katerih te temeljijo, s prikazom in analizo računovodskih kazalnikov ter z drugimi vsebinami, opredeljenimi v štiriindvajsetem in petindvajsetem odstavku tega standarda.
xxiii. Preizkus insolventnosti v skladu z določili Pojasnila 1.
xxiv. Preizkus učinkov postopkov prisilne poravnave in stečaja na pogoje plačila terjatev upnikov.
xxv. Analiza in opredelitev učinkov morebitnega prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev.
xxvi. Primerjava med prvotnimi in naknadno ponujenimi pogoji plačila terjatev upnikov. Podlage za oblikovanje mnenja o izpolnitvi dodatnih pogojev iz točke b) triinpetdesetega odstavka tega standarda.
xxviii. Mnenje ocenjevalca, podano v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti, še posebej pa v skladu z določili tega standarda.
xxix. Datum in podpis ocenjevalca.
xxx. Izjava dolžnika v skladu z zahtevami, opredeljenimi v tem standardu.
xxxi. Podpisana izjava ocenjevalca v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti.
xxxii. Priložena kopija dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.
xxxiii. Obvezne priloge v skladu s pravili stroke.

61. a) Poleg določil, navedenih v prvem do enajstem odstavku tega standarda, se za dodatno poročilo pooblaščenega ocenjevalca v skladu z 2. točko tretjega odstavka 185.a člena (v nadaljevanju 'dodatno poročilo') uporabljajo tudi pravila, navedena v enainšestdesetem odstavku tega standarda.
b) V uvodnem delu dodatnega poročila ocenjevalca morajo biti navedeni in nedvoumno identificirani: načrt finančnega prestrukturiranja, ki kot enega izmed ukrepov finančnega prestrukturiranja vsebuje prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev in pripadajoče poročilo ocenjevalca vrednosti s pridržkom, na katere se dodatno poročilo ocenjevalca nanaša.
c) V dodatnem poročilu morajo biti predstavljeni: prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev, ki ga predvideva izhodiščni načrt finančnega prestrukturiranja (način in obseg tega prestrukturiranja); predvideni učinki izvedbe oziroma neizvedbe tega prestrukturiranja na kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika ter na pogoje poplačila terjatev upnikov; vsebinska opredelitev dejavnikov, na katere se nanašajo pridržki ocenjevalca vrednosti, zaradi katerih je dal pritrdilno mnenje s pridržkom.
d) V dodatnem poročilu morajo biti razkriti in obrazloženi: doseženi pogoji (način in obseg) prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev, kot to izhaja iz sklenjenih pogodb z imetniki teh terjatev; analiza učinkov doseženega prestrukturiranja zavarovanih terjatev na kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost dolžnika ter na pogoje poplačila terjatev upnikov; razlike med predvidenimi in dejansko doseženimi učinki na kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ter na pogoje poplačila terjatev upnikov.
e) V dodatnem poročilu mora ocenjevalec podati mnenje, ali dejansko doseženi učinki zadoščajo za doseganje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika ter ali bodo upnikom zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, razen zavarovanih terjatev glede prestrukturiranja katerih so njihovi imetniki prostovoljno sklenili dogovore z dolžnikom. Podano mnenje mora ocenjevalec utemeljiti.
f) Dodatno poročilo mora vsebovati mnenje ocenjevalca v skladu s točko a) ali točko b) petinpetdesetega odstavka tega standarda, oblikovano ob upoštevanju dejansko doseženih učinkov prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev.
g) Ocenjevalec mora kopije pogodb glede prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev, sklenjene z imetniki teh terjatev, priložiti dodatnemu poročilu.

62. Glede podrobnejše vsebine dodatnega poročila ocenjevalca v skladu z določili 2. točke tretjega odstavka 185.a člena ZFPPIPP-ja smiselno veljajo določila devetinpetdesetega odstavka in točke i. do xii. šestdesetega odstavka tega standarda.
63. Poleg vsebine iz dvainšestdesetega odstavka tega standarda mora dodatno poročilo vsebovati tudi:
xiii. Datum, na katerega se dodatno poročilo nanaša, in datum izdelave dodatnega poročila.
xiv. Način in obseg prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev, kot jih navaja izhodiščni načrt finančnega prestrukturiranja.
xv. Predvidene učinke v izhodišču predvidenega prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev.
xvi. Opredelitev dejavnikov, na katere se nanašajo pridržki ocenjevalca.
xvii. Doseženi način in obseg prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev.
xviii. Analiza učinkov doseženega prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev.
xix. Primerjava med predvidenimi in dejansko doseženimi učinki.
xx. Mnenje z utemeljitvijo, ali dejansko doseženi učinki zadoščajo za doseganje kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika, in ali zagotavljajo ugodnejše pogoje za poplačilo terjatev upnikov.
xxi. Mnenje ocenjevalca v skladu s točko a) ali točko b) petinpetdesetega odstavka tega standarda.
xxii. Datum in podpis ocenjevalca.
xxiii. Podpisana izjava ocenjevalca v skladu s pravili, razvrščenimi v Hierarhiji pravil ocenjevanja vrednosti.
xxiv. Priložena kopija dovoljenja za opravljanje nalog po­oblaščenega ocenjevalca vrednosti.
xxv. Priložene kopije pogodb o prostovoljnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev med dolžnikom in imetniki teh terjatev.
xxvi. Obvezne priloge v skladu s pravili stroke.

64. a) Poleg določil, navedenih v prvem do enajstem odstavku tega standarda, ki se uporabljajo v celoti tako, kot so zapisana, se za poročilo pooblaščenega ocenjevalca v skladu z 2. točko šestega odstavka 200. člena ZFPPIPP-ja (v nadaljevanju poročilo za namen uveljavljanja glasovalnih pravic zavarovanih upnikov) smiselno uporabljajo tudi določila, navedena v dvanajstem do šestdesetem odstavku tega standarda. Prav tako se za poročilo za namen uveljavljanja glasovalnih pravic zavarovanih upnikov uporabljajo tudi pravila, navedena v štiriinšestdesetem odstavku tega standarda.
b) V uvodnem delu poročila oziroma v delu poročila, ki se nanaša na predmet in obseg pregleda, morajo biti navedeni in nedvomno identificirani: načrt finančnega prestrukturiranja; zavarovane terjatve, v zvezi s katerimi ocenjevalec daje poročilo za namen uveljavljanja glasovalnih pravic zavarovanih upnikov; dogovor med dolžnikom in imetnikom zavarovanih terjatev, na podlagi katerega imetnik zavarovanih terjatev namerava uveljavljati glasovalno pravico v skladu s petim odstavkom 200. člena ZFPPIPP-ja.
c) V poročilu morata biti predstavljena obseg in način prestrukturiranja zavarovanih terjatev, na katere se poročilo nanaša, kot to izhaja iz dogovora med dolžnikom in imetnikom teh terjatev.
d) V poročilu morajo biti razkriti, analizirani in obrazloženi učinki prestrukturiranja zavarovanih terjatev na način in v obsegu, kot to izhaja iz dogovora o prestrukturiranju teh terjatev, sklenjenih med dolžnikom in njihovim imetnikom, na dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ter na pogoje poplačila terjatev upnikov, razen za terjatve, za katere je sklenjen dogovor o njihovem prostovoljnem prestrukturiranju. Analizo učinkov prestrukturiranja zavarovanih terjatev ocenjevalec opravi na podlagi primerjave dolžnikove kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ter pogojev poplačila terjatev upnikov, z upoštevanjem in brez upoštevanja učinkov prestrukturiranja zavarovanih terjatev v skladu z dogovorom.
e) Ocenjevalec da pritrdilno mnenje, s katerim potrdi, da je odložitev dospelosti zavarovanih terjatev, ki so predmet njegovega poročila, v skladu s potrebami izvedbe načrta finančnega prestrukturiranja, če s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 %, oceni:
– da bo, če bo izvedeno prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev v skladu s sklenjeno pogodbo med dolžnikom in imetnikom zavarovanih terjatev, izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila takšno finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, kot jo predlaga načrt finančnega prestrukturiranja, zagotovljeni ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, razen zavarovanih terjatev, ki so predmet prostovoljnega prestrukturiranja, na podlagi katerih njihov imetnik uveljavlja glasovalno pravico; in
– da, če ne bo izvedeno prostovoljno prestrukturiranje zavarovanih terjatev v skladu s sklenjeno pogodbo med dolžnikom in imetnikom zavarovanih terjatev, izvedba načrta finančnega prestrukturiranja bodisi ne bo omogočila takšnega finančnega prestrukturiranja dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno finančno sposoben, bodisi upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, kot jo predlaga načrt finančnega prestrukturiranja, ne bodo zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
f) V vseh drugih primerih da ocenjevalec odklonilno mnenje.
g) Ocenjevalec mora poročilu zaradi uveljavljanja glasovalnih pravic zavarovanega upnika priložiti tudi naslednje podlage, ki jih je uporabil za oblikovanje mnenja in pripravo poročila in so kot takšne sestavni del njegovega poročila:
– dogovor o prostovoljnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev med dolžnikom in imetnikom zavarovanih terjatev, ki namerava uveljavljati glasovalno pravico na podlagi petega odstavka 200. člena ZFPPIPP-ja;
– poročilo ocenjevalca vrednosti v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja.

65. Glede podrobnejše vsebine pisnega poročila za namen uveljavljanja glasovalnih pravic zavarovanega upnika v skladu z 2. točko šestega odstavka 200. člena ZFPPIPP-ja smiselno veljajo določila devetinpetdesetega in šestdesetega odstavka tega standarda.
66. Za vsebine, ki so navedene v pripadajočem poročilu ocenjevalca vrednosti v skladu z določili 146. člena ZFPPIPP-ja, priloženem v skladu z drugo alinejo točke f) štiriinšestdesetega odstavka tega standarda, se šteje, da so sestavni del poročila za namen uveljavljanja glasovalnih pravic zavarovanega upnika in jih v tem poročilu ni treba navajati, razen če je v poročilu za namen uveljavljanja glasovalnih pravic zavarovanih upnikov izrecno navedeno, da katera izmed vsebin, navedenih v poročilu v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja, ni upoštevana in je namesto vsebine, ki ni upoštevana, navedena nadomestna vsebina v poročilu za namen ugotavljanja glasovalnih pravic zavarovanega upnika.
67. Poleg vsebine iz petinšestdesetega odstavka tega standarda mora poročilo za namen uveljavljanja glasovalne pravice zavarovalnega upnika vsebovati tudi:
– razkritja, analizo in obrazložitev učinkov prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev, kot to izhaja iz dogovora med dolžnikom in imetnikom zavarovanih terjatev, ki so predmet prostovoljnega prestrukturiranja;
– projekcije finančnih rezultatov poslovanja dolžnika z upoštevanjem in brez upoštevanja učinkov prostovoljnega prestrukturiranja zavarovanih terjatev v skladu z dogovorom med dolžnikom in imetnikom zavarovanih terjatev, ki so predmet prestrukturiranja;
– analizo dolžnikove kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti z upoštevanjem in brez upoštevanja učinkov dogovora in ugotovitve te analize;
– analizo pogojev poplačila terjatev upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave z upoštevanjem in brez upoštevanja učinkov dogovora v primerjavi s pogoji poplačila terjatev upnikov pri stečajnem postopku in ugotovitve te analize;
– obrazloženo pritrdilno ali odklonilno mnenje v skladu s točko e) štiriinšestdesetega odstavka tega standarda;
– priloženo kopijo dogovora o prostovoljnem prestrukturiranju zavarovanih terjatev med dolžnikom in imetnikom teh terjatev;
– priloženo pripadajoče poročilo ocenjevalca vrednosti v skladu s 146. členom ZFPPIPP-ja.

68. Vsako pisno poročilo o ocenjevanju vrednosti s celotno delovno datoteko in arhivom, povezanim s projektno nalogo, mora ocenjevalec hraniti najmanj šest let po dokončanju naloge.

Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo dne 20. 10. 2014 in se uporablja naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.