Na podlagi 61. in 61.a člena v povezavi s 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A) ter 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 91/13) je Občinski svet Občine Cankova na 1. redni seji dne 25. 11. 2014 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorsko izvedbenih aktov Občine Cankova, in sicer:
– Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Goričkega za območje Občine Cankova (Uradni objave, št. 10/90, 93/99, 51/02, 100/03, 24/04, 93/05, 75/12) (v nadaljevanju: PUP Goričko),
– Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ravninski del Občine Murska Sobota za območje Občine Cankova (Uradni objave, št. 23/91, 93/99, 51/02, 100/03, 24/04, 93/05, 75/12) (v nadaljevanju: PUP Ravninski) in
– Odloka o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za naselje Cankova (Uradni objave, št. 5/88, Uradni list RS, št. 58/98, 75/12) (v nadaljevanju: ZN Cankova).
(2) Spremembe in dopolnitve se nanašajo prostorsko ureditvene pogoje glede oblikovanja, postavitve objektov, ki se urejajo s PUP Goričko, s PUP Ravninski ter ZN Cankova.

Sedmi odstavek 18. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Poleg stanovanjskih objektov se ob cesti lahko gradijo tudi samostojni proizvodni, poslovni, gostinski, trgovski, družbeni in servisni objekti, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo na sosednje stanovanjske objekte in podobo naselja.«
Za osmim oziroma zadnjim odstavkom 18. člena se dodata deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»Pomožni objekti ali prizidki kot so garaže, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase ter objekti storitvenih dejavnosti, manjši trgovski objekti, gostinski objekti, se lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu (lahko tudi samostojno) pod pogojem, da upoštevajo obstoječo ulično gradbeno linijo ter so v soglasju z upravljavcem ceste.
Kmetijski objekti so na parceli lahko samostojni, pod pogojem, da so od ceste odmaknjeni 20 m.«

Zadnji stavek drugega odstavka 19. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Barva kritine je opečne barve, sive ali rjave, bel oziroma nebarvan salonit in betonska trajanka nista dopustna.«
Na koncu drugega odstavka 19. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Ravne in enokapne (slednje do 15 stopinj) strehe ter dvokapne z manjšim naklonom od prepisanega ali kombinirane strehe (dvokapna kombinirana z ravno ali enokapno), so dopustne na objektih namenjenih proizvodni (proizvodni/obrtni in industrijski objekti), družbeni in trgovski dejavnosti, pomožnih in drugih objektih, ki niso uvrščeni drugje, enostavnih in nezahtevnih objektih. Na nestanovanjskih kmetijskih stavbah so dvokapnice lahko manjšega naklona od predpisanih. Pri ostalih objektih so ravne in enokapne strehe možne pod pogojem, da je večji del objekta dvokapen (ca 2/3). Navedeno razmerje se upošteva tudi pri prizidavi enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih. Glavna fasada objekta z dvokapno streho mora biti orientirana na ulično stran s smerjo slemena, ki sledi obstoječemu vzorcu poselitve. Športni, sakralni, gradbeni inženirski objekti ter drugi objekti (npr. gasilski stolp, kapele, opazovalnice ipd.) se oblikovno prilagodijo namenu. Na strehah objektov se lahko namestijo tudi sonči sprejemniki.«
Prvi stavek tretjega odstavka 19. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Barva fasade se mora opredeliti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.«

V drugem odstavku 21. člena se črta drugi stavek ter doda besedilo, ki se glasi: »Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Višina ograj na ulično stran in na območju razpršene poselitve (posamezne domačije) je do 1,20 m, medsosedske ograje v naseljih in zaselkih (ki se nahajajo ob in za objektom), so lahko v soglasju s sosedom višje, vendar ne višje od 1,8 m. Navedene višine veljajo tudi za žive meje. Ograje na območju razpršene poselitve so lahko višje, v posebnih primerih, ko gre za zaščito pred divjadjo ali za zaščitno ograjo (vodni vir …).«

Za trinajstim oziroma zadnjim odstavkom 29. člena se dodata štirinajsti in petnajsti odstavek, tako da se glasita:
»Pomožni objekti ali prizidki kot so garaže, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase ter objekti storitvenih dejavnosti, manjši trgovski/družbeni objekti, gostinski objekti, se lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu (lahko tudi samostojno) pod pogojem, da upoštevajo obstoječo ulično gradbeno linijo ter v soglasju z upravljavcem ceste.
Kmetijski objekti so na parceli lahko samostojni, pod pogojem, da so od ceste odmaknjeni 20 m.«

V prvem odstavku 33. člena se črtata zadnja dva stavka in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Medsosedske ograje, so lahko v soglasju s sosedom višje, vendar ne višje od 1,8 m. Navedene višine veljajo tudi za žive meje.«

Šesti odstavek 36. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Strehe objektov so simetrične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj. Barva kritine je opečne, sive ali rjave barve.«
Sedmi odstavek 36. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Ravne in enokapne (slednje do 15 stopinj) strehe ter dvokapne z manjšim naklonom od prepisanega ali kombinirane strehe (dvokapna kombinirana z ravno ali enokapno), so dopustne na objektih namenjenih proizvodni (proizvodni/obrtni in industrijski objekti), družbeni in trgovski dejavnosti, pomožnih in drugih objektih, ki niso uvrščeni drugje, enostavnih in nezahtevnih objektih. Na nestanovanjskih kmetijskih stavbah so dvokapnice lahko manjšega naklona od predpisanih. Pri ostalih objektih so ravne in enokapne strehe možne pod pogojem, da je večji del objekta dvokapen (ca. 2/3). Navedeno razmerje se upošteva tudi pri prizidavi enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih. Športni, sakralni, gradbeni inženirski objekti ter drugi objekti (npr. gasilski stolp, opazovalnice ipd.) se oblikovno prilagodijo namenu. Na strehah objektov se lahko namestijo tudi sonči sprejemniki.«
Osmi odstavek 36. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Kmetijski objekti se višinsko in oblikovno prilagodijo namenu, pri čemer naj bodo skladni s tradicijo arhitekture tovrstnih stavb na območju. Večji tovrstni objekti naj bodo umaknjeni pogledom in intenzivno obsajeni z avtohtono vegetacijo. Silosi ne smejo biti višji od 10 m oziroma ne smejo predstavljati novo dominanto v prostoru.«
Zadnji stavek devetega odstavka 36. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednja v manjšem deležu. Barva fasade se mora opredeliti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.«

Za tretjim odstavkom 6. člena se doda novi odstavek, ki se glasi:
»Na območju gostilne pod točko 1, ki je prikazana na grafični prilogi Ureditveno zazidalnega načrta za naselje Cankova na Arhitektonsko-zazidalni situaciji, je poleg obstoječe dejavnosti možno umestiti tudi poslovno trgovski objekt in energetski objekt (kotlovnica).«

V drugem odstavku 7. člena se črta beseda »garaže«. Na koncu drugega odstavka 7. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Pomožni objekti ali prizidki kot so garaže, nadstreški, vetrolovi, zimski vrtovi, pokrite terase ter objekti storitvenih dejavnosti, manjši trgovski objekti, gostinski objekti, se lahko gradijo tudi pred ali ob stanovanjskem objektu (lahko tudi samostojno) pod pogojem, da upoštevajo obstoječo ulično gradbeno linijo ter v soglasju z upravljavcem ceste.«

Prvi odstavek 12. člena se črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Strehe objektov so simetrične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj. Ravne in enokapne (slednje do 15 stopinj) strehe ter dvokapne z manjšim naklonom od prepisanega ali kombinirane strehe (dvokapna kombinirana z ravno ali enokapno), so dopustne na objektih namenjenih proizvodni (proizvodni/obrtni in industrijski objekti), družbeni in trgovski dejavnosti, pomožnih in drugih objektih, ki niso uvrščeni drugje, enostavnih in nezahtevnih objektih. Na nestanovanjskih kmetijskih stavbah so dvokapnice lahko manjšega naklona od predpisanih. Pri ostalih objektih so ravne in enokapne strehe možne pod pogojem, da je večji del objekta dvokapen (ca. 2/3). Navedeno razmerje se upošteva tudi pri prizidavi enostavnih, nezahtevnih in pomožnih objektih. Kritine so opečne ali v temnejši barvi. Športni, sakralni, gradbeni inženirski objekti ter drugi objekti (npr. gasilski stolp, kapela, silos ipd.) se oblikovno prilagodijo namenu. Na strehah objektov se lahko namestijo tudi sonči sprejemniki.«
12. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo sklada z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, slednje v manjšem deležu. Barva fasade se mora opredeliti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.«

Za prvim stavkom prvega odstavka 16. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Medsosedske ograje, so lahko v soglasju s sosedom višje, vendar ne višje od 1,8 m. Navedene višine veljajo tudi za žive meje.«

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in druge posege v prostor, ki so se začeli pred uveljavitvijo teh aktov, se končajo po določilih aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.