Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US in 76/14 – Odl. US), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 3. redni seji dne 2. 12. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Teharje – sever
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in 4/88 ter Uradni list RS, št. 86/01), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Teharje – sever (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba Vizura – Vitez d.o.o., Jenkova 24, Celje, pod številko projekta št. 083/12.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, merila in pogoje za parcelacijo, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov, za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.
II. OBMOČJE OPPN
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN zajema parcele št. 1047/8, 1047/13, 1047/14, 1047/19, 1047/21, 1047/22, 1047/23 in 1048/3, vse k.o. 1083 – Bukovžlak. Površina območja meri 8.373,48 m2.
(2) Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča izven OPPN, kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture in na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(predmet OPPN)
(1) Predmet OPPN so umestitve v prostor za namen stanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti, za proizvodnjo in servisne dejavnosti ter oskrbne in storitvene dejavnosti.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– umestitev stavb z oznakami A, B in C,
– ureditev prometnih površin,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– ureditev pripadajočih zelenih površin.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
5. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje ureditve se vsebinsko umešča v območje obstoječe pozidave v Prostorskih ureditvenih pogojih Bežigrad – Bukovžlak in Vrhe s spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 10/89, proj. štev. 65/87).
(2) Območje ureditve se navezuje na regionalno cesto R3–752 Bukovžlak–Teharje z izvedbo začasnega priključka nanjo do izgradnje povezovalne ceste glede na Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto (Uradni list RS, št. 92/03) in na obstoječe omrežje gospodarske javne infrastrukture.
6. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
V ureditvenem območju OPPN so načrtovane tri stavbe višinskih gabaritov od P+1 (stavba C) do P+2, ki se navezujejo na skupni priključek glede na potek obstoječih cest v neposredni bližini. Vsaka stavba ima zagotovljene potrebne parkirne in zelene površine. Višinski gabarit je opredeljen predvsem glede na tipologijo pozidave mestnega značaja in morfoloških karakteristik osrednjega dela naselja Teharje.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) Znotraj območja je dovoljena gradnja treh stavb A, B in C, katerih namembnost je v skladu s Celjskim prostorskim planom opredeljena za potrebe stanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti, za proizvodnjo in servisne dejavnosti ter oskrbne in storitvene dejavnosti.
(2) V skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) je dopustna gradnja naslednjih stavb:
1. stanovanjske stavbe: tri in več stanovanjske stavbe – 11 220,
2. nestanovanjske stavbe:
2.1. gostinske stavbe: gostilne, restavracije in točilnice – samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače: okrepčevalnice, restavracije, slaščičarne, kavarne, bifeji in podobno) – 12 112,
2.2. trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
2.2.1. trgovske stavbe: trgovske stavbe, kot so nakupovalni centri, trgovski centri, veleblagovnice, avtosaloni, samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije, avtosaloni in druge trgovine na drobno – 12 301,
2.2.2. storitvene dejavnosti: frizerski, kozmetični saloni in podobne dejavnosti, fotokopirnice, fotostudii, avtopralnice, stavbe za pripravo hrane (catering), popravljalnice čevljev, šivalnice, popravilo in proizvodnja elektronskih in podobnih naprav – 12 304,
2.3. industrijske stavbe,
2.4. proizvodne dejavnosti: delavnice, pekarne, pivovarne, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice – 12 510.
8. člen
(velikost in oblikovanje stavb)
(1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo ne sme presegati faktorjev izkoriščenosti: F(i)=1,2 in F(z)=0,4.
(2) Velikost stavbe A: nepravilni tlorisni gabarit v maksimalnih dimenzijah stranic 21,00 m x 26,00 m x 30,00 m; višinski gabarit P+2; nivo gotovega tlaka pritličja objekta je na koti 251,00 m.
(3) Velikost stavbe B: maksimalni tlorisni gabarit 16,00 x 25,00 m; višinski gabarit P+2; nivo gotovega tlaka pritličja objekta je na koti 251,80 m.
(4) Velikost stavbe C: maksimalni tlorisni gabarit 25,00 x 29,00 m; višinski gabarit P+1 (max višina stavbe 9,00 m); nivo gotovega tlaka objekta je na koti 251,60 m.
(5) Zasnova in tipologija stavb mora izhajati iz morfološke analize naselja z upoštevanjem značilnosti ruralnega prostora in obstoječe grajene strukture trškega naselja Teharje in značilnostim širšega prostora. Arhitekturno oblikovanje stavb je lahko svobodno, od tradicionalne do sodobnih arhitekturno oblikovnih pristopov. Večje mase stavb je potrebno z arhitekturnimi elementi oziroma členitvami (uporaba rastrov na fasadah) strukturno in oblikovno zmanjšati in primerno prilagoditi masam grajenih struktur zaledja naselja. Fasade stavb naj bodo obdelane v svetlejših materialih oziroma barvah ter z lesenimi poudarki v naravnih barvah.
(6) Konstrukcije stavb so lahko klasične ali montažne, strehe ravne ali dvokapnice oziroma poševne, v tem primeru krite z opečno kritino ali kritino, ki je po strukturi in barvi podobna opečni kritini. V primeru ravne strehe je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojne občinske službe za urbanizem.
9. člen
(zunanja ureditev)
(1) Dovoz do območja se uredi v prvi fazi iz javne občinske poti, ki se priključuje na regionalno cesto R3–752, odsek 7208 Bukovžlak–Teharje v neposredni bližini križišča R3 752 z glavno cesto G2–107, odsek 1474 Celje–Šentjur. Kot začasna ureditev se izvede dostopna cesta iz novo predvidenega priključka na R3–752 do izgradnje povezovalne ceste avtocestnega priključka Celje–vzhod. Dovozna cesta se izvede v asfaltirani izvedbi, pripadajoče parkirne in manipulacijske površine ob stavbah se izvedejo kot tlakovane površine ali s travnimi ploščami.
(2) Ureditveno območje stavb se glede na njihova stavbna zemljišča in lastništva ogradi z ograjami v žični izvedbi do višine 1,80 m ter z izvedbo pomičnih ali drugačnih vrat, ki omejujejo dostop na posamezno stavbno zemljišče.
(3) Ob vsaki stavbi se uredijo zelene površine, ki so sestavni del ureditve območja. Zelene površine naj vključujejo zatravljene površine in zasaditev z nižjimi grmovnicami.
(4) Ob vsaki stavbi je dovoljeno izvesti enostavne in nezahtevne objekte (grajena urbana oprema, objekti za razsvetljavo, drogovi, usmerjevalne table, grajeni gostinski vrt, objekti za oglaševanje ter druge ureditve vezane na dejavnost v posamezni stavbi), priključke na gospodarsko javno infrastrukturo in daljinsko ogrevanje, pomožne komunalne objekte.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
10. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija, določena s tem OPPN, je glede na stavbna zemljišča za gradnjo stavb A, B in C definirana glede na posamezno stavbno zemljišče, prav tako tudi stavbno zemljišče začasne dostopne ceste.
VII. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
11. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Območje urejanja je trenutno dostopno preko javne občinske ceste, ki se priključuje na regionalno cesto R3–752, odsek 7208 Bukovžlak–Teharje v neposredni bližini križišča R3–752 z glavno cesto G2–107, odsek 1474 Celje–Šentjur. Obstoječi priključek zaradi neposredne bližine križišča ni ustrezen. Za dostop na ureditveno območje OPPN se zato kot začasna rešitev izvede dostopna cesta iz novo predvidenega priključka na regionalno cesto R3–752 do izgradnje povezovalne ceste ob izgradnji avtocestnega priključka Celje–vzhod glede na Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Celje vzhod in povezovalno cesto (Uradni list RS, št. 92/03). Novo predviden priključek je predmet Sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje Bežigrad–Bukovžlak in Vrhe (Uradni list RS, št. 81/13, proj. VIZURA – VITEZ d.o.o., št. 084/12). Za ureditev priključka so bile izdelane strokovne podlage Napoved prometa in simulacija prometnih obremenitev planskega obdobja ter kapacitetna preverba začasnega priključevanja na obstoječo prometnico, Cestno Prometni institut d.o.o., številka elaborata 501/2012.
(2) Dovozna cesta se izvede v asfaltirani izvedbi, pripadajoče parkirne in manipulacijske površine ob stavbah se izvedejo kot tlakovane površine ali s travnimi ploščami.
(3) Po izgradnji avtocestnega priključka Celje–vzhod in rušenju objektov predvidenih za rušitev z »Uredbo« se izvede končna ureditev priključka preko dostopne ceste predvidene z »Uredbo« ter obstoječe regionalne ceste R3–752 na novo zgrajeno cesto.
12. člen
(energetska infrastruktura)
(1) V območju predvidene ureditve potekajo obstoječi nizkonapetostni nadzemni elektroenergetski vodi NN Slance–Vrhe, NN Bežigrad in NNO Bloki Bukovžlak, ki jih je potrebno upoštevati in preurediti. Za potrebe napajanja predvidenih objektov je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo TP Teharje (nadomestna), katera bo služila za napajanje objektov v območju OPPN in kamor je potrebno vključiti obstoječe NN vode. Energija za predvideno TP je na razpolago na SN nadzemnem elektroenergetskem DV 20kV Grobelno.
(2) Predvidena ureditev električnih vodov je predmet strokovnih podlag, Idejna zasnova elektrifikacije, ki jo je izdelalo podjetje Remcola – Remchem d.o.o., št. 44/2013, oktober 2013 za potrebe OPPN.
13. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Načrtovane stavbe se bodo navezovale na obstoječe telefonsko omrežje, ki poteka ob regionalnih cestah. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe TK omrežje, katerega je potrebno zaščititi ali pa prestaviti, kolikor bi oviralo predvideno gradnjo. V projektno dokumentacijo je potrebno vrisati trase obstoječih TK vodov in predvidene trase novih TK vodov, ki bodo napajali novo zgrajene objekte. Podrobneje se obdela v projektu komunalne infrastrukture v fazi izdelave PGD dokumentacije. V fazi pridobivanja dokumentacije PGD je potrebno izdelati tudi projekt priključitve posameznih objektov na javno TK omrežje, projekt naročniškega razvoda in projekt zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja, ki mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(2) Na obravnavanem območju je izgrajen razvod kabelskega razdelilnega sistema (KRS). Le-ta poteka ob obeh regionalnih cestah ter v koridorju kategorizirane občinske ceste, na katerega je mogoče priključevanje.
14. člen
(fekalna in meteorna kanalizacija)
(1) Kanalizacija: na območju urejanja je predvidena izgradnja ločenega kanalizacijskega omrežja, in sicer fekalne ter meteorne kanalizacije.
(2) Fekalna kanalizacija: Fekalni kanal se izvede s hišnimi priključki do predvidenih objektov ter navezavo na javno kanalizacijsko omrežje. Priključek na javno kanalizacijsko omrežje se izvede v koridorju kategorizirane občinske ceste in se priključi na javno kanalizacijo v obstoječem jašku številka 3. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane, avtopralnic, servisnih delavnic morajo biti speljane v kanalizacijo preko lovilcev olj in usedalnikov. Za predvideno fekalno kanalizacijo je potrebno izdelati načrt kanalizacije in si nanj pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije.
(3) Meteorna kanalizacija: Za meteorne vode s streh in povoznih površin je predvidena izgradnja treh ločenih pretočno zadrževalnih zbiralnih bazenov za območje vsake stavbe posebej, od koder se vode preko kanala in iztočne glave speljejo v odprti jarek. Za zmanjšanje odtoka padavinskih vod iz urbanih površin se predvidena parkirišča tlakujejo z betonskimi tlakovci oziroma travnimi ploščami. Za predvideno meteorno kanalizacijo je potrebno izdelati načrt kanalizacije in si nanj pridobiti soglasje upravljavca kanalizacije.
15. člen
(vodovod)
(1) Načrtovane stavbe in ureditve se bodo oskrbovale s pitno vodo iz javnega vodovoda PVC DN 300 mm, ki je del Osrednjega vodovodnega sistema Celja. Zaradi načrtovane gradnje je potrebno odstraniti del obstoječe veje PE DN/OD 50 mm, preko katere se napajajo obstoječi objekti. Izvede se nova vodovodna veja DN 100 mm, s katero se poveže obstoječ vodovod.
(2) DN 300 mm z vodovodom DN 25 mm katerega del se odstrani. Z novega vodovoda DN 100 se preko armiranobetonskega jaška izvede odcep interne vodovodne mreže, ki bo napajala predviden hidrant in načrtovane stavbe. Za potrebe objektov se izvedejo hišni priključki preko tipskih vodomernih jaškov oziroma števcev na dostopnih mestih v objektu. Za predviden vodovod je potrebno izdelati načrt vodovoda in si nanj pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
16. člen
(plin)
Na obravnavanem območju je izgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje (p = 0,1 bar). Obstoječe distribucijsko omrežje, ki je zgrajeno ob Teharski cesti (PE 160) zagotavlja zadostne transportne količine zemeljskega plina za oskrbo načrtovanih objektov in se izvede s priključkom na obstoječi plinovod.
17. člen
(alternativni viri energije)
Kot alternativni vir energije je mogoče uporabiti tudi električno energijo, pridobljeno iz fotovoltaičnih modulov na strehi načrtovanih poslovnih stavb, oziroma drugimi alternativnimi viri energije kot so toplotna črpalka, lesna biomasa in drugo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVA NARAVE
18. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na območju obravnavanega prostorskega akta ni registriranih enot kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala dela, o čemer mora lastnik pred pričetkom del pisno obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Celje. Predhodne arheološke raziskave v fazi izdelave prostorskega akta niso izdelane.
(2) Obravnavano območje leži v pretežno podeželskem okolju in v bližini varovane naselbinske dediščine – Teharje – Trg (EŠD 27129), zato je potrebno oblikovanje objektov prilagoditi značaju in merilu širšega prostora in upoštevati pogoje navedene v 9. členu Odloka.
19. člen
(varstvo narave)
(1) Obravnavano območje ne leži v območju varstva narave.
(2) Ob vsaki stavbi se uredijo zelene površine, ki so sestavni del ureditve območja. Zelene površine naj vključujejo zatravljene površine in zasaditev z nižjimi grmovnicami.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV
20. člen
(varovanje voda)
Na območju naselja Bukovžlak je zgrajeno kanalizacijsko omrežje z iztokom v centralno čistilno napravo Celje. Za meteorne vode s streh in povoznih površin so predvideni pretočno zadrževalni bazeni z iztokom v odprti jarek.
21. člen
(varovanje pred hrupom)
Obravnavano območje je namenjeno tudi stanovanjski gradnji s spremljajočimi dejavnostmi in se razvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10).
22. člen
(varovanje zraka)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13). Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka s prašnimi emisijami in emisijami gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin,
– za ogrevanje objektov se uporablja plin oziroma alternativni energetski viri.
23. člen
(ravnanje z odpadki)
Za načrtovane stavbe so zagotovljena zbirna mesta za mešane komunalne odpadke, ki omogočajo nemoten dostop upravljavcu javne službe za ravnanje s komunalnimi odpadki.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
24. člen
(varstvo pred visokimi vodami)
Načrtovani posegi niso poplavno ogroženi in ne ležijo v vodovarstvenem pasu vodnih virov pitne vode.
25. člen
(geomehanski podatki)
(1) Za širše območje prostorskega akta je bil izdelan geomehanski elaborat, ki ga je izdelalo podjetje Nitor d.o.o., s št.: 001-2013, januar 2013. Na podlagi izsledkov geomehanskega elaborata izhaja, da je stavbe mogoče temeljiti na plitvih temeljih z vgradnjo tamponske blazine. V primeru več etažnih stavb so potrebne dodatne raziskave tal.
(2) Višina talne vode je na globini približno 1,80 m.
26. člen
(varstvo pred potresom)
(1) Ureditveno območje prostorskega akta se nahaja na območju, ki je glede potresne ogroženosti uvrščeno v VII. stopnjo po MCS (vir za potresno ogroženost je RS Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje/potresi), kar je potrebno upoštevati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Projektni pospešek tal za obravnavano območje znaša 0,150 g. Pri gradnji stavb je potrebno ojačiti prvo ploščo.
27. člen
(varstvo pred požarom)
Urejene so ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila, odmiki med načrtovanimi in obstoječimi stavbami omogočajo zadostne odmike in zagotavljajo varnost glede širjenja požara, omogočajo dostop interventnim vozilom in napravam ter zagotavljajo varen umik ljudi in živali. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena iz nadzemnega hidranta, ki bo izveden v skladu z veljavnimi predpisi. Pri projektiranju je potrebno upoštevati veljavne zakone in pravilnike. V fazi izdelave PGD je potrebno izdelati zasnovo oziroma študijo požarne varnosti.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
28. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Pri tlorisnih gabaritih so mogoča dopustna odstopanja + 0,50 m, lahko pa so stavbe manjših gabaritov, oziroma so mogoče členitve znotraj maksimalnih definiranih gabaritov ob upoštevanju pogojev oblikovanja iz 9. člena tega odloka. Višinski gabarit je mogoč tudi kot P+1 ali P.
(2) Lokacije vhodov, stopnic in uvozno-izvoznih klančin je mogoče prilagajati projektnim rešitvam.
(3) Dopustne so podkletitve stavb ob pogoju takšne izvedbe kleti, ki omogoča varnost pred talno vodo in ob upoštevanju določene kote pritličja posamezne stavbe.
(4) Kot dopustna odstopanja so mogoča tudi pokritja parkirnih mest ob upoštevanju pogojev oblikovanja, ki so predpisani za gradnjo stavb, ter nadstreški nad vhodi v stavbe.
(5) Kot dopustna odstopanja od tras gospodarske javne infrastrukture so mogoče spremembe lege in potek tras kot posledice izboljšanja tehničnih in strokovnih rešitev z upoštevanjem pogoja, da takšne rešitve ne spreminjajo osnovnega koncepta načrtovanih rešitev.
(6) Pri načrtovanju manipulacijskih površin in parkirišč so mogoča minimalna odstopanja kot posledica sprememb poteka tras gospodarske javne infrastrukture. Pogoj je, da se s tem ohrani osnovni koncept načrtovanega prometa.
XII. KONČNE DOLOČBE
29. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi za urbanizem Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, Oddelku za okolje in prostor.
30. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka v obsegu območja OPPN, navedenega v 3. členu, prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Bukovžlak–Bežigrad in Vrhe (Uradni list SRS, št. 10/89, Uradni list RS, št. 31/93, 131/03, 32/09, 80/09, 109/10, 34/12 in 81/13).
31. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
32. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-6/2010
Celje, dne 2. decembra 2014
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.
