Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v oktobru 2014 pod številko 13093 izdelalo podjetje ZUM d. o. o., Maribor.

(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj ali prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora, Mestne občine Ljubljana.
(3) Za ta državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Izdelano je bilo okoljsko poročilo.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso bili načrtovani posegi v okolje, za katere je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Investitor mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti sklep ministrstva, pristojnega za presojo vplivov na okolje, o ugotovitvi, ali je za nameravani poseg v okolje treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Oznake, navedene v 3. do 9. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– prenosni plinovod R51A (v nadaljnjem besedilu: plinovod) od razdelilne merilno-regulacijske postaje Jarše (v nadaljnjem besedilu: RMRP Jarše) do priključnega mesta na prenosni plinovod L10000, to je do razdelilne postaje Sneberje (v nadaljnjem besedilu: RP Sneberje),
– RMRP Jarše,
– RP Sneberje,
– priključni odsek prenosnega plinovoda M5/R51 Vodice–Termoelektrarna Toplarna Ljubljana,
– ureditev pripadajoče prometne in energetske infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,
– odstranitev rastja in ureditev površin po izvedbi plinovoda,
– krajinska ureditev na območjih prečkanja gozdnih površin in območjih sanacije zemljišč po gradnji ter
– vse druge ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.

(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
1. območje plinovoda in prestavitev obstoječe energetske infrastrukture, vključno z delovnim pasom ob plinovodu, gradbišči in začasnimi odlagališči materiala:
– k. o. Šmartno od Savi (1729): 314/2, 314/10, 314/11, 327/23, 329/3, 330, 333/1, 333/5, 334, 336, 337/1, 343/1, 861, 862, 864, 865, 866, 869, 870, 873/1, 873/2, 876, 878, 880, 927, 928/2, 928/3, 928/4, 930, 931, 932, 948, 949, 950/1, 950/2, 953, 959, 960, 962, 1229/1, 1232/1, 1233/1 in 1234/1;
– k. o. Stožice (1735): 2122/1, 2217/4, 2217/5, 2225, 2228/1 in 2228/2;
– k. o. Zadobrova (1771): 751/2, 751/3, 751/4, 754/51, 922, 923, 929, 930, 1423/1, 1423/2, 1423/3, 1423/4, 1423/5, 1423/6, 1423/7, 1423/8, 1423/9, 1423/12, 1423/13, 1423/15, 1423/16, 1423/17, 1423/20, 1423/21, 1423/26, 1423/27, 1423/32, 1423/33, 1423/37, 1423/38, 1423/98, 1427/1, 1427/5, 1427/6, 1427/8, 1427/10, 1427/11, 1427/12, 1427/14, 1427/15, 1427/45, 1427/59, 1427/61, 1427/66, 1427/67, 1427/69, 1427/70, 1427/71, 1427/72, 1427/73, 1427/75, 1433/4, 1433/7, 1433/8, 1433/12, 1433/37, 1437/2, 1437/5 in 1469/4;
2. območje izključne rabe za RMRP Jarše in RP Sneberje vključno z dostopnimi potmi do njih:
– k. o. Stožice (1735): 2217/4;
– k. o. Zadobrova (1771): 922, 923, 929, 930, 1423/1, 1423/5, 1423/6, 1423/7, 1423/8, 1423/9, 1423/12, 1423/13, 1423/15, 1423/16, 1423/17, 1423/20, 1423/21, 1423/26, 1423/27, 1423/32, 1423/33, 1423/38, 1427/61, 1427/75, 1433/4, 1433/7, 1433/8, 1433/12, 1433/37 in 1469/4.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, karta 3).

(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe:
1. zemljišča izključne rabe:
– zemljišča na območju RMRP Jarše,
– zemljišča na območju RP Sneberje,
– zemljišča za ureditev dostopnih poti do RMRP Jarše in RP Sneberje;
2. zemljišča omejene rabe:
– zemljišča na območju plinovoda (5 m od osi plinovoda obojestransko),
– zemljišča za ureditev pripadajoče energetske infrastrukture in omrežja elektronskih komunikacij;
3. zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.
(2) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 12., 13. in 25. členu te uredbe.

Trasa plinovoda v dolžini 2,5 km poteka od načrtovane RMRP Jarše proti vzhodu po robu poplavnega gozda in čez kmetijske površine ob severnem robu naselja Obrije, čez odprti prostor in ob južni strani območja načrtovane vodarne Hrastje. Nato se usmeri proti severovzhodu in čez arheološko območje Hrastje ter spet proti vzhodu ob severnem robu naselja Sneberje, prečka regionalno cesto Ljubljana–Šentjakob in poteka vzporedno s poljsko potjo čez kmetijska zemljišča do obstoječega plinovoda L10000, kjer je na priključnem mestu načrtovana RP Sneberje.

(1) Plinovod ima premer cevi do vključno 300 mm in tlačno stopnjo do vključno 30 barov.
(2) Višina nadkritja plinovoda med končno urejenim terenom in temenom cevi praviloma znaša 1,3 m. Pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture, hidromelioracijskih območij in obdelovalnih površin se globina nadkritja glede na vrsto kultur in priobalnega zemljišča ustrezno poveča.
(3) Plinovodna cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo na območju RMRP Jarše in RP Sneberje, se zaščitijo pred korozijo s katodno zaščito.
(4) Vzdolž plinovodne cevi se po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov, in sicer v dvojni zaščitni cevi iz polietilena visoke gostote z oznako PEHD v skupni jarek ob plinovodni cevi. Na mestih odcepov kablov ali mestih kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški.

(1) RMRP Jarše se izvede v začetni stacionaži plinovoda.
(2) Plato RMRP Jarše je velikosti približno 38 m x 38 m na koti najmanj 281,5 m n. m. v. Ogradi se z mrežno ograjo višine najmanj 2,2 m. Barva ograje povzema barve naravnega okolja. Pohodne površine na platoju se tlakujejo z betonskimi tlakovci ali pranimi betonskimi ploščami, notranja cesta se asfaltira, druge površine se posujejo s prodom.
(3) Na platoju se zgradijo ti objekti in naprave:
– merilno-reducirna postaja velikosti največ 17 m x 10 m, barva fasade povzema barve naravnega okolja, v katero se objekt umešča;
– sprejemno-oddajna čistilna naprava in dve oddajni čistilni napravi.
(4) Za priključitev na RMRP Jarše se zgradi odsek prenosnega plinovoda M5/R51 Vodice–Termoelektrarna Toplarna Ljubljana s tlačno stopnjo do 50 bar in s premerom cevi zahodnega odseka do vključno 400 mm in južnega odseka do vključno 250 mm.
(5) Na platoju se zgradi notranja cesta z elementi, ki omogočajo prevoznost intervencijskim vozilom, in se priključi na javno pot JP 720661 (Pot ob Savi nad Jaršami do Jarške ceste). Zagotovijo se vir napajanja z električno energijo, telekomunikacijski priključek, sistem katodne zaščite in sistem vodenja postaje. Na platoju se izvede razsvetljava. Delovne površine na njem se omejijo z dvignjenimi robniki in so nagnjene proti lovilnikom olj. Padavinska voda z delovnih površin pred objekti se prek lovilnikov olj spelje v ponikovalnico. Ponikovalnice se uredijo zunaj vplivnega območja voznih in delovnih površin.

(1) RP Sneberje se zgradi na priključnem mestu na obstoječi prenosni plinovod L10000 v km 2 + 520.
(2) Plato RP Sneberje je velikosti približno 24 m x 14 m na koti najmanj 277,01 m. n. m. v. Ogradi se z mrežno ograjo višine najmanj 2,2 m. Barva ograje povzema barve naravnega okolja. Pohodne površine in površine okrog nadzemnih plinovodnih naprav se tlakujejo z betonskimi pranimi ploščami, druge površine pa posujejo s prodom. Na platoju se zgradita sprejemna čistilna naprava in navezovalna inštalacija s sekcijsko postajo na obstoječi prenosni plinovod L10000. Padavinske vode ponikajo.
(3) Do RP Sneberje se po obstoječi poljski poti uredi makadamska dostopna pot s širino vozišča 3 m, ki se navezuje na regionalno cesto R3-644, odsek 1356 (Ljubljana (Letališka)–Šentjakob).

(1) Delovni pas ob plinovodu praviloma sega 8 m od osi plinovoda na desno stran (za odlaganje izkopanega materiala) in 6 m od osi plinovoda na levo stran (za prehod gradbenih strojev, varjenje in polaganje plinovoda v jarek), skupaj 14 m.
(2) Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka varovana območja, posebne krajinske strukture in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša.

(1) Za kontrolo in vzdrževanje se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda.
(2) Lega cevovodov in vseh drugih njegovih elementov v zemlji se označi tako, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Oznake se postavijo vzdolž celotne trase plinovoda na razdalji približno 0,5 km, na mestih loma te trase in na vseh prehodih cest. Pri prehodih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.

(1) Pred gradnjo se v celotnem delovnem pasu odstrani drevesna in grmovna vegetacija. Obvodno in obrežno lesno vegetacijo se odstrani le tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda.
(2) Varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokodebelnim drevjem. Za zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob, se poskrbi takoj po končanih gradbenih delih. Pri posegih v gozd se zagotovi obnova gozdnega roba. Pri posegih v živice, mejice, obrežno vegetacijo in grmišča se po končani gradnji prav tako zagotovi njihova obnova. Vse travniške površine, ki so bile med gradnjo poškodovane, se ponovno zatravijo. Pri zasaditvah in zatravitvah se uporabi avtohtono rastlinstvo.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi nekateri posegi, če ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, in sicer:
– rekonstrukcija obstoječih ter gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,
– urejanje vodotokov,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) oddaljeni od osi plinovoda vsaj 5 m.
(2) Za vse posege se pridobi soglasje investitorja ali, če je plinovodno omrežje že zgrajeno in dano v uporabo, njenega upravljavca.
(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobi soglasje projektnih soglasodajalcev, v pristojnost katerih spadajo ti posegi.

(1) Skupni pogoji gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj in morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja,
– če se med gradnjo plinovoda ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda,
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo,
– pred položitvijo plinovoda se gospodarska javna infrastruktura ustrezno zaščiti.
(2) Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovanih prostorskih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, karta 2.1).

(1) Križanje regionalne ceste R3-644 se izvede s podvrtanjem z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi na globini najmanj 1,35 m, merjeno od temena plinovodne cevi.
(2) Križanje občinskih cest, nekategoriziranih cest, peš in kolesarskih poti ter gozdnih prometnic se izvede s prekopom in z vgradnjo ustrezne zaščitne plinovodne cevi na globini najmanj 1,35 m, merjeno od temena plinovodne cevi.

Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacijskih vodov za odvajanje odpadnih voda morajo biti pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu je križanje izvennivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,6 m nad ali pod kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna; bližnji jaški morajo biti dobro prezračevani ali pa imeti odprtine.

Križanje plinovoda s podzemnim elektronskim komunikacijskim omrežjem se izvede tako, da poteka plinovod najmanj 0,5 m pod elektronskim komunikacijskim kablom. Na mestu križanja se izvede zaščita elektronskega komunikacijskega voda z zaščitno cevjo, ki sega najmanj 3 m na vsako stran plinovodne cevi, merjeno pravokotno nanjo. V bližini elektronskih komunikacijskih napeljav ni dovoljen strojni izkop ali miniranje.

(1) Križanje plinovoda ter omrežja srednje- in nizkonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvede s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih drogov daljnovodov se izvedejo najmanj 2 m od temelja. Pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.
(2) Vodoravna križanja plinovoda in vodov javne razsvetljave morajo biti pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmik med kablom in cevjo plinovoda pri križanju mora biti najmanj 0,5 m.
(3) Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo. Omogoči se neoviran dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.

Med gradnjo ni dovoljena vožnja mehanizacije nad obstoječim plinovodom. Kadar pa je nujno potrebna, se plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (npr. z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.

(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, karta 3), v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje v naravi, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo na območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge ukrepe varstva, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa stalen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določi obseg in globina podvrtanja. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.
(4) Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
(6) Po zaključku del se teren ob neposredni bližini objektov in območij kulturne dediščine vzpostavi v prvotno stanje, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(7) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Med gradnjo in po posegu se upoštevajo ti pogoji:
– v obrečnem pasu reke Save, kjer se prepletata habitatni tip črnojelševja in jesenovja ob hitro tekočih vodah ter habitatni tip vrbovja nižavja in gričevij, je delovni pas čim ožji,
– na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se minimalno posega,
– pri poseganju na območja linearnih krajinskih struktur (grmišča, mejice, posamezna drevesa) je delovni pas čim ožji,
– lesno vegetacijo se seka med 1. avgustom in 1. marcem oziroma zunaj gnezditvenega obdobja ptic,
– svetilke se postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno; svetijo lahko le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru.
(3) Za preprečitev naselitve in razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedejo ti ukrepi:
– zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi plinovoda,
– spontano naseljene tujerodne invazivne vrste se odstranjujejo s pravočasno in redno košnjo najmanj 2-krat letno.
(4) Investitor o začetku del najmanj štirinajst dni prej obvesti naravovarstveni nadzor in pristojno enoto Zavoda RS za varstvo narave, OE Ljubljana, zaradi spremljanja stanja. Izvajalec naravovarstvenega nadzora mora biti primerno usposobljen in seznanjen z vsebino okoljskega poročila. Za živo naravo se priporoča usposobljenega biologa. Monitoring mora potekati najmanj enkrat na teden oziroma v skladu z deli na gradbišču.

(1) Pri posegih v bližini Save se upoštevajo naslednji pogoji:
– višina nadkritja nad temenom plinovodne cevi na priobalnem zemljišču znaša najmanj 1,5 m,
– plinovod se na priobalnem zemljišču izvede tako, da prenese obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku,
– ohrani se obstoječa dostopnost do struge in prehodnost ob njej za vzdrževalna dela,
– odlaganje izkopanega materiala v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno,
– spremembe vodnega toka in režima niso dopustne.
(2) Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:
– plinovod se obteži z betonskimi jahači za preprečitev vzgona plinovodne cevi,
– nasipi izkopanega materiala, ki se med gradnjo v delovnem pasu odlaga na poplavna območja, se prekinejo na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode ob nenadnih poplavah,
– dela se ne izvajajo v obdobjih obsežnih padavin ali večje verjetnosti poplav,
– površine, ki so bile ob gradnji plinovoda poškodovane, se takoj uredijo in sanirajo s ponovno zatravitvijo, ki mora v čim krajšem času zagotoviti dobro razraščeno travno rušo.
(3) Poleg ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena se upoštevajo vsi omilitveni ukrepi iz elaborata Karte razredov poplavne in erozijske nevarnosti za koridor plinovoda R51A Jarše–Sneberje, št. el. 124, februar 2014, izdelovalca DHD d. o. o., ki je sestavni del obvezne priloge državnega prostorskega načrta Strokovne podlage.

(1) Plinovod prečka vodovarstvena območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).
(2) Pri posegih na vodovarstvena območja se upoštevajo vsi varstveni ukrepi iz elaborata Analiza tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje, VVOIIA, VVOIIB, VVOIII – vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, št. p. 2915-011/2014-01, februar 2014, izdelovalca Geologija, d. o. o., ki je sestavni del obvezne priloge državnega prostorskega načrta Strokovne podlage.

(1) Globina in način polaganja plinovoda na kmetijskih zemljiščih se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela pri gradnji plinovoda se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(2) Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče, globlje od 0,5 m, in ne postavljajo opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(3) Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se nadkritje nad plinovodno cevjo poveča. Če se posega v hidromelioracijski sistem, se drenažne cevi prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo na celotnem delovnem pasu v kakovosti, kakršna je bila pred gradnjo. Med obratovanjem plinovoda se zagotovi nemoteno delovanje hidromelioracijskega sistema.
(4) Z rodovitno prstjo se ravna v skladu z določbami 26. člena te uredbe.
(5) Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(6) V gozdu je delovni pas čim ožji.
(7) Globina vkopa plinovoda skozi gozd je taka, da prenese obremenitve, ki nastajajo ob traktorskem spravilu in pri nakladanju lesa na tovorna vozila.
(8) Sečnja v delovnem pasu plinovoda se izvede selektivno tako, da se v največji možni meri ohranijo srednje velika in velika drevesa. Rob preseka je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen. Prepreči se vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti.
(9) Zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda se do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 m do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s širokim ekološkim razponom in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in določa mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).
(10) Širina preseke v gozdovih z ekološkimi ali socialnimi funkcijami s 1. stopnjo poudarjenosti med obratovanjem ne sme presegati 5 m (2 × 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda), zato se pas od 2,5 do 5 m od osi plinovoda na vsako stran zasadi z grmovnicami, pas od 5 m do roba delovnega pasu pa z gosto zasaditvijo avtohtonega drevesnega rastja.
(11) Po končani gradnji se začasno uporabljena kmetijska zemljišča in začasne dovozne poti do kmetij, kmetijskih in gozdnih zemljišč vrnejo v prvotno stanje, poškodbe na gozdnem drevju in gozdnih poteh ter začasnih gradbenih površinah se sanirajo, iz gozda se odstrani ves neporabljeni material in omogoči se nemoteno gospodarjenje z okoliškimi gozdovi.
(12) Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo področje upravljanja z gozdovi.

(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal.
(2) Izdela se načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti med gradnjo. Opredelijo se začasna odlagališča viškov materiala ter začasna odlagališča rodovitne prsti in njene uporabe. Rodovitna prst se v delovnem pasu začasno odstrani in odlaga na njegov rob, ločeno od drugega izkopanega materiala in po plasteh. Prepreči se onesnaženje humusa, ki se odstranjuje in premešča pri odkrivanju krovnih plasti tal. Kupi skladiščene prsti ne smejo biti višji od 1,5 m in po njih se ne sme voziti. Rodovitna prst se po gradnji vrne v ustreznem vrstnem redu plasti. Na njivskih površinah se depresije zaradi posedanja zemljine izravnajo z nasutjem ustrezne rodovitne prsti.
(3) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem vrstnem redu, v kakršnem so bile odkopane.
(4) Na vseh napravah in objektih, na katerih obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev takega razlivanja.
(5) Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma vrnejo v prvotno stanje.

Uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji. V sušnem in vetrovnem vremenu se vlažijo makadamske prevozne površine, sipek material na prevoznih sredstvih pa se pokriva.

V bližini stanovanjskih objektov se hrupna dela opravljajo v dnevnem času med delovnim tednom med 6. in 18. uro in med gradnjo se postavijo premakljive in montažne protihrupne ograje. Vrsto in način njihove postavitve določi strokovnjak za varstvo pred čezmernim hrupom na podlagi izmerjenih prekoračitev hrupa po začetku izvajanja del.

(1) Prostorske ureditve, ki jih določa ta državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote:
– posamezni deli trase plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami ob trasi plinovoda,
– RMRP Jarše in posamezni objekti in naprave na njenem platoju,
– RP Sneberje z dostopno potjo,
– drugi ukrepi in ureditve,
– dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.
(2) Prostorske ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno.

(1) Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:
– ohranjanja kulturne dediščine,
– ohranjanja narave,
– zraka,
– hrupa in
– del v gozdovih.
(2) Med obratovanjem se zagotovita naslednja monitoringa:
– hrupa in
– sanacijskih zasaditev.
(3) Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda se zagotovijo ti dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,
– dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,
– sanacije poškodb,
– spremembe rabe prostora ali objektov in
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(1) Gradbišče in začasna odlagališča viškov materiala se uredijo v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal ter tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Pri gradnji nastali presežek materiala od izkopa se uporabi za objekte na plinovodu, del za izravnavo na mestu izkopa v delovnem pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostala količina pa se odpelje na urejena odlagališča.
(3) Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice. Določijo se tiste, ki se kar najbolj ogibajo stanovanjskih naselij.
(4) Zagotovijo se pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen interventen izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(5) Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi.
(6) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, v kakršnih so bile pred gradbenim posegom.

(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 30. in 31. členu, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– pravočasno seznaniti prebivalstvo z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,
– seznaniti prebivalstvo ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem,
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov,
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po koncu gradnje odpraviti in ceste vzpostaviti v prvotno stanje,
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, investitor plinovoda ne prevzame v upravljanje, upravljavci pa so jih v upravljanje in vzdrževanje dolžni prevzeti.

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnost katerih posegajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap določenih v 30. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustna izvajanja kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec plinovodnega omrežja.

Z dnem uveljavitve te uredbe za območje iz 4. člena te uredbe preneha veljati Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (Uradni list RS, št. 112/09 in 80/10 – ZUPUDPP) na območju parcel ali delov parcel v katastrski občini:
– k. o. Stožice (1735): 2217/4, 2217/5, 2225, 2228/1 in 2228/2.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN in 72/13 – DPN) in
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr. in 72/13 – DPN).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.