Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, petega odstavka 11. člena in za izvrševanje 12. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za merilne sisteme za stisnjena plinasta goriva za vozila
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa meroslovne in tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati merilni sistem za stisnjena plinasta goriva za vozila (v nadaljnjem besedilu: merilni sistem), način njihovega označevanja ter postopke ugotavljanja skladnosti in overitev.
(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).
2. člen
(uporabljeni izrazi in simboli)
V tem pravilniku uporabljeni izrazi in simboli imajo naslednji pomen:
– »merilni sistem« je sistem, ki vključuje merilnik in vse naprave, potrebne za zagotovitev pravilnega merjenja ali omogočanja lažjih merilnih postopkov;
– »merilnik« je instrument za stalno merjenje in prikaz skupne količine plina, ki se pretaka skozi merilni pretvornik v danih pogojih merjenja;
– »točka prenosa« je določena točka v merilnem sistemu, pri kateri se plin dobavlja;
– »NDP« je največji dopustni pogrešek;
–»NKM« je najmanjša količina merjenja, to je najmanjša sešteta masa pri enem polnjenju, pri kateri so še izpolnjene meroslovne zahteve za določen merilni sistem;
–»E(min)« je absolutna vrednost NDP pri NKM merilnega sistema;
– »Q(min)« je najmanjši pretok plina;
– »Q(max)« je največji pretok plina.
II. MEROSLOVNE IN TEHNIČNE ZAHTEVE
3. člen
(splošna načela)
(1) Merilni sistem mora zagotavljati visoko raven meroslovne zaščite, da bi lahko vsakdo, ki ga merjenje zadeva, zaupal rezultatom meritev, ter mora biti zasnovan in proizveden na visoki kakovostni ravni merilne tehnologije in varovanja merilnih podatkov.
(2) Rešitve, ki se sprejmejo zaradi izpolnjevanja zahtev tega pravilnika, morajo upoštevati predvideno uporabo merilnega sistema in vse predvidljive zlorabe merilnega sistema.
(3) Merilni sistem mora biti zasnovan tako, da je mogoče izvesti vsak pregled in preskus, ki je predpisan s tem pravilnikom.
4. člen
(NDP)
(1) V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v odsotnosti motenj merilni pogrešek pri postopkih ugotavljanja skladnosti in overitvah ne sme presegati NDP. Če ni drugače določeno, se NDP izrazi kot dvostranska vrednost odmika od referenčne vrednosti izmerjene količine.
(2) Velikost NDP je ne glede na izmerjeno količino dana z večjo od naslednjih dveh vrednosti:
– za merilnik: 1 % izmerjene količine ali E(min),
– za merilni sistem: 1,5 % izmerjene količine ali E(min).
E(min) je enak 2 x NKM x 1 % za merilnik in 2 x NKM x 1,5 % za merilni sistem.
(3) Merilni sistem ne sme izkoriščati NDP ali sistematično dajati prednosti kateri koli stranki.
5. člen
(pomembnejša napaka)
(1) Pomembnejša napaka za merjeno maso je napaka, katere vrednost presega večjo od spodnjih vrednosti:
– eno desetino NDP pri ugotavljanju skladnosti za merilni sistem za merjeno maso ali
– E(min).
(2) Pomembnejša napaka za znesek za plačilo je napaka pri prikazanem ali natisnjenem znesku in je po vrednosti enaka pomembnejši napaki za merjeno maso iz prejšnjega odstavka.
(3) Pri prikazu cene na enoto napake niso dovoljene.
6. člen
(dopusten učinek motenj)
V okviru naznačenih obratovalnih pogojev in v prisotnosti motenj iz 7. člena tega pravilnika sme biti učinek motenj na merilni sistem tak, da:
– do pomembnejše napake ne pride ali
– merilni sistem pomembnejše napake odkrije in ustrezno obravnava preko kontrolnih pripomočkov.
7. člen
(naznačeni obratovalni pogoji)
(1) Proizvajalec mora določiti klimatska, mehanska in elektromagnetna okolja, v katerih naj bi se merilni sistem uporabljal, oskrbo z električno energijo in druge vplivne veličine, ki lahko vplivajo na njegovo točnost, upoštevajoč zahteve iz tega pravilnika.
(2) Proizvajalec mora določiti naslednje naznačene vrednosti za obratovalne pogoje:
– merilno območje pretoka, ki je omejeno z Q(min) in Q(max). Razmerje med Q(max) in Q(min) mora biti najmanj 10:1;
– NKM v obliki 1 x 10(na n), 2 x 10(na n) ali 5 x 10(na n) kg, kjer je »n« pozitivno ali negativno celo število ali nič. Največja vrednost NKM je odvisna od Q(max) v skladu z naslednjo tabelo:
+---------+-------+--------+--------+--------+-------+----------+
| |Q(max) |4 < Q |12 < Q |30 < Q |Q (max)|kg/min |
| |< / = 4|(max) |(max) |(max) |)> 70 | |
| | |< / = |< / = |< / = | | |
| | |12 |30 |70 | | |
+---------+-------+--------+--------+--------+-------+----------+
|NKM < / =|0,5 |1 |2 |5 |10 |kg |
+---------+-------+--------+--------+--------+-------+----------+
– temperaturno območje okolice, ki mora biti najmanj v obsegu od –10 °C do 40 °C,
– temperaturo plina,
– tlak plina,
– relativno vlažnost okolice, kjer se opredeli, ali je merilni sistem ali njegovi deli namenjen za uporabo v zaprtih, vremensko zaščiten lokacijah ali na odprtih lokacijah,
– vrednost (območja) napajalne napetosti,
– nivo naključnih tresljajev, kjer se opredeli ali gre za mobilni merilni sistem ali njegove dele.
(3) V zvezi z elektromagnetnimi okolji je treba upoštevati naslednje vplivne veličine:
– prekinitve napetosti,
– kratkotrajne upade napetosti,
– napetostne prehodne pojave na napajalnih oziroma signalnih vodih,
– elektrostatične razelektritve,
– radiofrekvenčna elektromagnetna polja,
– inducirana radiofrekvenčna elektromagnetna polja na napajalnih oziroma signalnih vodih in
– napetostne udare na napajalnih vodih oziroma signalnih vodih.
(4) V zvezi z elektromagnetnimi okolji je treba upoštevati, ali se merilni sistemi:
– uporabljajo na lokacijah z elektromagnetnimi motnjami, podobnimi tistim v stanovanjskih in poslovnih stavbah ter v objektih lahke industrije,
– uporabljajo na lokacijah z elektromagnetnimi motnjami, podobnimi tistim v drugih industrijskih objektih,
– napajajo iz akumulatorja vozila.
(5) Pri merilnih sistemih, ki se napajajo iz akumulatorja vozila, je treba poleg zahtev za merilne sisteme, ki se uporabljajo na lokacijah z elektromagnetnimi motnjami, podobnimi tistim v drugih industrijskih objektih, upoštevati tudi:
– padce napetosti, ki jih povzroča napajanje zaganjalnikov motorjev z notranjim zgorevanjem,
– prehodne pojave ob izpadu bremena, ki se pojavijo, kadar se izpraznjeni akumulator odklopi pri delujočem motorju.
8. člen
(temeljna pravila za preskušanje in določanje pogreškov)
(1) Skladnost z zahtevami iz 4. in 6. člena tega pravilnika je treba preveriti za vsako primerno vplivno veličino. Zahteve veljajo, kadar se uporabi vsaka posamezna vplivna veličina in se njen učinek ocenjuje ločeno ter se druge vplivne veličine ohranjajo relativno konstantne pri referenčnih vrednostih.
(2) Meroslovni preskusi se izvajajo ob prisotnosti vplivne veličine ali po njej, pri čemer je treba upoštevati tiste razmere, ki ustrezajo običajnemu stanju delovanja merilnega sistema, ko se bo ta vplivna veličina verjetno pojavila.
9. člen
(obnovljivost)
Uporaba iste merjene veličine na drugi lokaciji ali pri drugem uporabniku, pri čemer so vse druge razmere enake, mora v zaporednih meritvah dati zelo podobne rezultate. Razlika med merilnimi rezultati mora biti majhna v primerjavi z NDP.
10. člen
(ponovljivost)
Za količine merjene veličine, ki so enake ali večje od 1000 razdelkov merilnika:
– pogrešek ponovljivosti merilnika ne sme presegati 0,6 %,
– pogrešek ponovljivosti merilnega sistema ne sme presegati 1 %.
11. člen
(odzivnost in občutljivost)
Merilni sistem mora biti dovolj občutljiv in njegov prag odzivnosti mora biti dovolj nizek za predvideno merilno nalogo.
12. člen
(vzdržljivost)
(1) Merilni sistem mora biti zasnovan tako, da v okoljskih pogojih, za katere je zasnovan, vzdržuje primerno stabilnost svojih meroslovnih lastnosti med obdobjem, ki ga določi proizvajalec, če je pravilno nameščen ter se vzdržuje in uporablja v skladu z navodili proizvajalca.
(2) Po najmanj 100 urah delovanja merilnika pri pretoku 0,8 Q(max) ne sme priti do pomembnejšega pogreška vzdržljivosti.
(3) Pomembnejši pogrešek vzdržljivosti je enak ali večji od ± 1 % pogreška vzdržljivosti merjene količine.
13. člen
(zanesljivost)
Merilni sistem mora biti zasnovan tako, da kolikor je mogoče zmanjša vpliv napake, ki bi povzročila netočen merilni rezultat.
14. člen
(primernost)
(1) Merilni sistem mora biti primeren za predvideno uporabo, upoštevajoč praktične delovne pogoje in uporabniku ne sme postavljati nerazumnih zahtev zato, da bi se pridobilo pravilne merilne rezultate.
(2) Merilni sistem mora biti dovolj vzdržljiv in njegovi konstrukcijski materiali morajo biti primerni za razmere, v katerih je predvidena njegova uporaba.
(3) Merilni sistem mora biti zasnovan tako, da omogoča meroslovni pregled merila tudi po dajanju v promet in začetku uporabe. Posebna oprema ali programska oprema za ta nadzor mora biti po potrebi del merilnega sistema.
(4) Če merilni sistem vsebuje programsko opremo, ki poleg merilnih zagotavlja tudi druge funkcije, mora biti programska oprema, ki je bistvena za meroslovne lastnosti, prepoznavna in nanjo ostala programska oprema ne sme nedopustno vplivati.
15. člen
(zaščita pred zlorabo in nehoteno napačno uporabo)
(1) Merilni sistem ne sme omogočati zlorabe in nehotene napačne uporabe.
(2) Na meroslovne lastnosti merilnega sistema se ne sme nedopustno vplivati s priključevanjem druge naprave, z nobeno lastnostjo priključene naprave ali s katero koli drugo oddaljeno napravo, ki komunicira z merilnim sistemom.
(3) Del strojne opreme, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, mora biti zasnovan tako, da ga je mogoče zaščititi pred zlorabo oziroma napačno uporabo. Predvideni zaščitni ukrepi morajo omogočiti dokazljivost možnega posega.
(4) Programska oprema, ki je bistvenega pomena za meroslovne lastnosti, mora biti kot taka prepoznavna in zaščitena.
(5) Merilni sistem mora zagotoviti, da je programska oprema zlahka prepoznavna.
(6) Dokaz o posegu v merilni sistem mora biti na voljo najmanj 3 leta po posegu.
(7) Merilni podatki in meroslovno pomembni parametri, ki so shranjeni ali se prenašajo, morajo biti primerno zaščiteni proti zlorabi in nehoteni napačni uporabi.
16. člen
(kazanje rezultata)
(1) Kazanje rezultata mora biti izvedeno s pomočjo prikazovalnika ali v tiskani obliki.
(2) Če je merilni sistem opremljen s prikazovalnikom cene, se mora navedena cena na enoto in znesek plačila nanašati samo na izmerjeno maso.
(3) Kazanje rezultata mora biti jasno in nedvoumno. Dodani mu morajo biti taki napisi in oznake, ki jih uporabnik potrebuje za razumevanje pomembnosti rezultata. Razbiranje prikazanega rezultata mora biti enostavno pri običajnih pogojih uporabe. Dodatna kazanja se lahko prikažejo, če jih ni mogoče zamenjati z meroslovno nadzorovanimi kazanji.
(4) Vrednost razdelka za merjeno vrednost mora imeti obliko 1 × 10(na n), 2 × 10(na n) ali 5 × 10(na n), kjer je »n« katero koli celo število ali nič. Merska enota ali njen simbol morata biti prikazana v bližini številčne vrednosti.
(5) Vrednost razdelka mora biti enaka ali manjša od 0,5 x E(min).
(6) Merilni sistem, ki je namenjen trgovskim poslom v neposredni prodaji, mora biti zasnovan tako, da ob vgradnji na predvideni način prikaže merilni rezultat obema strankama v poslu.
(7) Rezultat meritve mora biti prikazan ali natisnjen v kg.
(8) Če ima merilni sistem več prikazovalnih naprav, morajo le-te kazati ali natisniti enak merilni rezultat. Vrednost razdelka različnih prikazovalnih naprav mora biti enaka. Med kazanji različnih prikazovalnih naprav pri merjenju poljubne merjene veličine ne sme biti razlike.
17. člen
(nadaljnja obdelava podatkov za sklenitev trgovinskega posla)
Merilni sistem, ki je predviden za uporabo v odsotnosti ene izmed strank v poslu, mora na trajen način zapisati merilni rezultat skupaj z informacijami za prepoznavanje posameznega posla. Poleg tega mora biti v trenutku, ko je meritev dokončana, na zahtevo na voljo trajen dokaz o merilnem rezultatu in informacije za prepoznavanje posla.
18. člen
(naprava za ničliranje)
(1) Merilni sistem mora biti opremljen z napravo za ničliranje.
(2) Začetek nove meritve ne sme biti mogoč, če prikazovalnik ni vrnjen na ničlo.
(3) Ničliranje ne sme biti možno med meritvijo.
(4) Če sistem vključuje tudi napravo za prikaz cene, mora biti vgrajena skupaj z napravo za ničliranje.
(5) Naprava za ničliranje na napravi za prikaz cene in kazalni napravi za maso mora biti zasnovana tako, da se ničliranje izvede na obeh napravah.
19. člen
(računska enota)
(1) NDP računske enote za prikazano količino plina, če se le-ta preverja posebej, je 0,05 % prave vrednosti.
(2) Vsi parametri, potrebni za pripravo kazanj, ki so predmet tega pravilnika, se morajo ob začetku merjenja nahajati v računski enoti.
20. člen
(rezervno napajanje)
Merilni sistem mora imeti napravo za rezervno napajanje, ki med izpadom glavnega vira napajanja zavaruje vse merilne funkcije, ali biti opremljen s sredstvi, ki shranijo in prikažejo obstoječe podatke, da se omogoči zaključek transakcije, ki je v teku.
21. člen
(namestitev merilnega sistema)
(1) Z zasnovo merilnega sistema mora biti zagotovljeno, da se dobavi izmerjena količina. Za merilnikom se med polnjenjem ne sme odvajati plina.
(2) Če obstaja tveganje, da je pretok večji od Q(max), mora biti nameščena naprava, ki pretok omejuje.
(3) Omogočena mora biti namestitev ali odstranitev merilnika tlaka z merilnega sistema, da se lahko preveri P(max) in, če je potrebno, P(min).
22. člen
(točka prenosa)
(1) Merilni sistemi morajo vključevati točko prenosa. Točka prenosa se nahaja v smeri toka od merilnika.
(2) Nameščenih je lahko več stalnih točk prenosa, ki delujejo sočasno ali izmenično, tako da do nepredvidenega odvoda plina ne more priti ali pa je ta očiten.
(3) V primeru uporabe ene točke prenosa mora biti nova dobava, ko se točilna pipa točke prenosa vrne na svoje mesto, onemogočena, dokler se prikazovalna naprava ne postavi na nič.
(4) Če se lahko sočasno ali izmenično uporablja dve ali več točk prenosa in potem ko se uporabljene točilne pipe točk prenosa vrnejo na svoje mesto, mora biti naslednja dobava onemogočena, dokler se kazalna naprava ne postavi na nič.
III. NAPISI IN OZNAKE
23. člen
(napisna ploščica)
(1) Merilni sistem, za katerega je bila izdana odobritev tipa, in merilnik ali drugi moduli v sklopu odobritve tipa, morajo imeti stalno, neprenosljivo in lahko berljivo napisno ploščico, ki vsebuje naslednje podatke:
– naziv proizvajalca,
– leto izdelave,
– tip,
– številko odobritve tipa za merilni sistem,
– serijsko številka merilnega sistema in, če je mogoče, tudi serijsko številko vsakega modula.
(2) Na čelni strani prikazovalnika mora biti trajno vidna vrednost NKM.
(3) Na prikazovalniku, bodisi stalno, bodisi na zahtevo, ali na napisni ploščici morajo biti navedeni naslednji podatki:
– Q(min) in Q(max),
– največji tlak plina v posodi za skladiščenje plina P(st),
– največji tlak plina pri hitrem polnjenju vozila P(v),
– če je kritičen, najmanjši tlak plina P(min),
– največji tlak plina P(max),
– vrsta plina ali plinske mešanice (npr. zemeljski plin, vodik),
– če je mogoče, informacija o gostoti, sestavi, kvaliteti, itd.,
– najvišja temperatura plina T(max),
– najnižja temperatura plina T(min),
– temperaturno območje delovanja,
– nazivna omrežna napetost, frekvenca in moč, v primeru napajanja iz električnega omrežja,
– tip (vključno s podatki o minimalni moči) in nazivno napetost akumulatorja ali baterije, v primeru instrumentov, ki uporabljajo baterije oziroma notranjo izmenljivo rezervno baterijo,
– identifikacija programske opreme,
– prisotnost in način delovanja sekvenčne kontrolne naprave,
– če je mogoče, najvišja dovoljena hitrost prehoda med bankami za sekvenčno kontrolno napravo,
– dodatne informacije, če je tako zahtevano v certifikatu o odobritvi tipa merila.
24. člen
(navodila za uporabo)
(1) Uporabniku morajo biti na voljo navodila za delovanje vsakega posameznega merilnega sistema.
(2) Merilnemu sistemu morajo biti priložene informacije o njegovem delovanju. Informacije morajo biti v slovenskem jeziku, zlahka razumljive, in kjer je to ustrezno, vključevati:
– naznačene pogoje delovanja,
– mehanske in elektromagnetne okoljske razrede,
– zgornje in spodnje temperaturne meje, ali je kondenzacija mogoča ali ne, ali je merilo namenjeno za odprto ali zaprto lokacijo,
– navodila za vgradnjo, vzdrževanje, popravila in dopustna naravnavanja,
– navodila za pravilno delovanje in vse posebne pogoje uporabe in
– pogoje skladnosti z vmesniki, podsestavi ali merili.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
25. člen
(postopki)
Skladnost merilnega sistema z zahtevami iz tega pravilnika je mogoče potrditi po enem od naslednjih postopkov, ki ga izbere vložnik zahteve:
– z odobritvijo tipa, ki ji sledi prva overitev ali izjava o skladnosti s tipom;
– z neposredno overitvijo posamičnega merilnega sistema.
26. člen
(odobritev tipa)
(1) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev tega pravilnika v okviru postopka odobritve tipa se opravijo na način in pod pogoji, ki jih določa Mednarodno priporočilo OIML R139 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale) (v nadaljnjem besedilu: OIML R139) oziroma na drug enakovreden način.
(2) Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev tega pravilnika v okviru postopka odobritve tipa glede programske opreme merilnega sistema se opravijo na način in pod pogoj, ki jih določa Vodilo WELMEC 7.2 Evropskega združenja za zakonsko meroslovje (European Cooperation in Legal Metrology) (v nadaljnjem besedilu: WELMEC 7.2) za merila s stopnjo tveganja B za P tip instrumentov in stopnjo tveganja C za U tip števcev oziroma na drug enakovreden način.
27. člen
(tuja preskusna poročila)
V postopkih iz tega pravilnika se lahko delno ali v celoti sprejmejo in priznajo tudi preskusna poročila, kot jih določa OIML R139, ki jih je izdal organ za ugotavljanje skladnosti, akreditiran za ustrezno področje ugotavljanja skladnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30) ali pristojni organ za odobritve tipa merilnih sistemov v državi članici Evropske unije.
28. člen
(neposredna overitev posamičnega merilnega sistema)
Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev iz tega pravilnika v okviru postopka neposredne overitve posamičnega merilnega sistema se smiselno izvedejo v skladu s 26. in 27. členom tega pravilnika.
29. člen
(prva overitev)
(1) Postopki meroslovnega pregleda pri prvi overitvi merilnih sistemov so enaki postopkom, kot so za prvo overitev navedeni v OIML R 139.
(2) Razširjena merilna negotovost preskusnega sistema pri dani izmerjeni količini ne sme preseči 1/3 NDP za merilne sisteme, ki veljajo pri prvi overitvi.
30. člen
(izjava o skladnosti s tipom)
Pregledi in preskusi za pregled izpolnjevanja zahtev iz tega pravilnika, ki jih proizvajalec izvede v okviru postopka izjava o skladnosti s tipom merila, se smiselno izvedejo v skladu z 29. členom tega pravilnika.
V. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
31. člen
(redna in izredna overitev)
(1) Postopki meroslovnega pregleda pri redni in izredni overitvi merilnih sistemov so enaki postopkom, kot so za redno overitev navedeni v OIML R 139.
(2) Razširjena merilna negotovost preskusnega sistema pri dani izmerjeni količini ne sme preseči 1/3 NDP za merilne sisteme, ki veljajo pri redni overitvi.
32. člen
(rok redne overitve)
Rok redne overitve za merilne sisteme je dve leti.
VI. NDP MERILNIH SISTEMOV V UPORABI
33. člen
(velikost NDP merilnega sistema v uporabi)
NDP merilnega sistema v uporabi pri naznačenih obratovalnih pogojih je ne glede na izmerjeno količino dan z večjo od naslednjih dveh vrednosti:
– 2 % izmerjene količine,
– E(min), kjer je E(min) je za merilni sistem v uporabi enak 2 x NKM x 2 %.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
34. člen
(merilni sistemi v uporabi)
Merilni sistemi, ki so v obratovanju na dan uveljavitve tega pravilnika in se uporabljajo v namene iz 3. člena Zakona o meroslovju, ne potrebujejo odobritve tipa oziroma neposredne overitve posamičnega merila iz 25. člena tega pravilnika ter se lahko uporabljajo še naprej, če lastnik ali imetnik merilnega sistema zanj najkasneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega pravilnika pridobi prvo overitev.
35. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-135/2014
Ljubljana, dne 16. decembra 2014
EVA 2014-2130-0025
Zdravko Počivalšek l.r.
Minister
za gospodarski razvoj in tehnologijo
