Št. 6316-3/2014-3 Ob-1587/14

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi 12. in 14. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12), Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, 41/09 in 72/11), Metodologije ocenjevanja prijav, št. 6319-2/2013-5, z dne 20. 1. 2014, Metodologije ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« za izvedbo javnega razpisa v letu 2014, št. 6316-3/2014-2 z dne 18. 2. 2014, Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014, št. 430-36/2014/2, z dne 10. 2. 2014 in soglasja Ministrstva za kmetijstvo in okolje, št. 631-3/2013/7, z dne 20. 2. 2014, objavlja

I. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa: (1) Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARRS) in (2) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKO) II. Predmet razpisa (1) Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«) je izbor raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja. (2) Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri« temelji na strateških ciljih, opredeljenih v sektorskih dokumentih: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu, Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki so skladne s strateškimi usmeritvami Strategiji razvoja Slovenije (SRS), ki je krovna nacionalna razvojna strategija in tudi predstavlja okvir za določitev vsebinskih prioritet Ciljnih raziskovalnih programov. (3) Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKO v okviru treh težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«: Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri (4) Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo naslednjima razvojnima prioritetama, in sicer: 1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša gospodarska rast in 2. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. (5) Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme, ki pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP, in imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP, sledijo osnovnim ciljem SRS in prednostnim programskim usmeritvam kmetijske politike. Razpisani tematski sklopi in teme Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije Tematski sklop 1.1: Zdravstveno varstvo domačih živali Št. teme: 1.1.1 Naslov teme: Pojavnost in kritična mesta vnosa bakterije E. coli tipa ESBL in študija programov za zmanjševanje porabe protimikrobnih zdravil v perutninarstvu Cilji: – ugotoviti in določiti kritične točke vnosa za perutnino patogene E. coli, vključno z E. coli ESLB v rejah perutnine v Sloveniji; – določiti pojavnost in pogostnost E. coli ESBL med za perutnino patogenimi E. coli in za perutnino nepatogenimi tipi E. coli v celotni verigi reje perutnine (matične jate, valilnica, piščanci brojlerji); – ugotoviti vpliv uporabe protimikrobnih zdravil, vključujoč kokcidiostatike, na pojavnost E. coli ESBL pri piščancih brojlerjih in puranih; – ovrednotiti vpliv uporabe cepiv proti E. coli na pojavnost za perutnino patogenih sevov E. coli, vključno z E. coli ESBL; – izdelati programe za zmanjšanje okužb z za perutnino patogenimi sevi E. coli z namenom znižanja uporabe zdravil in nastanka odpornosti; – izdelati protokole zdravljenja pri okužbah z E. coli, vključno z okužbami z E. coli ESBL. Št. teme: 1.1.2 Naslov teme: Dejavniki bakterijskih in virusnih okužb klapavic Cilji: – evidentirati vire onesnaženja (človeškega ali živalskega izvora), ki predstavljajo vir (bakterijske in virusne) kontaminacije proizvodnega območja školjk; – oceniti količine vseh organskih onesnaževalcev, sproščenih v različnih letnih obdobjih glede na sezonska nihanja v območju ulova, vključujoč podatke o padavinah, čiščenju odpadnih voda na območju ulova, ter opredeliti stopnjo grožnje vira onesnaževanja; – opredeliti parametre cirkulacije onesnaževalcev s pomočjo vzorcev tokov, batimetrije in ciklusa plimovanja in oceno tveganja za posamezno proizvodno območje in območje prostega nabiranja školjk; – na podlagi pridobljene ocene tveganja predlagati morebitne spremembe klasifikacije proizvodnega območja školjk ter obsega in načina vzorčenja (geografsko določiti odvzemna mesta vzorčenja školjk); – na podlagi analize stanja in predhodnih ugotovitev glede nora virusov in virusov hepatitisa A v školjkah iz slovenskih školjčišč izdelati oceno tveganja ter predlog ukrepov za zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven; – izdelati priporočila za pristojni nadzorni organ in proizvajalce školjk. Št. teme: 1.1.3 Naslov teme: Pojavljanje novih toksičnih substanc v slovenski krmi Cilji: – uvesti laboratorijske kemijske metode za določanje glavnih ergot alkaloidov (ergometrin, ergotamin, ergozin, ergokristin, ergokriptin in ergokornin ter njihovi -inini) in toksinov, ki jih izločajo glive iz rodu Alternaria; – oceniti obseg pojavljanja alkaloidov in prisotnost ter razširjenost gliv Claviceps purpurea in Alternaria v Sloveniji; – ugotoviti povezave in vplive prisotnosti omenjenih alkaloidov na težave v intenzivnih rejah govejih pitancev; – pridobiti podatke o prisotnosti alkaloidov rženih rožičkov v žitih in voluminozni krmi, pridelanih v Sloveniji ter ugotoviti njihovo povezanost s prisotnostjo sklerocija; – oblikovati navodila in predloge za zmanjšanje tveganja pojavljanja ergot alkaloidov in toksinov, ki jih izločajo glive iz rodu Alternaria. Tematski sklop 1.2: Zdravstveno varstvo rastlin Št. teme: 1.2.1 Naslov teme: Izboljšanje kakovosti nanosa FFS in zmanjšanje drifta z uporabo šob in naprav z zmanjšanim zanašanjem Cilji: – preveriti kakovost in učinkovitost šob in naprav za nanos FFS z vidika zmanjšanja zanašanja; – klasificirati šobe po ustreznosti v smislu izpolnjevanje zahtev glede zmanjšanja zanosa škropilne brozge; – ovrednotiti učinkovitost nanosa v smislu učinkovitosti zatiranja škodljivih organizmov, zmanjšanja dejanskega zanosa od deklarirane vrednosti za posamezno kmetijsko panogo (vinogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo) in vplive na ekonomiko proizvodnje ter okolje. Št. teme: 1.2.2 Naslov teme: Razvoj tehnologij za preprečevanje novih viroidnih obolenj hmelja Cilji: – ločeno ovrednotiti agresivnost viroida zakrnelosti hmelja (HSVd) in viroida razpokanosti skorje agrumov (CBCVd)) ter ohranjanja obeh viroidov v hmeljevini in ostalih ostankih rastlin; – določiti gostiteljske rastline HSVd in CBCVd med kulturnimi rastlinami in plevelno vegetacijo ter identifikacija vektorjev; – določiti učinkovitost različnih razkužil za razkuževanje orodja in opreme; – razviti tehnologije v pridelavi, ki preprečujejo širjenje HSVd in CBCVd ter proučiti vlogo namakalnih sistemov pri širjenju obeh viroidov; – razviti hitre diagnostične tehnike (Real time PCR) za identifikacijo HSVd in CBCVd; – izdelati tehnološka priporočila za neposredno uporabo v prakso. Št. teme: 1.2.3 Naslov teme: Obvladovanje bolezni metličavosti jablan v nasadih sadilnega materiala Cilji: – inventarizacija stanja in ugotavljanje raznolikosti fitoplazme AP in njenih prenašalcev z namenom pridobitve širšega vpogleda v načine širjenja fitoplazme v državi in možne vire okužbe s to fitoplazmo; – vzpostavitev sistema spremljanja naleta prenašalcev, ugotavljanja njihove okuženosti s fitoplazmo AP in preučevanje bionomije z namenom opredelitve epidemiologije okužb v nasadih jablan; – preizkušanje in ovrednotenje različnih načinov zatiranja prenašalcev; – priprava priporočil za obvladovanje metličavosti jablan. Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov Tematski sklop 2.1: Rastlinska pridelava Št. teme: 2.1.1 Naslov teme: Tehnologije pridelovanja beljakovinskih poljščin s poudarkom na uvajanju pridelave soje Cilji: – raziskati možnosti povečanja deleža v Sloveniji pridelanih poljščin z visoko vsebnostjo beljakovin za krmo živali in prehrano ljudi; – analizirati možnosti vključevanja beljakovinskih rastlin v kolobar za ozelenitev prvega stebra skupne kmetijske politike; – na podlagi poljskih poskusov na vsaj dveh prevladujočih talnih tipih na poljedelskih območjih v Sloveniji definirati tehniko pridelovanja soje in izdelati seznam priporočenih gensko nespremenjenih kultivarjev soje; – oceniti pridelovalni potencial soje in primerjava možnosti rabe drugih zrnatih stročnic ter ostankov predelave različnih oljnic (oljne buče, oljna ogrščica, konoplja, lan,…) kot vira beljakovinske krme z namenom zmanjšanja odvisnosti od uvoza gensko spremenjene soje; – pripraviti podlage za izdelavo beljakovinske strategije in predlog setvene strukture z ustreznim deležem poljščin, ki so lahko vir beljakovinske krme; – zagotoviti prenosa rezultatov v prakso v obliki izdelave priporočil in tehnoloških navodil. Št. teme: 2.1.2 Naslov teme: Vrednotenje lokalno pridelane tržne zelenjave z namenom vzpostavitve nove nacionalne sheme kakovosti zelenjave Cilji: – vrednosti solate, paradižnika in paprike (v nadaljnjem besedilu: zelenjave), parametrov kakovosti ter varnosti zelenjave pridelane v Sloveniji v različnih načinih pridelave in različnih tehnologijah pridelave od pridelave do potrošnika; – vrednotenje hranilne vrednosti zelenjave, parametrov kakovosti ter varnosti zelenjave glede na primerljiv način in tehnologijo pridelave evropskih pridelovalcev oziroma pridelovalcev iz tretjih držav, dostopno na slovenskem trgu; – določitev kriterijev za vrednotenje parametrov kakovosti, ki so neposredno povezani z oddaljenostjo pridelave; – proučitev in presoja načina vključitve razpoložljivih podatkov nacionalnega monitoringa na ostanke pesticidov; – izdelava primerjalne analize rezultatov predhodnih vrednotenj; – na podlagi rezultatov celovite presoje lokalno pridelane zelenjave v prvem letu izvajanja naloge izdelati predloge ukrepov glede pridelave, predelave ali kakovostnih parametrov, ki bodo pripomogli k lažjemu oblikovanju specifikacije za nacionalno shemo kakovosti zelenjave. Št. teme: 2.1.3 Naslov teme: Tehnologija pridelave hrušk in češenj Cilji: – proučiti vpliv različnih načinov namakanja (kapljično in mikrorazpršilci) in količin vode v pridelavi hrušk in češenj; – proučiti vpliv različnih količin gnojenja (predvsem N) in načinov (talno, foliarno) na količino in kakovost pridelka hrušk in češenj; – proučiti vpliv različnih terminov obiranja na količino in kakovost pridelka pri hruški; – opredeliti možnosti alternativnega zatiranja plevelov ter vpliv na vegetativno in generativno aktivnost hrušk ter kakovost pridelka; – reševanje problemov hruševe bolšice pri hruški in pojava gnilobe pri češnji; – proučiti vpliv različnih tehnologij pridelave hruške na optimalne režime skladiščenja in na kakovost proizvoda, vključno s specifično pripravo za trg; – izdelava celovitih tehnoloških navodil pri pridelavi in skladiščenju hrušk in pridelavi češenj za različne sisteme pridelave (trenutno veljavni integrirani pridelavi, pridelavi z zmanjšanimi ostanki FFS, ekološki pridelavi in pridelavi brez škropljenja), vključno s pripadajočimi ekonomskimi analizami tehnologij. Št. teme: 2.1.4 Naslov teme: Primernost sort za pridelavo namiznega grozdja v RS Cilji: – preizkusiti in ovrednotiti vzgojene odporne sorte za pridelavo namiznega grozdja, posebej prilagojenih na razmere v Sloveniji, pri čemer bi s čim manjšo uporabo fitosanitarnih sredstev dosegli zahtevano kakovost; – priprava priporočil glede izbire sorte in tehnologije pridelave namiznega grozdja v Sloveniji. Št. teme: 2.1.5 Naslov teme: Nadgradnja tehnologij pridelave oljk za obvladovanje in blaženje posledic vremensko povzročenih stresov Cilji: – raziskati vpliv sušnega stresa na rast in rodnost oljk ter na podlagi spremljanja različnih agronomskih (vegetativna rast, rodnost …) in fizioloških parametrov rastline (vodni potencial, ksilemski tok, indikatorji stresa) določiti optimalne odmerke vode v posameznem fenološkem stadiju oljke; – definirati vpliv namakanja oljk na kakovost in senzorične lastnosti oljčnega olja s spremljanjem primarnih metabolitov fotosinteze (sladkorji, sladkorni alkoholi) in sekundarnih metabolitov (biofenolih in tokoferolih); – določiti biokemijske markerje, ki so povezani z odzivom na sušni stres; – na podlagi pridobljenih rezultatov pripraviti tehnološke smernice za namakanje oljk v Sloveniji, ki bodo hkrati zagotavljale uravnoteženo razmerje med velikostjo in kakovostjo pridelka in trajnostno rabo vodnih virov. Št. teme: 2.1.6 Naslov teme: Zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva z usmerjenim izborom trendovskih sort Cilji: – dopolniti izbor kandidatnih novih sort hmelja z ustreznimi kemijskimi in senzoričnimi analizami; – določiti pivovarsko vrednost izbranih kandidatnih sort; – izdelati strokovno podprte pentagrame sort, ki se pridelujejo v Sloveniji in kandidatnih sort z določitvijo dišavnih karakteristik; – dopolniti in publicirati informacije o sortah hmelja z dodanimi karakteristikami izdelanih pentagramov; – z diseminacijo rezultatov pridobiti ocene ekspertov v tujini in doma. Št. teme: 2.1.7 Naslov teme: Vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelave semenskega materiala sort kmetijskih rastlin za sonaravne oblike kmetovanja Cilji: – vzpostavitev sistema vzdrževalne selekcije in pridelave semenskega materiala avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin, ki niso zanimive za intenzivno kmetijsko pridelavo, so pa pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo genskih virov na kmetijah (v pridelavi), zlasti v sonaravnih oblikah kmetovanja, s poudarkom na sortah poljščin, ki bodo omogočale zasnovo primernega kolobarja, sortah zelenjadnic za ekološko pridelavo ter sortah nekaterih vrst rastlin, ki se razmnožujejo vegetativno (česen, koščičarji, vinska trta); – razvoj in vpeljava optimalne metode zdravstvene selekcije in vzdrževanja zdravega semenskega materiala na način, da je možnost (ponovnih) okužb čim manjša; – optimizacija tehnologije pridelave semenskega materiala izbranih avtohtonih in tradicionalnih vrst in sort za potrebe prenosa v prakso; – vpis izbranih avtohtonih in tradicionalnih sort v sortno listo in izpolnitev ostalih zahtev za pridelavo in trženje semenskega materiala, z namenom dostopnosti semenskega materiala na trg. Tematski sklop 2.2: Živinoreja Št. teme: 2.2.1 Naslov teme: Trajnostni razvoj ekološke in konvencionalne živinoreje na travinju Cilji: – spodbuditi razvoj ekološke in konvencionalne živinoreje na travinju z novimi tehnološkimi, organizacijskimi in ekonomski rešitvami s ciljem povečanja prireje mleka in mesa in ohranitve oziroma povečanja delovnih mest (konvencionalna in ekološka reja govejih pitancev, prireja kravjega mleka in reja drobnice); – izboljšati obstoječe načine konvencionalne in ekološke reje prežvekovalcev z vidika krmljenja živali z doma pridelano voluminozno krmo ob vključevanju metuljnic, ohranjanju pestrosti travinja in pretežno zaprtega krogotoka hranil: določiti kakovost doma pridelane voluminozne krme (regijsko), izdelati priporočila za pridelavo kakovostne voluminozne krme in njene vključitve v obroke, vključno s proučitvijo optimalnih tehnoloških možnosti za pridelavo kakovostne lucerne; – najti rešitve za izboljšanje kakovosti konvencionalno in ekološko prirejenega mleka in mesa; – izdelati najbolj primerne in ekonomsko učinkovite modele tehnologij reje in rabe travinja z ozirom na intenzivnost, razpoložljivost človeških virov, opreme in kapitala ob upoštevanju naravnih danosti (za konvencionalne in ekološke kmetije); – izdelava tehnoloških navodil za različne tipe rej (konvencionalne in ekološke); – krepitev znanja rejcev in strokovnih služb za iskanje in prenos razvojnih rešitev (s povečanjem ravni znanja pri strokovnih službah ter pri rejcih); – vpeljava pilotskih kmetij/obratov kot primer dobre prakse (konvencionalne in ekološke) za širjenje rezultatov raziskave. Št. teme: 2.2.2 Naslov teme: Tehnologije reje prašičev za namene proizvodov višje kakovosti Cilji: – spremljanje in analiza lastnosti v pitanju, ocena vpliva genotipa, fenotipa, okolja in postopkov pred/po zakolu na kakovost prašičjega mesa; – spremljanje in analiza prehrane prašičev s stališča primernosti za posebne proizvode, proizvode višje kakovosti in ekološke proizvode; – izdelava priporočil o uporabnosti alternativnih prehranskih virov in njihovim vključevanjem v krmne obroke s stališča kakovosti surovine in proizvoda, vključno z vrstami in količinami primernih alternativnih krmil oziroma stranskih proizvodov, ki so dostopni za ekološko rejo; – ekonomsko ovrednotenje in izdelava ustreznih tehnoloških podlag posameznih načinov vzreje in pitanja (izbor pasme/križanja, prehrane, pitanje na večje teže, uporaba alternativnih prehranskih virov) ter uporabe (sveže meso, proizvodi višje in posebne kakovosti); – ugotavljanje vpliva v krmo dodanih naravnih antioksidantov (delakon-1, delakon-2, hmelj, E vitamin) na pridobljeno meso v različnih pogojih in časovnih obdobjih skladiščenja (na barvo mišičnine, oksidacijo maščobnih tkiv, izdvajanje vode in mikrobiološko kontaminiranost) s ciljem podaljšane obstojnosti mesa in zmanjšanega dodajanja soli NaCl in nitritov v posebne proizvode, proizvode višje kakovosti in ekološke proizvode. Št. teme: 2.2.3 Naslov teme: Določitev molekularnega parametra kranjske čebele Cilji: – na podlagi dosedanjih raziskav in znanja izbrati ustrezne metode za razlikovanje kranjske čebele od drugih neavtohtonih podvrst in križancev; – ovrednotiti diverziteto na podlagi frekvenc posameznih spolnih alelov; – na podlagi morfo-eto-molekularnih korelacij pridobiti nove genetske markerje za razlikovanje krajevnih različkov znotraj podvrste Apis mellifera carnica in za njeno jasnejšo opredelitev do sosednjih podvrst; – uporaba molekularno genetskih tehnik v selekciji čebeljih matic; – izdelati priporočila za uporabo v selekcijskem programu s ciljem ohranjanja genetske čistosti in široke pestrosti avtohtonega genetskega materiala. Tematski sklop 2.3: Gozdarstvo, ribištvo in lovstvo Št. teme: 2.3.1 Naslov teme: Ocena možnosti racionalne rabe lesa listavcev Cilji: – ovrednotiti vpliv rastnih posebnosti na kakovost lesa listavcev in pripraviti predlog ocenjevanja kakovosti stoječega drevja; – ovrednotiti potenciale lesa listavcev glede kakovosti in količine v slovenskih gozdovih ter stopnje razvrednotenja zaradi poškodovanosti v območju žledoloma v letu 2014; – ocena možnosti racionalne izrabe lesa listavcev na podlagi načrtovanega poseka do leta 2020 ter glede na izvajanje sanacijskega načrta za odpravo posledic žledoloma v letu 2014; – analiza sodobnih tehnoloških in organizacijskih oblik primarne predelave listavcev; – oceniti možnosti razvoja in proizvodnje izdelkov z visoko dodano vrednostjo ter njihovega učinka na gospodarstvo in zaposlitev. Št. teme: 2.3.2 Naslov teme: Presoja in optimizacija načrtovanja in izvajanja nege mladega gozda v Sloveniji Cilji: – preveritev kriterijev za določitev nujno potrebnih gojitvenih del v mladem gozdu pri različnih gozdnogojitvenih sistemih, rastiščnih razmerah in funkcijah gozda ter priprava izhodišč za njihovo dopolnitev; – določitev optimalnih strategij pri izvajanju ukrepov nege v poškodovanih gozdovih in priporočil za ukrepanje glede na stopnjo poškodovanosti; – določitev optimalne intenzivnosti in dinamike ukrepanj; – presoja ustreznosti obstoječih kriterijev in oblikovanje morebitnih predlogov sprememb in dopolnitev kriterijev za (so)financiranje ukrepov nege gozda iz javnih sredstev. Št. teme: 2.3.3 Naslov teme: Presoja parametrov stanja in razvoja gozdov za namen uresničevanja ciljev Nacionalnega gozdnega programa Cilji: – ovrednotiti doseženo zgradbo slovenskih gozdov na državni ravni z vidika zagotavljanja trajnosti vseh funkcij in presoja stanja v primerjavi s cilji Nacionalnega gozdnega programa; – določiti izhodiščne vrednosti indikatorjev v Nacionalnem gozdnem programu in možne ciljne vrednosti za indikatorje, ki se nanašajo na razvojne zakonitosti gozdov; – pripraviti presojo ustreznosti indikatorjev za usmerjanje nacionalne politike gospodarjenja z gozdovi, ki so vključeni v Nacionalni gozdni program in njihova harmonizacija s pristopi, ki so uveljavljeni v mednarodnem prostoru, zlasti v okviru procesa Forest Europe; – oblikovanje scenarijev za gospodarjenje z gozdovi na podlagi analiz stanja in razvoja gozdov ter njihovo ekonomsko ovrednotenje; – ocena prihodnjega razvoja gozdov glede na sedanje trende okoljskih sprememb, ekonomskih razmer in mednarodnih obveznosti države. Št. teme: 2.3.4 Naslov teme: Učinki žleda na gozdove glede na sestojne in talne značilnosti Cilji: – oceniti posledice žleda na gozdove glede na različne strukture sestojev, tipe gozdnih tal in način preteklega gospodarjenja; – preveriti odpornost gozdov na žled v različnih rastiščnih in sestojnih razmerah; – oceniti učinke žledoloma leta 2014 na razvoj gozdov v prihodnosti; – predlagati optimalne gozdnogospodarske in gozdnogojitvene ukrepe po opravljeni sanaciji. Tematski sklop 2.4: Presoja učinkov politik Št. teme: 2.4.1 Naslov teme: Analitično spremljanje in preverjanje uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev Cilji: – s pregledom zbranih podatkov FADN vzorca ugotoviti kakovost standardnih rezultatov FADN, ugotoviti odstopanja v primerjavi s kmetijskimi računi in podati priporočila za izboljšanje kakovosti; – zasnova celovitih mikroekonomskih orodij v podporo odločanju na ravni kmetijskih gospodarstev in države; – proučiti uporabnost rezultatov za potrebe ekonomskega svetovanja z namenom učinkovitejšega vodenja kmetijskih gospodarstev in načrtovanja ukrepov kmetijske politike; – razvoj tehnološko-ekonomskih modelov kmetijskih gospodarstev za potrebe ekonomskega svetovanja in testiranje rezultatov FADN. Št. teme: 2.4.2 Naslov teme: Izvajanje zemljiških operacij na zavarovanih in varovanih območjih Cilji: – analiza zakonskih in podzakonskih aktov s področja varovanj in omejitev, ki se nanaša na zemljiške operacije in kmetijska zemljišča; – določitev splošnih smernic za izvajanje zemljiških operacij na varovanih in zavarovanih območjih; – ozaveščanje institucij, ki so pristojne za izdajanje soglasij za posege na varovana in zavarovana območja, o pomenu zemljiških operacij, njihovem posegu v prostor in posledicah izvajanja zemljiških operacij na teh območjih; – priprava navodil za umeščanje zemljiških operacij na varovana in zavarovana območja. Št. teme: 2.4.3 Naslov teme: Ocena standardiziranega prihodka kmetijskih gospodarstev in njegova uporaba za presojo ukrepov in učinkov kmetijske politike Cilji: – določiti standardizirani prihodek kmetijskih gospodarstev na podlagi proizvodnih parametrov po podatkih MKO iz registra kmetijskih gospodarstev oziroma zbirnih vlog ter podatkih, pridobljenih v statističnih popisih; – priprava algoritma z ustreznimi pripisi vrednosti standardiziranega prihodka na enoto podatkom MKO (uskladitev šifrantov, prilagoditev metodologije izračuna standardiziranega prihodka); – analiza rezultatov z vidika možnosti uporabe standardiziranega prihodka za potrebe ukrepov kmetijske politike; – priprava predlogov in priporočil za izboljšave pri zbiranju podatkov. Št. teme: 2.4.4 Naslov teme: Presoja raziskovalnih skupin na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in živilstva v Sloveniji in v primerljivih državah Cilji: – s pomočjo bibliometrijskih kazalcev pridobiti podatke o raziskovalnih dosežkih na področju biotehnike v primerljivih državah Evropske unije; – primerjalna analiza organizacije raziskovanja in raziskovalnih rezultatov za vse oblike raziskovanja (temeljno, aplikativno, razvojno, ciljno usmerjeno raziskovanje, ter doktorsko in postdoktorsko) med primerljivimi državami; – analizirati vzroke za razlike med raziskovalnimi dosežki in organizacijo raziskovanja med Slovenijo in primerljivimi državami; – pokazati primere dobrih praks v Sloveniji in primerljivih državah in izdelati SWOT za prihodnji razvoj raziskovanja na področju biotehnike v Sloveniji s posebnim poudarkom na prenosu znanja v prakso; – priprava priporočil za oblikovanje dodatnih/ustreznejših meril in načinov ugotavljanja odličnosti; – priprava priporočil (modela) za vzpostavljanje in delovanje aplikativno naravnanih skupin, ki bodo vključevale končne uporabnike znanja (interaktivni/ sistemski inovacijski model); – priprava priporočil za oblikovanje pogojev in ustreznejših meril ter načinov ugotavljanja kakovosti sestave in delovanja omenjenih skupin ter kakovosti njihovih projektov ter učinkovitosti njihove izvedbe in prenosa znanja v prakso; Priprava predloga načrta aktivnosti za prihodnji razvoj raziskovanja na področju biotehnike v Sloveniji, s posebnim poudarkom na opredelitvi nalog javnih politik (raziskovalne, kmetijske, gozdarske), ki se izvajajo v okviru javnih in zasebnih zavodov na tem področju, vključno z modeli za učinkovitejši prenos znanja na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in živilstva. Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri Tematski sklop 3.1: Voda, zrak, tla in podnebje Št. teme: 3.1.1 Naslov teme: Vključitev klimatskih podatkov med kriterije za določitev območij z omejenimi možnosti za kmetijsko dejavnost (OMD) Cilji: – določiti klimatske dejavnike, ki so ključnega pomena pri pridelavi kmetijskih kulturnih rastlin (npr.: temperaturni pragovi po sezonah, slana, število hladnih dni, ledeni dnevi, topli dnevi, število vročih dni); – za biofozikalne kriterije, ki so predlagani za določitev območij z naravnimi omejitvami kot so: dolžina rastne dobe (število dni s povprečno temperaturo višjo od 5°C), temperaturne časovne vsote za rastno sezono definirane kot akumulirana dnevna povprečja temperatur, suhost (opredeljena z razmerjem med letno količino padavin in letno potencialno evapotranspiracijo) določiti klimatske podatke in opredeliti območja glede na pragove, opredeljene v predpisih EU; – na podlagi klimatskih podatkov izdelati digitalne karte po posameznih biofizikalnih kriterijih za celotno Slovenijo; – ekonomsko ovrednotiti pridobljene klimatske podatke, prilagojene za vključitev v model za izračun plačil OMD. Št. teme: 3.1.2 Naslov teme: Presoja parametrov stanja voda pri določanju ekološko sprejemljivega pretoka v postopkih izdaje vodnih pravic Cilji: – pregled metodologij določanja ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljevanju Qes) ter vključenosti elementov za oceno ekološkega stanja voda v metodologijah določanja Qes v evropskih državah; – ocena vplivov odvzemov vode na ekološko stanje voda v hidroekoregiji Alpe; – izdelava kriterijev za določanje Qes za obstoječe in nove vodne pravice, ki vključujejo elemente za oceno ekološkega stanja voda; – preveritev vrednosti faktorjev f za izračun Qes pri povratnih odvzemih v vodotokih v hidroekoregiji Alpe; – izdelava priporočil za dopolnitev in nadgradnjo obstoječega načina določanja Qes na podlagi rezultatov raziskave. Št. teme: 3.1.3 Naslov teme: Izhodišča za izboljšanje metodologije poročanja o emisijah toplogrednih plinov v povezavi z rabo tal, spremembo rabe tal in gozdarstvom Cilji: – razvoj metodološkega pristopa spremljanja sprememb površine rabe tal za namen poročanja o emisijah toplogrednih plinov za področje rabe tal in gozdarstva; – razvoj in testiranje metodološkega pristopa ter kriterijev za korigiranje napak matrike sprememb rabe tal, ki nastanejo zaradi vsebinskih neskladij v časovni seriji uporabljenih zbirk podatkov; – korekcija obstoječe matrike sprememb za vse rabe v Sloveniji za obdobje 1986 – 2013 v skladu z obvezami poročanja; – predlog metod zbiranja in obdelave podatkov za potrebe vseh mednarodnih zavez v povezavi z zniževanjem emisij toplogrednih plinov v katere je vključena Slovenija. Št. teme: 3.1.4 Naslov teme: Ocena metod določanja in stanja ekosistemskih storitev gozdov v Sloveniji Cilji: – primerjava metode ovrednotenja funkcij gozdov z metodologijo določanja ekosistemskih storitev in dobrin; – izbira oziroma priprava primerne klasifikacije gozdov, katere temeljne enote bodo predstavljale osnovo ovrednotenja ekosistemskih storitev; – primerjava sedanje metodologije določanja funkcij in njihovih kazalnikov z drugimi uveljavljenimi metodami (Millennium Ecosystem Assessment, Common International Classification of Ecosystem Services, The Economics of Ecosystems and Biodiversity); – določitev metodologije za opredeljevanje ekosistemskih storitev na osnovi kazalnikov, izdelava nove karte ekosistemskih storitev na pilotnih območjih, primerjava nove karte z obstoječo in njena presoja v sodelovanju z lastniki in javnostjo; – ovrednotenje ekosistemskih storitev v pilotnih območjih in priprava predloga metodologije vključevanja vrednosti v zelene nacionalne račune. Št. teme: 3.1.5 Naslov teme: Zasnova monitoringa stanja ohranjenosti manjšinskih Natura 2000 gozdnih habitatnih tipov v Sloveniji Cilji: – opis ekoloških značilnosti, vrstne sestave, strukture in funkcije habitatnih tipov gozdov 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih, 91D0* Barjanski gozdovi, 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, 91R0 Jugovzhodni evropski gozdovi rdečega bora (Genisto januensis-Pinetum), 9530* (Sub)mediteranski gozdovi črnega bora, 9420 Alpski macesnovi gozdovi; – pregled vseh obravnavanih habitatnih tipov na kartah v merilu 1:5000 in določitev njihovih površin; – pregled pozitivnih in negativnih dejavnikov, ki ogrožajo stanje ohranjenosti navedenih habitatnih tipov gozdov; – predlog ukrepov za ohranjanje oziroma vzpostavitev ugodnega stanja; – predlaganje kazalcev za monitoring stanja ohranjenosti in metode vzorčenja za poročanje na državni ravni. Št. teme: 3.1.6 Naslov teme: Načrtovanje in gozdnogojitveno ukrepanje v razmerah navzočnosti tujerodnih invazivnih drevesnih vrst Cilji: – identificiranje problematičnih tujerodnih invazivnih drevesnih vrst in opis njihove ekologije; – določitev območij, kjer tujerodne invazivne vrste predstavljajo problem pri doseganju ciljev večnamenskega gospodarjenja z gozdovi; – gozdnogojitvene smernice za ravnanje s tujerodnimi invazivnimi drevesnimi vrstami v različnih rastiščnih razmerah in razmerah različnih funkcij gozdov. Št. teme: 3.1.7 Naslov teme: Škode na travinju zaradi paše velike rastlinojede divjadi Cilji: – določiti obseg škod na travinju zaradi paše rastlinojede divjadi v Sloveniji ter določiti kritična območja; – opredeliti dopusten prag popasenosti travinja, ki ga povzroča rastlinojeda divjad; – pripraviti enostavno in enotno metodologijo za ocenjevanje škod zaradi paše navadnega jelena in srne na travnikih in pašnikih; – pripraviti predloge primernih načinov odvračanja velike rastlinojede divjadi s problematičnih površin in jih finančno ovrednotiti. Tematski sklop 3.2: Biotska raznovrstnost in genski viri Št. teme: 3.2.1 Naslov teme: Določitev stroškovno učinkovitih javnih podpor za ohranjanja avtohtonih pasem domačih živali Cilji: – ugotoviti obseg in pomembnost javnih dobrin povezanih z ohranjanjem avtohtonih pasem domačih živali; – pregled obstoječih mehanizmov in pomoči za ogrožene avtohtone pasme domačih živali; – presoja ustreznosti trenutnih podpor, ali le te ustrezno nadomestijo oportunitetne stroške rejca nastale pri ohranjanju ogroženih avtohtonih pasem domačih živali; – analizirati in oceniti dejanske in oportunitetne stroške ohranjanja rejca z uporabo hipotetične avkcije, ki temelji na inovativnih konceptih ugotavljanja plačil za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu; – ugotoviti in predlagati najbolj učinkovit način ekonomskih spodbud, ki bodo zagotovile preživetje pasme nad kritično mejo ogroženosti; – presoja in ocena tržno zanimivih proizvodov avtohtonih pasem in ocena potrošnikovih preferenc, kot možnost za nadaljnji razvoj proizvodov avtohtonih pasem. Št. teme: 3.2.2 Naslov teme: Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti Cilji: – pregled dobrih praks na področju naravovarstvenega vrednotenja krajin v svetu; – metode za določanje značilnosti krajine in krajinsko pestrost, ki je pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti; – priprava digitalne karte krajinskih značilnosti in krajinske pestrosti na vzorčni lokaciji; – priprava strokovnih podlag za izdelavo smernic za ohranjanje krajinskih značilnosti pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Št. teme: 3.2.3 Naslov teme: Trajnostno gospodarjenje z avtohtono potočno postrvjo v Sloveniji Cilji: – poiskati dodatne vire genetsko čiste populacije v vseh ribiških okoliših; – vzpostaviti sistem molekularnih markerjev, s katerim bo mogoče ločevati med teritorialno značilnimi genetskimi profili lokalnih populacij; – ugotoviti specifično genetsko ozadje (e.g., geni MHC), ki je odgovorno za prilagojenost potočnih postrvi na ribogojniško okolje in/ali na okolje v divjini; – izdelati priporočila in predloge ukrepov za obnovo populacije domorodne potočne postrvi. Št. teme: 3.2.4 Naslov teme: Predlogi ustreznih tehnologij za hidorelektrarne na Savi za ohranitev habitata sulca Cilji: – pregled delujočih omilitev (dobrih praks) v svetu – stez, obvodnih strug ter elektrarn, ki ne uničujejo rečnih strug (za vsako od treh omilitev vsaj dva primera iz drugih držav); – zbrati vse obstoječe in dostopne podatke o sulcu na Savi in geografsko določiti drstišča sulca; – oceniti kakovost in moč populacij na drstišču; – določiti »sive lise« dosedanjih popisov oziroma manjkajoče podatke; – pripraviti predlog akcijskega načrta za ohranitev sulca; – pripraviti predlog tehnoloških rešitev (steza ali obvodna struga) za renaturacijo uničenih habitatov sulca na akumulacijah obstoječih HE na Savi; – pripraviti predlog tehnoloških rešitev novih elektrarn na Srednji Savi, ki ne uničijo habitata sulca oziroma če to ni mogoče, predlog stez, obvodnih strug ali drugih rešitev. Tematski sklop 3.3: Gozdni viri Št. teme: 3.3.1 Naslov teme: Upravljanje s populacijami sive vrane v urbanem okolju Cilji: – ugotoviti številčnost sive vrane v urbanih okoljih (večja mesta); – preučiti biologijo in vedenjske vzorce »urbane« sive vrane in primerjava z »neurbano«; – ugotoviti vpliv sive vrane na populacije ostalih vrst ptic; – identificirati probleme, ki jih povzroča siva vrana v mestih (napadi na ljudi, škoda na avtomobilih, nadležno krakanje, škoda zaradi iztrebkov,…); – pripraviti predloge za reševanje problemov in praktični preizkus predlaganih metod; – predlagati primerne načine obveščanja ljudi o sivi vrani in njenih življenjskih navadah. Št. teme: 3.3.2 Naslov teme: Zagotavljanje gozdnega reprodukcijskega materiala za potrebe obnove gozdov ob naravnih ujmah večjega obsega ter ob prilagajanju na spremembe evropskih pravnih zahtev Cilji: – pripraviti strokovna in organizacijska izhodišča za zagotavljanje gozdnega genskega materiala za potrebe sanacij velikih ujm; – pripraviti strokovna izhodišča in kriterije za morebitno spremembo provenienčnih območji v Sloveniji, ki bodo zagotavljala ustrezno količino in kakovost GRM za raznolike rastiščne pogoje v Sloveniji, ter morebitno spreminjanje le-teh zaradi vplivov klimatskih sprememb, vključno z naravnimi ujmami velikega obsega; – analizirati ustreznost ključnih dejavnikov pri dosedanji pravni ureditvi na področju zagotavljanja gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM); – predlagati strokovne rešitve v sistemu zagotavljanja GRM za potrebe slovenskega gozdarstva ob spremenjeni pristojnosti EU glede kakovosti in sledenja GRM od lastnika izhodiščnega materiala do uporabnika GRM; – pripraviti predlog za pridobivanje GRM in ohranjanje gozdnih semenskih objektov v gozdovih zasebnega lastništva, glede na zahteve po kakovosti in ustreznosti GRM ter predvidene spremembe na področju EU zakonodaje. Št. teme: 3.3.3 Naslov teme: Razvoj novih metod detekcije, diagnostike in prognoz novo vnesenih škodljivih organizmov za gozd Cilji: – razviti in uvesti v prakso (v izvajanje nalog javne gozdarske službe) vrstno specifične metode za determinacijo škodljivih žuželk in gliv, predvsem molekularne metode; – izvesti preizkus novih tipov pasti za lovljenje škodljivcev, novih atraktantov in novih tehnik z uporabo zamegljevanja; – pripraviti pregled škodljivih organizmov, ki doslej pri nas niso bili najdeni, se pa pojavljajo v sosednjih območjih; – definirati potencialno nevarne škodljive organizme za katere je znano, da jih z mednarodno trgovino prenašajo in oceniti njihovo realno nevarnost, vključno s prognostičnimi metodami; – ugotoviti potrebnost ali nepotrebnost eradikacije oziroma uvedbe prepovedi za vnos za škodljive organizme, ki so določeni kot potencialno nevarni v naših razmerah. III. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis Na javni razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v zbirkah podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti pri agenciji (v nadaljnjem besedilu: evidence agencije) ter izpolnjuje predpisane pogoje. IV. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis, so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB1, 61/06 – ZDru-1 in 112/07, 9/11 in 57/12 – ZPOP-1A), Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, 41/09 in 72/11) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav, št. 6319-2/2013-5, z dne 20. 1. 2014, Metodologiji ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo. si hrano za jutri« za izvedbo javnega razpisa v letu 2014, št. 6316-3/2014-2 z dne 18. 2. 2014 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014, št. 430-36/2014/2, z dne 10. 2. 2014. Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije. (1) Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina (v nadaljnjem besedilu: izvajalci), ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci. Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, je prijavitelj lahko le tista raziskovalna organizacija, v kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta. Prijavitelj mora imeti z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti. Vodja projekta in izvajalci morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (celotna dovoljena kapaciteta je 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki projekta. Vodja projekta mora biti zaposlen v organizaciji, ki je prijaviteljica projekta. Pogoj mora biti izpolnjen pred podpisom pogodbe. V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta. (2) Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo projekta: Vodja aplikativnega raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v drugi alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in v Pravilniku o kriterijih, če: 1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, v zadnjih petih letih. 2. Izkazuje citiranost kot je določena v 2. točki prvega odstavka 3. člena tega pravilnika ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki. 3. Izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav, citiranosti in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih. Pri določitvi minimalnega števila točk (A1+A2+A3) iz 3. točke prvega odstavka 3. člena Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta se za izračun za oceno A3 upoštevajo podatki za leta 2009 – 2013. Mejna vrednost vsote A1+A2+A3 za ta razpis je upoštevana za področje biotehnike iz Metodologije ARRS za ocenjevanje prijav za razpise, objavljene v letu 2014 http://www.arrs.gov.si/sl/akti/metod-skupna-14.asp 3.1. Aplikativni projekt: A1+A2+A3 = 3 3.2. Aplikativni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ 10 let A1+A2+A3 = 2,5 3.3. Vodje projektov se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno oceno A1+A2+A3, če izpolnjujejo naslednje pogoje: A1/2=600 ali A`=200 ali A«=50. Vodje vseh projektov, razen podoktorskih projektov, morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A` več kot 0. Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno A3 večjo kot 0.1. Ta pogoj ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let. 4. Vodja aplikativnega raziskovalnega projekta izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če izpolnjuje kriterije določene v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o kriterijih. 5. Če raziskovalec v zadnjem obdobju ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Upoštevano obdobje se podaljša za čas dejansko izrabljenega starševskega dopusta in dokumentirane bolniške odsotnosti, daljše od treh mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka v obliki delne odsotnosti z dela. (3) ARRS na podlagi podatkov iz SICRIS na dan zaključka razpisa ter ob upoštevanju podatkov iz obrazca ARRS-RPROG-VPETOST-D-2014 za vodje projektov, ki niso člani programskih skupin in ki je sestavni del razpisne dokumentacije, preveri izpolnjevanje pogoja glede ocene A1+A2+A3. Vse prijave, v zvezi s katerimi predlagani vodje dosegajo navedeno vsoto, ARRS posreduje v ocenjevanje MKO. (4) ARRS bo za izračun minimalnega števila točk uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidenci RO na dan zaključka javnega razpisa (A1 in A2). Za A3 bo ARRS za člane programskih skupin upoštevala samo podatke, ki so bili vpisani v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-A-2014 in ARRS-RPROG-VPETOST-C-2014. Vodje raziskovalnih projektov, ki niso člani nobene programske skupine, vpišejo podatke o sredstvih drugih uporabnikov v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-D-2014 in ga do torka, 8. 4. 2014 do 12. ure oddajo po elektronski pošti na naslov: vpetostprogram-2014-D@arrs.si. Natisnjen in podpisan obrazec oddajo tudi po pošti hkrati s prijavno vlogo (in tudi v primeru digitalno podpisane prijavne vloge). Raziskovalne organizacije s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov, navedenih obrazcih iz te točke javnega razpisa. Trenutno vrednost ocen A1, A2 in A3 si lahko prijavitelji ogledajo na spletnih straneh SICRIS pod rubriko Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS. Kadar je raziskovalna organizacija v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se sme v A3 šteti le lastno porabo sredstev (delež, ki ga prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne šteje). Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO – to pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A3. (5) V primeru, da projekt prijavlja podoktorand, mora izpolnjevati naslednje pogoje: Vodja podoktorskega raziskovalnega projekta (v nadaljevanju: podoktorand) izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v drugi alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če od zagovora njegovega doktorata niso potekla več kot tri leta ter izkazuje vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti ter izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav v zadnjih petih letih, citiranosti v zadnjih desetih letih in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih. Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 2011. Če je podoktorand izkoristil starševski dopust, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas od zagovora podaljša nad tri leta za čas dejansko izrabljenega dopusta. Enako velja za dokumentirano bolniško odsotnost, daljšo od treh mesecev. Podoktorand izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če izpolnjuje kriterije, določene v drugem odstavku 2. člena Pravilnika o kriterijih. Podoktorand mora biti zaposlen v organizaciji prijaviteljici ali pa se mora zaposliti v organizaciji prijaviteljici do podpisa pogodbe o izvajanju projekta najmanj za čas trajanja podoktorskega projekta. (6) Raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje za vodjo projekta, lahko kot vodja projekta sodeluje na tem razpisu samo v eni prijavi. (7) Prijava na javni razpis mora vsebovati v celoti izpolnjen in podpisan prijavni obrazec: ARRS-RPROJ-CRP-Prijava-2014–Predlog raziskovalnega projekta v okviru Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2014. Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-6/2009-8 z dne 17. 6. 2009, predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-DP-2014. V. Kriteriji in merila za izbor projektov (1) Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta. (2) Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« za izvedbo javnega razpisa v letu 2014, ki je skupaj z ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije. VI. Čas trajanja projektov (1) Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 7. 2014. (2) Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti. VII. Odločitev o izboru in financiranju projektov in odločitev o pritožbi zoper sklep Ugotovitveni Sklep o izboru projektov na razpis CRP sprejme direktor ARRS po predhodnem sprejemu delnega Sklepa o izboru projektov s strani MKO in ARRS. O ugovoru zoper Obvestila o rezultatih izbora prijav, katerega predmet ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav niti ocena prijave, odloči Upravni odbor ARRS. VIII. Okvirna višina sredstev (1) Okvirna skupna višina sredstev za izvedbo predmetnega razpisa je 4.725.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARRS. (2) Okvirna višina sredstev po financerjih za celotno obdobje trajanja projektov: – Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS: 1.890.000,00 EUR – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: 2.835.000,00.EUR. IX. Prijava na javni razpis (1) Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2014 izpolnjuje na spletnem portalu ARRS eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidenco agencije, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. (2) Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina: 1. z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA), 2. z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali ARRS). (3) Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1., 11. in 12. pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih). X. Način, oblika in rok za predložitev prijav 1. Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom (1) Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2014 na spletni portal ARRS eObrazci. Oddana prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oziroma pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta). Za pravočasno se šteje prijava, ki je izpolnjena in digitalno podpisana ter oddana na spletni portal ARRS eObrazci do torka, 8. 4. 2014 do 12. ure. (2) Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika. 2. Oddaja prijavne vloge brez digitalnega podpisa (1) V primeru, ko prijavitelj in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega potrdila, se prijavna vloga odda v elektronski obliki kot nepodpisana (na spletni portal agencije eObrazci) in v pisni obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe RO in vodje raziskovalnega projekta in žigom RO. (2) Obe obliki prijave, elektronska in pisna, morata biti vsebinsko popolnoma enaki. (3) Pisne prijave je treba dostaviti v zaprtih ovojnicah, z oznako »Ne odpiraj – Prijava – Razpis za CRP za leto 2014« in obvezno oznako prijave (ARRS-CRP-JR/2014/ ...), ter nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana. (4) Za pravočasno se šteje prijava, ki je v roku oddana v pisni in elektronski obliki. Prijava je oddana pravočasno, če je v elektronski obliki oddana na spletni portal ARRS eObrazci do torka, 8. 4. 2014 do 12. ure in v pisni obliki prispe v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije do torka, 8. 4. 2014 do 12. ure. Kot pravočasne se štejejo tudi tiste prijave, oddane priporočeno po pošti iz Slovenije do torka, 8. 4. 2014 (poštni žig). 3. Popolnost prijave (1) Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka (X.1.) – elektronska; točka (X.2.) – elektronska in pisna) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s Pravilnikom o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 6/12). (2) Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo neodprte vrnjene prijaviteljem. XI. Datum odpiranja prijav: komisija za odpiranje prijav bo 10. 4. 2014 ob 9. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave. XII. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo obveščeni o izbiri predvidoma v roku 60 dni od zaključka razpisa. XIII. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo (1) Javni razpis in razpisna dokumentacija bo od dneva objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije dostopna na spletni strani agencije http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/. (2) Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo interesenti na spletnih straneh agencije oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, pri Ljiljani Lučič, tel. 01/400-59-13.