Na podlagi prvega odstavka 408. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) in za izvajanje 4. člena Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 1) Agencija za energijo izdaja

(1) S tem aktom se določajo ukrepi za odpravo ali zmanjšanje ugotovljenih tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: plin) v Republiki Sloveniji, za izvajanje 4. in 5. člena Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 994/2010).
(2) S tem aktom se v skladu z drugim pododstavkom prvega odstavka 8. člena Uredbe (EU) št. 994/2010 določajo zavezana podjetja plinskega gospodarstva in njihove obveznosti v zvezi z zagotavljanjem standarda oskrbe.
(3) Sestavni del tega akta so tudi:
– Priloga 1, ki določa rezultate ocene tveganja in oceno razvoja doseganja infrastrukturnega standarda;
– Priloga 2, ki določa obveznosti podjetij plinskega gospodarstva in drugih organov in podatke o vseh obveznostih javnih služb, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom in
– Priloga 3, ki določa informacije o obstoječih in prihodnjih medsebojnih povezavah, vključno s tistimi, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja Evropske unije, čezmejnih pretokih, čezmejnem dostopu do skladišč in fizični zmogljivosti za prenos plina v obe smeri, zlasti v izrednih razmerah.

V tem aktu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
– dolgoročno načrtovanje: pomeni dolgoročno načrtovanje oskrbovalnih in prenosnih zmogljivosti podjetij plinskega gospodarstva za zadostitev povpraševanja po plinu iz sistema, z namenom zagotoviti raznolike dobavne vire in zanesljivo oskrbo odjemalcev;
– končni odjemalec: pomeni odjemalca, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi in kupuje plin za svojo lastno rabo;
– operater distribucijskega sistema: pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucije plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;
– operater prenosnega sistema: pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost prenosa plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu plina;
– operater sistema: je operater prenosnega sistema ali operater distribucijskega sistema;
– podjetje plinskega gospodarstva: pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja vsaj eno od naslednjih dejavnosti: pridobivanje, prenos, distribucija, dobava, nakup ali skladiščenje plina, vključno z UZP, ki je odgovorna za komercialne, tehnične ali vzdrževalne naloge, povezane s temi dejavnostmi, vendar ne vključuje končnih odjemalcev;
– pristojni organ: je Agencija za energijo;
– zaščiteni odjemalci: so poleg gospodinjskih odjemalcev, ki so priključeni na distribucijski sistem, tudi osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem, kot so določene v drugem odstavku 168. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14; v nadaljnjem besedilu: EZ-1).

(1) Operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov morajo zagotavljati ustrezne zmogljivosti na meji med sosednjimi prenosnimi in distribucijskimi sistemi za zagotavljanje prenosa za zanesljivost oskrbe s plinom ter sodelovati z operaterji teh sistemov pri izmenjavi podatkov in usklajenem delovanju v primeru ogrožene zanesljivosti oskrbe s plinom.
(2) Ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom morajo podjetja plinskega gospodarstva uporabljati pregledno in nediskriminatorno, tako da ne kršijo pravil notranjega trga s plinom, določenih s predpisi Evropske unije.
(3) Obveznosti podjetij plinskega gospodarstva in drugih organov ter obveznosti javnih služb, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom, so določene v Prilogi 2 tega akta.

(1) Dobavitelj plina zaščitenim odjemalcem mora zagotavljati zadostne količine plina za oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev v skladu z aktom, ki ureja načrt za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom.
(2) Vsak dobavitelj, ki uvaža plin, mora zagotoviti ustrezno razpršitev portfelja svojih dobavnih virov, tako da je sposoben uvoziti v Republiko Slovenijo količine plina, ki so namenjene oskrbi zaščitenih odjemalcev, za katere ima pogodbeno obveznost na podlagi sklenjene pogodbe z dobaviteljem plina zaščitenim odjemalcem tudi v primeru izpada dotoka plina iz Ruske federacije.
(3) Dobavitelj, ki uvaža plin, ki je namenjen oskrbi zaščitenih odjemalcev, mora v primeru razglasitve stopnje izrednih razmer v skladu z aktom, ki ureja načrt za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom, biti sposoben na poziv pristojnega organa zagotavljati dobavo potrebnih dnevnih količin za oskrbo zaščitenih odjemalcev tudi skozi zahodno vstopno točko v Republiko Slovenijo.
(4) Dobavitelj, ki uvaža plin, lahko izpolnjevanje obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena s pogodbo prenese na drugega dobavitelja, ki uvaža plin.
(5) Potrebne dnevne količine za oskrbo zaščitenih odjemalcev se lahko zagotavljajo tudi s pomočjo alternativnih virov energije. Te količine se odštejejo od količin, ki se zagotavljajo z uvozom.
(6) Dobavitelji vsako leto, najkasneje do 31. avgusta za naslednje enoletno obdobje, ki se začne s 1. oktobrom, pristojnemu organu posredujejo postopke oziroma dokumente, po katerih bodo izpolnili obveznosti iz tega člena. V primeru neustreznosti predloženih postopkov oziroma dokumentov, pristojni organ od dobaviteljev zahteva, da v roku 14 dni od prejema zahteve ustrezno dopolnijo oziroma spremenijo predlagane postopke oziroma dokumente za izpolnitev obveznosti iz tega člena.

(1) Vsaka nova infrastruktura za prenos mora izboljšati zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, vključno po potrebi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja.
(2) Operater prenosnega sistema mora pri dolgoročnem načrtovanju in pri pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja upoštevati zahteve iz prejšnjega odstavka.
(3) Ocena razvoja doseganja infrastrukturnega standarda je določena v Prilogi 1 tega akta.

(1) Podjetja plinskega gospodarstva, ki morajo sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem v primerih iz prvega pododstavka prvega odstavka 8. člena Uredbe (EU) št. 994/2010, so dobavitelji plina zaščitenim odjemalcem in njihovi dobavitelji.
(2) Dobavitelji zaščitenim odjemalcem dodatne količine plina v primeru izrednih temperatur v sedemdnevnem obdobju največje konice, ki se statistično pojavlja enkrat v dvajsetih letih, določijo na naslednji način:
– pristojni organ ugotovi povprečno temperaturo v sedmih najhladnejših zaporednih dneh v preteklem koledarskem letu (T(7n-1)), dobavitelj zaščitenim odjemalcem pa povprečno dnevno porabo svojih zaščitenih odjemalcev v tem obdobju;
– pristojni organ ugotovi povprečno temperaturo v najhladnejšem sedemdnevnem obdobju v zadnjih 20 letih v Republiki Sloveniji (T(7n-20));
– pristojni organ za T(n) = 20°C izračuna korekcijski faktor (T(n) – T(7n-20))/(T(n) – T(7n-1)), s katerim dobavitelj zaščitenim odjemalcem pomnoži povprečno dnevno porabo iz prve alineje tega odstavka.
Tako izračunano količino plina mora biti dobavitelj zaščitenim odjemalcem sposoben zagotavljati sedem zaporednih dni.
(3) Dobavitelji zaščitenim odjemalcem količine plina v primeru vsaj 30-dnevnega obdobja izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih, določijo na naslednji način:
– operater prenosnega sistema ugotovi porabo plina v Republiki Sloveniji za obdobje 30-dnevnega izjemno velikega povpraševanja po plinu v zadnjih 20 letih (Q);
– operater prenosnega sistema ugotovi letni odjem uporabnikov prenosnega sistema v Republiki Sloveniji v preteklem letu (Q(T));
– pristojni organ izračuna odstotek porabe Q v porabi Q(T) (Q/Q(T)) in z izračunanim odstotkom seznani dobavitelje zaščitenim odjemalcem;
– dobavitelji zaščitenim odjemalcem s pomočjo odstotka Q/Q(T) in predvidene letne porabe svojih zaščitenih odjemalcev Q(Z) izračunajo količino plina, ki jo potrebujejo v primeru 30-dnevnega izjemno velikega povpraševanja po plinu Q(30)= (Q/Q(T))*Qz.
Tako izračunano količino plina mora biti dobavitelj zaščitenim odjemalcem sposoben zagotavljati za obdobje 30 zaporednih dni.
(4) Dobavitelji zaščitenim odjemalcem dodatne količine plina v primeru vsaj 30-dnevnega obdobja v primeru prekinitev na posamezni največji infrastrukturi s plinom pri povprečnih zimskih razmerah določijo na naslednji način:
– dobavitelj zaščitenim odjemalcem ugotovi povprečno dnevno porabo svojih zaščitenih odjemalcev v mesecu januarju preteklega koledarskega leta, pristojni organ pa ugotovi povprečno temperaturo T(povp.) za ta mesec;
– pristojni organ ugotovi povprečno temperaturo za mesec januar v zadnjih dvajsetih letih T(povp.20);
– pristojni organ za T(n) = 20°C izračuna korekcijski faktor (T(n) – T(povp.20))/(T(n) – T(povp.)), s katerim dobavitelj zaščitenim odjemalcem pomnoži povprečno dnevno porabo iz prve alineje tega odstavka.
Tako izračunano količino plina mora biti dobavitelj zaščitenim odjemalcem sposoben zagotavljati 30 zaporednih dni.
(5) Pri izračunu količin iz drugega, tretjega in četrtega odstavka mora dobavitelj zaščitenim odjemalcem upoštevati število zaščitenih odjemalcev oziroma njihovo karakteristiko odjema na dan sestave poročila iz 7. člena tega akta.
(6) Dobavitelji iz prvega odstavka tega člena, ki ne razpolagajo s podatki o porabi zaščitenih odjemalcev za preteklo koledarsko leto, pri izračunu količin iz drugega, tretjega in četrtega odstavka upoštevajo predvideno porabo zaščitenih odjemalcev v relevantnem obdobju.
(7) Dobavitelji, ki dobavljajo plin dobaviteljem zaščitenim odjemalcem, izračunajo količine iz drugega, tretjega in četrtega odstavka kot vsoto količin posameznih dobaviteljev zaščitenim odjemalcem.

(1) Podjetja plinskega gospodarstva iz prvega odstavka 6. člena tega akta morajo pripraviti poročilo o zagotavljanju standarda oskrbe, ki vsebuje:
– izračun količin iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena tega akta;
– natančen opis ukrepov za zagotavljanje teh količin;
– merila in način uporabe ukrepov, predvidenih za izpolnjevanje standarda oskrbe;
– dokazila o zmožnosti izpolnjevanja predvidenih ukrepov za izpolnjevanje standarda oskrbe.
(2) Podjetja plinskega gospodarstva iz prvega odstavka 6. člena tega akta posredujejo poročilo pristojnemu organu vsako leto meseca avgusta za naslednje enoletno obdobje, ki se začne s 1. oktobrom istega leta. Za izračun količin iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena tega akta uporabijo obrazce, ki jih objavi pristojni organ na svoji spletni strani. Na zahtevo pristojnega organa morajo v roku 14 dni od prejema zahteve svoje poročilo ustrezno spremeniti oziroma dopolniti.
(3) Poročilo iz prvega odstavka tega člena lahko v imenu dobaviteljev plina zaščitenim odjemalcem, ki plina sami ne uvažajo, pripravi njihov dobavitelj. Dobavitelj iz prejšnjega stavka, ki poroča v imenu enega ali več dobaviteljev plina zaščitenim odjemalcem, mora v poročilu navesti:
– za katerega dobavitelja zaščitenim odjemalcem poroča;
– število zaščitenih odjemalcev posameznega dobavitelja zaščitenim odjemalcem in
– količine plina, ki pripadajo posameznemu dobavitelju zaščitenim odjemalcem.
(4) Podjetja plinskega gospodarstva, ki med obdobjem, na katerega se nanaša poročilo, pridobijo nove ali izgubijo obstoječe zaščitene odjemalce, katerih skupna predvidena poraba znaša več kot 10 odstotkov količin, predvidenih v obstoječem poročilu, oziroma se odjemna karakteristika zaščitenih odjemalcev spremeni tako, da se količina njihovega porabljenega plina spremeni za več kot 10 odstotkov, morajo najkasneje v roku deset dni od nastopa opisanih sprememb pristojnemu organu posredovati ustrezno spremenjeno oziroma dopolnjeno poročilo.
(5) Podjetje plinskega gospodarstva iz prvega odstavka 6. člena tega akta, ki prične z izvajanjem dejavnosti na novo, mora prvo poročilo, ki se mora nanašati na obdobje do vključno 30. septembra, izdelati v treh mesecih od začetka opravljanja dejavnosti.

(1) Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom na strani ponudbe so predvsem:
– povečana prilagodljivost uvoza;
– pospešeno dovajanje plina iz obnovljivih virov energije v infrastrukturo plinskega omrežja;
– komercialno skladišče plina – zmogljivost praznjenja in volumen plina v skladišču;
– zmogljivost terminala za UZP in največja zmogljivost dobave v sistem;
– razpršenost dobav plina in poti plina;
– povratni tokovi;
– usklajeno dispečiranje s strani operaterjev prenosnih sistemov;
– uporaba dolgoročnih in kratkoročnih pogodb;
– naložbe v infrastrukturo, vključno v dvosmerno zmogljivost;
– pogodbene ureditve, ki zagotavljajo zanesljivost oskrbe s plinom.
(2) Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom na strani povpraševanja so predvsem:
– uporaba prekinljivih pogodb;
– možnost menjave goriva, vključno z uporabo alternativnih nadomestnih goriv v industrijskih obratih in elektrarnah;
– prostovoljno zmanjšanje stalne obremenitve;
– povečana učinkovitost;
– povečana raba obnovljivih virov energije.
(3) Za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom se lahko uporabijo tudi drugi ukrepi, s katerimi se zagotavlja zanesljivost oskrbe s plinom.

Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o preventivnem načrtu ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 43/14).

Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.