Na podlagi 19. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 − odl. US, 24/01, 54/08 in 35/09) in 10. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/00, 13/02, 90/03, 131/04, 103/11, 86/13 in 41/14) je bila na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije dne 23. septembra 2014 sprejeta

(1) Ta tarifa določa način vrednotenja, obračunavanje in plačilo odvetniških storitev in izdatkov, ki so jih stranke oziroma naročniki storitev dolžni plačati odvetnikom oziroma odvetniškim družbam (v nadaljnjem besedilu: odvetnik) za izvršene pravne storitve.
(2) Stranka je oseba, za katero odvetnik izvrši pravno storitev na podlagi pooblastila oziroma oseba, v korist katere je pooblastilno razmerje sklenjeno ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa (naročnik storitve).

(1) Odvetniška storitev (v nadaljnjem besedilu: storitev) je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo, za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa.
(2) Odvetniški stroški so skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji.
(3) Odvetniške stroške je dolžna plačati stranka oziroma naročnik storitve.
(4) Ta tarifa se uporablja tudi v primeru, ko odvetnika nadomešča drug odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik.

Storitve se vrednotijo po naslednjih merilih:
– strokovna zahtevnost;
– odgovornost;
– vrednost obravnavanega predmeta;
– specialistično znanje;
– strokovno znanje s področja drugih strok;
– znanje tujih pravnih virov;
– uporaba tujega jezika;
– čas, potreben za izvršitev dela;
– število zastopanih oseb;
– druga merila, določena s to tarifo.

(1) Vrednost storitve je določena s številom točk.
(2) Če vrednost storitve ni določena s številom točk, jo določi odvetnik s številom točk, glede na vrednost obravnavanega predmeta po lestvici iz tarifne številke 18 posebnega dela te tarife.
(3) Odvetnik določi vrednost obravnavanega predmeta po višini, ki jo navede stranka oziroma drugi udeleženci postopka.
(4) Če tako določena vrednost ne ustreza pravi prometni vrednosti, lahko odvetnik za določitev vrednosti storitve uporabi vrednost, ki jo je ugotovil pristojni davčni urad ali sodni izvedenec ali cenilec ustrezne stroke, oziroma o kateri se pisno sporazume s stranko.
(5) Izjemoma določa tarifa število točk v razponu tako, da določa najnižjo in najvišjo vrednost storitve. V tem primeru uporabi odvetnik za določitev vrednosti znotraj razpona merila iz prejšnjega člena.
(6) Storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri vrednotenju takih storitev uporabi odvetnik določbe posebnega dela tarife in merila iz prejšnjega člena.

Za storitev, ki jo odvetnik opravi na zahtevo stranke ali na zahtevo organa, ki vodi postopek, ob dela prostih dnevih (prazniki, sobota in nedelja) ali v nočnem času med delavniki (med 20.00 uro zvečer in 8.00 uro zjutraj), se točkovna vrednost storitve zviša za 50 odstotkov.

(1) Za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah gre odvetniku vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje.
(2) Enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure nad 15 minut za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo, za čakanje med posvetovanjem organa ali podobne porabe časa.
(3) Kadar trajata čakanje na narok in narok skupno do 45 minut, pripada odvetniku samo plačilo za udeležbo na naroku.
(4) Za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko pripada odvetniku za vsake začete pol ure 20 točk.
(5) V čas odsotnosti iz pisarne se ne všteva čas trajanja naroka oziroma dela za stranko.

(1) Za zastopanje več strank v istem postopku zaradi prekrška, disciplinskem postopku in podobnih postopkih pripada odvetniku za drugo in vsako nadaljnjo zastopano stranko 50 odstotni povišek na skupno vrednost storitve.
(2) Za zagovarjanje obdolženca, za zastopanje oškodovanca ali nadomestnega tožilca ali zasebnega tožilca v kazenskem postopku se zviša skupna vrednost storitve za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.
(3) Za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih in nepravdnih zadevah, v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnih in drugih postopkih, se skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko, vendar največ za 100 odstotkov, v primerih, ko odvetnik zastopa več kot trideset strank, pa največ za 200 odstotkov.

(1) Tujim fizičnim in pravnim osebam sme odvetnik svojo storitev obračunati po predpisih oziroma po tarifi, ki velja na območju države, v kateri odvetnik stranko zastopa oziroma zanjo deluje.
(2) Za storitev, ki jo odvetnik opravi za domačo stranko v tujini, ima pravico zahtevati plačilo odvetniških stroškov po tej tarifi ali po predpisih oziroma tarifi, ki velja v državi, v kateri zastopa stranko, kar velja tudi za primer, da stranko zastopa oziroma zanjo dela le pisno.
(3) Določila iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabijo le za obračun odvetniških storitev med odvetnikom in stranko, ne pa tudi za odmero, ki jo opravi sodišče ali drug organ.

Izdatki, potrebni za izvršitev storitve, so:
– potni stroški;
– dnevnice;
– poštnine;
– telefonski stroški;
– izdatki za takse;
– izdatki za bančne storitve;
– izdatki za fotokopiranje, prepisovanje;
– drugi stroški.

(1) Stranka je dolžna odvetniku plačati prevozne stroške, parkirnino, dnevnice in izdatke za prenočevanje, če so ti izdatki v zvezi z delom, ki ga opravi za stranko.
(2) Odvetnik ima pravico do povračila prevoznih stroškov, in sicer za avtobusno vozovnico, na vlakih za vozovnico I. razreda, na ladjah za vozovnico I. razreda, za vozovnico na letalu za poslovni razred in za spalnik v vlaku ali za kabino na ladji, če mora opraviti potovanje ponoči.
(3) Stranka je dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, če odvetnik potuje na razdalji do 400 kilometrov v eno smer, odvetnik pa se lahko s stranko dogovori za kilometrino tudi pri uporabi osebnega avtomobila za daljšo razdaljo.
(4) Stranka je dolžna plačati kilometrino za uporabo osebnega avtomobila, in sicer v višini, ki se po uredbi, ki ureja davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ne všteva v davčno osnovo.
(5) Dnevnica za odsotnost iz kraja odvetnikove pisarne znaša določen odstotek povprečne mesečne plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, in sicer:
– za čas od 6 do 8 ur 1,74 %
– za čas od 8 do 12 ur 2,50 %
– za čas nad 12 ur 5 %.
(6) Za potovanje v tujino ima odvetnik pravico do nadomestila v višini, kot je določena za delavce državnih organov Republike Slovenije.

(1) Stranka je dolžna povrniti odvetniku sredstva, ki jih je zanjo založil.
(2) Stranka je dolžna povrniti odvetniku tudi izdatke za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke.
(3) Izdatke iz prejšnjega odstavka lahko odvetnik obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk.

(1) Cena storitve je vsota točk za vsako posamezno storitev, pomnožena z vrednostjo točke.
(2) Stranka je dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji.
(3) Izjemoma je stranka dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov.

(1) Vrednost točke znaša 0,459 EUR.
(2) Vrednost točke se spreminja glede na rast življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki jo ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije, ali glede na rast plač sodnikov. Sprememba vrednosti točke je možna v primeru, ko rast življenjskih potrebščin ali rast plač sodnikov v času od uveljavitve zadnjega zvišanja preseže 10 odstotkov.
(3) Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije odloča o spremembi vrednosti točke, upoštevaje merila iz prejšnjega odstavka.
(4) K sklepu upravnega odbora daje, upoštevaje merila iz drugega odstavka tega člena, soglasje minister, pristojen za pravosodje.

(1) Tarifo so dolžni uporabljati vsi odvetniki za obračunavanje odvetniških storitev, opravljenih na območju Republike Slovenije.
(2) Sodišča in drugi organi ter druge pravne osebe, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških, so pri tem dolžni uporabljati to tarifo.
(3) O predlogu odvetnika za priznanje in odmero stroškov zastopanja, opravljenega za določeno osebo na zahtevo pristojnega organa ali v primeru, če je zastopana oseba po veljavnih predpisih upravičena do povrnitve stroškov zastopanja, mora sodišče ali drug pristojni organ odločiti v tridesetih dneh od prejema predloga.
(4) Sodišča in drugi organi so dolžni na predlog odvetnika odmeriti odvetniške stroške tudi ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife.

(1) Odvetnik in stranka lahko skleneta pisno pogodbo o plačilu storitev v določenem (pavšalnem) znesku, ali v odstotku od vrednosti prisojenega zneska ali od vrednosti, pridobljene v postopku (plačilo po uspehu), ali po porabljenem času, ali po posebnem delu te tarife s povečanjem za določen odstotek. Pogodba lahko vsebuje tudi kombinacijo posameznih metod obračuna, razen kombinacije plačila po uspehu in plačila po določbah posebnega dela te tarife.
(2) Pogodba ne sme biti v nasprotju s 17. členom Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 − odl. US, 24/01, 54/08 in 35/09) in s splošnim delom te tarife, biti mora ločena od pooblastila in drugih dogovorov ter mora vsebovati opozorilo glede določbe iz četrtega odstavka tega člena. Vsebina in učinki pogodbe se presojajo po določbah zakona, ki ureja obligacijska razmerja, zlasti po določbah pogodbe o naročilu (mandatu).
(3) Sklenitev pogodbe izključuje obračun in plačilo storitev po določbah posebnega dela tarife, razen če se s pogodbo kombinira obračun po določbah posebnega dela tarife z drugo metodo, če je taka kombinacija dovoljena po prvem odstavku tega člena.
(4) Sodišča in drugi organi iz prejšnjega člena pri odmeri odvetniških stroškov pogodbe iz prvega odstavka tega člena ne smejo upoštevati, razen v sporu med odvetnikom in njegovo stranko, ki izvira iz takšne pogodbe.
(5) Odvetniški stroški se v primeru zastopanja stranke po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pravne pomoči odmerijo samo po tej tarifi. Drugačni dogovori so nični.

(1) Odvetnik je dolžan v skladu s predpisi izstaviti stranki oziroma naročniku storitve specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev ali plačani predujem najkasneje osmi dan po tem, ko je storitev opravljena, ali po tem, ko je predujem plačan.
(2) V specifikaciji računa je treba navesti zneske odvetniških stroškov za posamezne storitve in izdatke, predujme, kratek opis dejstev glede posameznih storitev, opis izdatkov, številke iz posebnega dela tarife, ki so bile uporabljene kot podlaga za odmero odvetniških stroškov ter vrednost predmeta pri storitvah, ki se vrednotijo po vrednosti predmeta. Pri plačilih poštnih in telekomunikacijskih storitev zadostuje navedba skupnega zneska. Pri navajanju zneskov, ki so v posebnem delu tarife določeni v razponu, mora odvetnik kratko obrazložiti razloge, ki utemeljujejo navedene zneske.
(3) Šteje se, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa.
(4) Odvetnik lahko od stranke pred zaključkom postopka zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke.

Odvetnik in stranka se lahko s pisnim dogovorom dogovorita za nižje plačilo odvetniških stroškov, kot so določeni po tej tarifi. V primeru spora o obstoju takšnega dogovora je dokazno breme na stranki.

(1) Stranka je dolžna plačati račun v roku petnajst dni po izstavitvi, če zakon ne določa drugače.
(2) Če sodišče ali drug pristojni organ iz 14. člena te tarife ne odloči o povrnitvi stroškov zastopanja v tridesetih dneh od prejema odvetnikovega predloga ali ne plača odvetnikovega računa, izdanega na podlagi sklepa o stroških, v osmih dneh po izstavitvi ali v zakonsko določenem roku, če je ta daljši, ima odvetnik pravico do zamudnih obresti, ki tečejo od dneva zamude do plačila.

(1) Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije daje pojasnila in obvezne razlage o uporabi tarife.
(2) Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije v smislu prejšnjega odstavka, so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških.

(1) Če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 – ZOdv-C), se odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po do tedaj veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 7/95, 3/97, 62/98, 49/00, 57/00 – popr., 67/03 in 70/03 – popr.).
(2) Če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo te tarife in po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 – ZOdv-C), se odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 – ZOdv-C).

Pri prvi uskladitvi vrednosti točke od uveljavitve te tarife se kot datum zadnjega zvišanja vrednosti točke upošteva 24. junij 2003.

Ta tarifa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.