Na podlagi drugega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav
1. člen
V Uredbi o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13) se za drugim odstavkom 1. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ta uredba se uporablja tudi za določanje mejnih vrednosti emisij snovi v zrak in obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak, ki nastanejo pri uporabi odpadkov v malih in srednjih kurilnih napravah, razen če to ni posebej določeno v predpisu, ki ureja sežig odpadkov, predpisu, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega ali predpisu, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Pri uporabi odpadkov se upošteva mejna vrednost, kot je določena za brikete in pelete iz naravnega lesa.«.
2. člen
V tretjem odstavku 5. člena se v 1. točki prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki, ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva (barvan ali lakiran les, iverne in vlaknene plošče ter drugi lepljeni izdelki), če vsebnost katerakoli nevarne snovi v ostankih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 odstotkov in so pri tem vsebnosti ostalih onesnaževal znotraj predpisanih mejnih vrednosti za ostanke iz neonesnažene biomase iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Delež mase vode v naravnem lesu in lesnih ostankih na maso vlažnega lesa mora biti manjši od 20 odstotkov, razen če se gorivo uporablja v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode;«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) V odprtem kaminu se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži), lesni ostanki ali briketi ali peleti iz naravnega lesa.«.
Šesti odstavek se črta.
3. člen
Drugi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V srednji kurilni napravi se lahko poleg trdnega goriva iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena kot gorivo uporabljajo tudi:
– ostanki biomase rastlinskega izvora iz proizvodnje in obdelave celuloze, papirja in kartona ter proizvodnje živil in pijač (v nadaljnjem besedilu: biomasni ostanki), če vsebnost katerakoli nevarne snovi v ostankih ne presega mejne vrednosti onesnaževala za več kot 25 odstotkov in so pri tem vsebnosti ostalih onesnaževal znotraj predpisanih mejnih vrednosti za ostanke iz onesnažene biomase iz priloge 4 te uredbe;
– koks iz nafte;
– premog ter briketi in koks iz premoga z vsebnostjo celotnega žvepla več kot en odstotek mase goriva, če je naprava opremljena z razžvepljevalno napravo;
– vse trdno gorivo iz tega in prejšnjega člena z deležem mase vode v gorivu na maso vlažnega goriva nad 20 odstotkov, če se uporabljajo v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode.«.
Peti odstavek se črta.
4. člen
Za 7. členom se doda novi 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
(meritev onesnaževal v ostankih)
(1) Upravljavec, ki uporablja ali daje na trg lesne ostanke iz prve alineje 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe in biomasne ostanke iz prve alineje drugega odstavka 6. člena te uredbe, mora zagotoviti izvajanje meritve nevarnih snovi v teh ostankih.
(2) Meritev nevarnih snovi v ostankih se mora opraviti:
– pred prvo uporabo ali dajanjem na trg, in
– v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa proizvodnje lesnih izdelkov, ki vključuje nove vhodne lesne materiale, predhodno že obdelane s kemičnimi sredstvi, ali drugačne sestavine lepil, premazov in drugih kemičnih sredstev za pripravo ali zaščito lesa, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa in proizvodnji pohištva, ali
– v roku 30 dni po uvedbi novega ali spremembi obstoječega tehnološkega procesa obdelave biomase, posledica česar je drugačna kemična sestava biomasnih ostankov.
(3) Meritev nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka lahko izvaja le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je za to akreditiran po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za določanje onesnaževal iz priloge 4 te uredbe.
(4) Upravljavec iz prvega odstavka tega člena mora rezultate opravljenih meritvah nevarnih snovi skladno z drugim odstavkom tega člena hraniti najmanj pet let in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočiti vpogled vanje.
(5) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena ni treba izvajati meritve:
– nevarnih snovi v lesnih ostankih ali biomasnih ostankih, ki izvirajo izključno iz mehanske obdelave;
– pentaklorfenola v biomasnih ostankih.
(6) Če vsebnost nevarnih snovi v lesnih ostankih preseže mejne vrednosti, ki so za male kurilne naprave določene v prvi alineji 1. točke tretjega odstavka 5. člena te uredbe, se lahko ti ostanki štejejo kot biomasni ostanki, ki se uporabljajo v srednji kurilni napravi, če ne presegajo mejnih vrednosti iz prve alineje drugega odstavka 6. člena te uredbe. Če vsebnost nevarnih snovi v biomasnih ostankih preseže mejne vrednosti, ki so določene v prvi alineji drugega odstavka 6. člena te uredbe, se ti ostanki štejejo za odpadke.«.
5. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(mejne vrednosti emisije snovi za male kurilne naprave na trdno gorivo)
(1) Mejne vrednosti emisije snovi in najnižji toplotni izkoristek so za posamezno vrsto enosobne kurilne naprave določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Za male kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo in niso enosobne kurilne naprave, osnovne peči ali odprti kamini, je:
1. mejna koncentracija celotnega prahu:
– 90 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če je trdno gorivo premog,
– 100 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če je trdno gorivo naravni les v vseh oblikah ali lesni ostanki razen briketov ali peletov, in
– 60 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več, če so trdno gorivo briketi ali peleti iz naravnega lesa;
2. mejna koncentracija ogljikovega monoksida:
– 1000 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več in manjšo od 500 kW, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah ali lesni ostanki, razen briketov ali peletov,
– 800 mg/m3 za nazivno toplotno moč 4 kW ali več in manjšo od 500 kW, če so trdno gorivo briketi ali peleti iz naravnega lesa, in
– 500 mg/m3 za nazivno toplotno moč 500 kW ali več, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki ali briketi ali peleti;
3. računska vsebnost kisika v dimnih plinih male kurilne naprave 13 odstotkov.«.
6. člen
V 3. točki 15. člena se v prvi alineji za besedilom »v vseh oblikah« doda vejica in besedilo »lesne ostanke«.
V drugi alineji se za besedilom »v vseh oblikah« doda vejica in besedilo »lesnih ostankov«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. mejna koncentracija celotnega organskega ogljika za srednjo kurilno napravo 10 mg/m3, če se uporablja za gorivo naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki, biomasni ostanki, briketi ali peleti iz naravnega lesa;«.
7. člen
V prvem odstavku 20. člena se besedilo »obdelan neonesnažen les prve kategorije,« nadomesti z besedilom »lesne ostanke«.
8. člen
Za 21. členom se doda novi 21.a člen, ki se glasi:
»21.a člen
(dajanje na trg)
Male kurilne naprave z nazivno toplotno močjo manjšo ali enako 400 kW, ki uporabljajo plinsko olje ali plinasto gorivo, se lahko dajejo na trg, če emisije dušikovih oksidov, izraženih kot NO(2), ne presegajo emisij, kot so določene s to uredbo.«.
9. člen
V 24. členu se za besedo »okolja« dodata vejica in besedilo »razen nad določbo 7.a člena in 21.a člena, ki ga opravlja tudi inšpekcija, pristojna za trg«.
10. člen
Prvi odstavek 25. člena se spremni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec kurilne naprave, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določbami tretjega, četrtega ali petega odstavka 5. člena, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 6. člena, prvega in drugega odstavka 7.a člena, 18. člena, 19. člena, 20. člena, 22. člena, 23. člena, 27. člena, 28. člena, 29. člena, 30. člena, 31. člena ali 32. člena te uredbe.«.
11. člen
V tretjem odstavku 27. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. največ do dopolnjenih 20 let od leta izdelave male kurilne naprave, če emisije snovi v zrak izpolnjujejo zahteve v zvezi z naslednjimi mejnimi vrednostmi:
a. črnina dimnih plinov 1;
b. mejna koncentracija ogljikovega monoksida:
– 4000 mg/m3 za nazivno toplotno moč 50 kW ali več in manjšo od 150 kW, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki, briketi ali peleti,
– 2000 mg/m3 za nazivno toplotno moč 150 kW ali več in manjšo od 500 kW, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki, briketi ali peleti,
– 1000 mg/m3 za nazivno toplotno moč 500 kW ali več, če je trdno gorivo premog, naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki, briketi ali peleti;
c. mejna koncentracija celotnega prahu, če je trdno gorivo naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki, briketi ali peleti, je 150 mg/m3;
d. računska vsebnost kisika v dimnih plinih je za male kurilne naprave, ki uporabljajo za gorivo premog, brikete in koks iz premoga, osem odstotkov, za drugo trdno gorivo pa 13 odstotkov.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Za male kurilne naprave, ki uporabljajo trdno gorivo in niso enosobne kurilne naprave, osnovne peči ali odprti kamini iz drugega odstavka 11. člena te uredbe in ki so postavljene in dane v uporabo po 31. decembru 2015, je:
1. mejna koncentracija celotnega prahu:
– 40 mg/m3 za kurilne naprave z avtomatskim dodajanjem goriva,
– 60 mg/m3 za kurilne naprave z ročnim dodajanjem goriva;
2. mejna koncentracija ogljikovega monoksida:
– 500 mg/m3 za kurilne naprave z avtomatskim dodajanjem goriva,
– 700 mg/m3 za kurilne naprave z ročnim dodajanjem goriva in nazivno toplotno močjo manjšo ali enako 500 kW,
– 500 mg/m3 za kurilne naprave z ročnim dodajanjem goriva in nazivno toplotno močjo večjo od 500 kW;
3. računska vsebnost kisika v dimnih plinih male kurilne naprave 13 odstotkov.«.
12. člen
V drugem odstavku 30. člena se deveta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– 50 mg/m3 za celotni organski ogljik, če se uporablja za gorivo naravni les v vseh oblikah, lesni ostanki, biomasni ostanki, briketi ali peleti iz naravnega lesa.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »v vseh oblikah« doda vejica in besedilo »lesne ostanke, biomasne ostanke«.
13. člen
V prvi alineji prvega odstavka 33. člena se beseda »skladnosti« nadomesti z besedilom »lastnostih skladno«. V drugi alineji se besedilo »certifikat o tipskem preizkusu« nadomesti z besedilom »poročilo o določitvi tipa proizvoda«.
V drugem odstavku se besedilo »skladnosti ali pridobiti certifikata« nadomesti z besedilom »lastnostih ali pridobiti poročila«.
14. člen
V drugem odstavku 34. člena se besedilo »ki ni gorivo iz drugih nenevarnih odpadkov, kot ga opredeljuje predpis, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, in ki je obratovala na dan uveljavitve te uredbe« nadomesti z besedilom »ki niso odpadki, če je ta naprava na dan uveljavitve te uredbe obratovala«.
15. člen
Za prilogo 3 se doda nova priloga 4, ki je kot priloga sestavni del te uredbe.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na tretji odstavek novega 7.a člena uredbe lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik s pooblastilom ministrstva za izdelavo ocene odpadkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, izvaja meritve nevarnih snovi še 18 mesecev po uveljavitvi te uredbe.
17. člen
(1) Mala kurilna naprava, ki je bila izdelana v letih 2012 do uveljavitve te uredbe z nazivno toplotno močjo manjšo ali enako 400 kW, ki uporablja plinsko olje kot gorivo, se lahko uporablja največ do dopolnjenih 20 let od izdelave male kurilne naprave, če je vsebnost dušikovega monoksida in dušikovega dioksida v dimnih plinih, izraženih kot NO(2), manjša ali enaka 250 mg/kWh.
(2) Mala kurilna naprava, ki je bila izdelana v letih 2012 do uveljavitve te uredbe z nazivno toplotno močjo manjšo ali enako 400 kW, ki uporablja plinasto gorivo, se lahko uporablja največ do dopolnjenih 20 let od izdelave male kurilne naprave, če je vsebnost dušikovega monoksida in dušikovega dioksida v dimnih plinih, izraženih kot NO(2), manjša ali enaka:
– 150 mg/kWh, če je gorivo zemeljski plin, in
– 200 mg/kWh, če je gorivo utekočinjeni naftni plin.
18. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-6/2014
Ljubljana, dne 8. januarja 2015
EVA 2013-2330-0161
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik