Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Ljubljana – Spomenik Primožu Trubarju (EŠD 392).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo ter posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti, kot spomin na izjemno osebnost in kot eden najznačilnejših secesijskih javnih spomenikov v Sloveniji.
(3) Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnozgodovinskimi vrednotami.
(4) Enota je varovana zato, da se ohrani spomin na Primoža Trubarja, čigar celopostavna upodobitev je vrhunsko likovno delo kiparja Franca Bernekerja.

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev javnega spomenika Primožu Trubarju za spomenik državnega pomena, so:
– spomenik Primožu Trubarju je prvi, najstarejši javni spomenik Trubarju v Sloveniji; temelj je bil postavljen ob štiristoti obletnici njegovega rojstva,
– Primož Trubar (1508–1586) je utemeljitelj pisanega in tiskanega slovenskega jezika ter prvi pisec knjig v slovenskem jeziku,
– marmornati celopostavni portret, delo kiparja Franca Bernekerja (1874–1932), je izjemen secesijski javni spomenik, ki s prekinitvijo tradicije historističnega oblikovanja javnih spomenikov naznanja nastop modernizma v slovenskem javnem kiparstvu.
(2) Varovane sestavine spomenika so:
– kamniti kip s kamnitim podnožjem iz svetlega marmorja iz Laasa in s širšim podstavkom.

(1) Spomenik obsega nepremičnine: parcelo št. 2135 (del odmerjene parcele z javnim spomenikom), k. o. 1725 – Ajdovščina.
(2) Vplivno območje spomenika obsega skrajni južni del parcele št. 2135, k. o. 1725 – Ajdovščina, kar je v naravi zelenica okrog spomenika kot del zelenega prostora zahodno ob Prešernovi cesti in ob izteku Cankarjeve ceste.
(3) Meji spomenika in njegovega vplivnega območja sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 20. decembra 2002, Uradni list RS, št. 5/03, datoteka z dne 25. februarja 2014, izvorno merilo 1:1000) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(4) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki zahteva:
– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika z obstoječo postavitvijo, marmorjem iz Laasa z obstoječo strukturo in barvno podobo iz časa nastanka,
– prepovedano je spreminjanje spomenika; če je spomenik ali njegov del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v njegovo prvotno stanje na stroške povzročitelja,
– prepovedano je premeščanje spomenika ali njegovih delov, razen če bi bila premestitev nujna zaradi fizične zaščite javnega spomenika,
– strokovno in redno vzdrževanje,
– začasno (zimsko) zavarovanje spomenika z montažno zaščito,
– pred morebitno celovito prenovo predhodno izdelano konservatorsko-restavratorsko dokumentacijo.

Za vplivno območje velja varstveni režim, ki zahteva:
– prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov na vplivnem območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito delovanje, ohranjanje in predstavitev spomenika ter skladni s kulturnovarstvenimi pogoji Zavoda,
– ohranjanje vedut na spomenik,
– redno vzdrževanje zelenice.

Za vse fizične posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

(1) Spomenik se označi s predpisano talno oznako tako, da ne krni likovne podobe javnega spomenika.
(2) Mikrolokacijo oznake določi Zavod.

Lastnik ali upravljavec spodbuja in omogoča javnosti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje tako, da njegovo varovanje in osnovne funkcije niso ogroženi.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

(1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na parceli, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
(2) Status vplivnega območja se ne zaznamuje v zemljiški knjigi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.