Na podlagi prvega odstavka 57. člena v povezavi s tretjim odstavkom 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter na osnovi 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – UPB1) je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 3. redni seji dne 23. 12. 2014 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo »Spremembe in dopolnitve Odloka o ZN individualna stanovanjska zazidava »Gozd­na pot« v Slovenj Gradcu, v nadaljevanju: SD ZN, ki ga je izdelala Mestna občina Slovenj Gradec, pod št. naloge 350-16/2012.

Predlagane spremembe ZN se nanašajo na lociranje in velikost na novo predvidenih objektov ter njihovo določitev funkcionalnih zemljišč, določitev pogojev za gradnjo objektov, tipologijo objektov ter ureditev prometne in komunalne infrastrukture.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ZN individualna stanovanjska zazidava »Gozdna pot« v Slovenj Gradcu, v nadaljevanju: odlok, določa ureditveno območje SD ZN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja, obveznosti investitorjev in izvajalcev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti SD ZN.
Sestavni del SD ZN so poleg tega odloka tudi priloge in grafični del.

Ureditveno območje SD ZN obsega parcelo s parcelno številko 960, k. o. Slovenj Gradec. Velikost ureditvenega območja je 2.249 m2.

Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del:
– gradnje novih objektov
– rušenje objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča
– rekonstrukcije in adaptacije (funkcionalne izboljšave) in nadomestne gradnje
– dozidave in nadzidave
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih objektov v okviru osnovne namembnosti območja urejanja, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če je na zemljišču možno zagotoviti potrebno število parkirnih mest in če nova dejavnost ne povzroča motenj v okolju
– legalizacija objektov v skladu z določili tega odloka
– sprememba rabe
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov
– vzdrževanje objektov (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist)
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave ter ulična oprema, komunalno in energetsko omrežje in naprave za zveze)
– ureditev javnih površin
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodo in nesrečami.

Gradnja novih objektov:
Faza I.:
Oznaka objekta 18:
– stanovanjska stavba
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov
– sprememba namembnosti dela objekta za spremljajoče dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj in s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet
– objekti gospodarske javne infrastrukture (prometa, komunale in energetske).
Oznaka objekta 19:
– rekonstrukcija obstoječega kmetijsko gospodarskega objekta za obstoječo dejavnost, pri čemer ni dopustno povečanje površin in zmogljivosti. Dopustno je vzdrževanje obstoječih razmer kolikor nimajo prekomernega vpliva na okolje. Gojenje domačih živali v ureditvenem območju ni dopustno. Za domače živali se po tem odloku štejejo vse vrste parklarjev, kopitarjev, kunci, perutnina, večje število mačk in večje število psov.
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov
– objekti gospodarske javne infrastrukture (prometa, komunale in energetske).
Oznaka objekta 24:
– večnamenski gospodarski objekt za potrebe kmetije (legalizacija). Objekt se lahko uporablja le v kmetijski namen
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov
– objekti gospodarske javne infrastrukture (prometa, komunale in energetske).
Oznaka objekta 25:
Stanovanjska stavba
– sprememba namembnosti dela objekta za spremljajoče dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj in s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov
– objekti gospodarske javne infrastrukture (prometa, komunale in energetske).
V območje se lahko umestijo dejavnosti osnovnega šolstva in zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in ki prispevajo k bolj racionalni izrabi površin.
Na celotnem območju je prepovedana ureditev parkirišč in gradnja garaž za tovornjake in gradbeno mehanizacijo kot tudi skladišč za potrebe gradbene dejavnosti.
Faza II.:
Oznaka objekta 18, 19, 24 in 25:
– stanovanjska stavba
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov
– sprememba namembnosti dela objekta za spremljajoče dejavnosti, ki so namenjene oskrbi prebivalcev predmetnega območja stanovanj in s svojim delovanjem ne povzročajo hrupa, onesnaženja zraka, voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja, ki presega predpisane standarde kakovosti okolja in se zanje zagotovijo ustrezne površine za mirujoči promet
– objekti gospodarske javne infrastrukture (prometa, komunale in energetske).

Rušitve:
Za realizacijo faze II. je načrtovana rušitev obstoječih objektov zgrajenih na območju z oznako objekta 19 in 24 (kmetijsko gospodarskega objekta in večnamenskega gospodarskega objekta za potrebe kmetije).

Enostavni in nezahtevni objekti:
V ureditvenem območju SD ZN je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
Faza I.:
– majhna stavba med katere spadajo garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, med katere spadajo lopa, uta, nadstrešek, manjše drvarnice, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov
– ograja: sosedska ograja
– pomožni komunalni objekti, pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti – revizijski in drugi jaški, hidranti, črpališče, grajeni oljni lovilniki in lovilniki maščob, ponikovalnica, pomožni elektro kot telekomunikacijski objekti
– pomožni kmetijsko gospodarski objekti med katere spadajo kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, klet, pokrita skladišča za lesna goriva
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, med katere spadajo: zidanica, sušilnica sadja.
Faza II:
– majhna stavba med katere spadajo garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, med katere spadajo lopa, uta, nadstrešek, manjše drvarnice, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov
– ograja: sosedska ograja
– pomožni komunalni objekti, pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti – revizijski in drugi jaški, hidranti, črpališče, grajeni oljni lovilniki in lovilniki maščob, ponikovalnica, pomožni elektro kot telekomunikacijski objekti.

Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje:
Faza I:
Večnamenski gospodarski objekt:
Objekt je grajen lahko klasično (zidan ali lesen), etažnost P, tlorisna dimenzija: razmerje stranice je 1:1,2 do 1:2, višina slemena je usklajena z višino slemena objektov na kmetiji.
Toleranca, možno odstopanje: višina slemena objekta, ki se ga legalizira ne sme presegati višine slemena objektov v okviru kmetije – gradbene parcele, lahko pa je nižja. Smer slemena naj bo usklajena s smerjo slemena stanovanjske hiše zgrajene na tej parceli. Streha mora biti praviloma dvokapnica v naklonu 30° do 42°. Lega objekta je razvidna iz grafične priloge Ureditvena situacija Faza I. Odmik objekta od parcelne meje: 3 m do parcelne meje s parcelno št. 961/31, k.o. Slovenj Gradec in 4 m do parcelne meje s parc. št. 961/28, k.o. Slovenj Gradec. Odmik objekta je lahko tudi manjši v primeru pridobitve soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
Kritina: prilagojena kritini okoliških objektov.
FAZA II:
Stanovanjski objekti:
Objekti so visokopritlične stanovanjske hiše z izkoriščenim podstrešjem. Etažnost P+1+M. Okvirne tlorisne dimenzije objektov so 9,00 m x 12,00 m. Možna so odstopanja navedenih mer za + oziroma – 1,5 m kolikor to dopuščajo terenske razmere. Tlorisna dimenzija objektov se lahko poveča za gradnjo aneksov okvirnih tlorisnih dimenzij 5,00 m x 6,00 m.
Strehe so simetrične dvokapnice. Lahko so tudi zaključene na načelnih straneh s šopi, nakloni strešin so od 35° do 42°. Slemena streh potekajo v smeri SZ–JV. Slemena aneksov potekajo pravokotno na smer slemena. Streha nad aneksi je lahko v primeru, da so le ti pritlični, tudi ravna ali v minimalnem naklonu. Maksimalna pozidava kapnih leg je 0,8 m iznad nivoja podstrešja. Za kritino naj se uporabi kritina, ki je usklajena s kritino okoliških objektov. Tudi barva kritine naj bo usklajena z barvo kritine okoliških objektov.
Barva fasad: pastelni toni (maksimalni izbor treh fasadnih barv, ki morajo biti medsebojno usklajene – komplementarni izbor barv ni dopusten).
Niveleta tal kleti oziroma pritlične etaže se ravna po terenskih pogojih vezana na višino dovozne ceste. Minimalno naj bo nulta kota cca 20 cm nad nivojem ceste.
FAZA I in FAZA II:
Nezahtevni in enostavni objekti:
Grajeni so lahko klasično v zidani ali leseni izvedbi. Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Materiali so lahko različni. Barvno morajo biti objekti usklajeni z osnovnim objektom in v pastelnih tonih. Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje oziroma z drugimi veljavnimi predpisi. Odmiki za nezahtevne in enostavne objekte morajo biti najmanj polovico višine nezahtevnega oziroma enostavnega objekta. Gradnja le-teh ne sme zahtevati novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in bistveno ne povečati potrebnih kapacitet teh priključkov.
Ograje: sosedska pregledna ograja, visoka maksimalno 1,5 m, se lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. V primeru polne ograje se le-ta lahko gradi brez soglasja soseda do maksimalne višine 1,0 m. V primeru, da je višina polne ograje višja, se le-ta lahko postavi brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, če je njen odmik 0,5 m od parcelne meje, do meje pa le, če se lastniki zemljišč, ki jih ograja razmejuje o tem pisno sporazumejo. Pisni sporazum lastnikov zemljišč je pogoj za postavitev ograj, če se le-te postavi na parcelno mejo in presegajo višino, katere gradnja je dopustna brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
Postavitev ograj ob javni cesti je dopustna v skladu s soglasjem pristojnih upravljavcev, ki določajo dopustne odmike od javnih cest in dopustne višine ograj, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti.
Streha: praviloma dvokapna ali v podaljšanju strešine matičnega objekta. Naklon strešin je usklajen z naklonom strešine matičnega objekta za potrebe katerega se gradi nezahteven oziroma enostaven objekt. V primeru gradnje nadstrešnice ali garaže je dopustna tudi enokapna streha, če je oblikovno sprejemljivejše od naklonske.

Pogoji za urejanje odprtih površin:
Odprt prostor vsebuje:
– parkirne površine
– zelene površine
– ekološki otok – prostor za smeti.
Zelene površine se zatravijo in zasadijo z grmovnicami. Parkirne površine je potrebno protiprašno urediti.
Ekološki otok – prostor za smeti je treba ograditi in po potrebi pokriti z nadstrešnico. Velikost ekološkega otoka naj zagotavlja prostor za postavitev treh zbirnih posod ustreznih dimenzij v skladu s pogoji soglasodajalca.

Zasnova projektnih rešitev prometne infrastrukture:
Območje je že komunalno in prometno urejeno po obstoječem zazidalnem načrtu. Ureditev tako komunalne opreme kot prometne infrastrukture je povzeta po dejanskem stanju – je že zgrajena in se ne spreminja. Objekti se bodo priključevali na občinsko kategorizirano javno pot JP 877500 (Pod bregom). Območje obdelave leži v vplivnem pasu občinske kategorizirane javne poti JP 877502, s parc. št. 961/40, k.o. Slovenj Gradec.
Priključevanje objektov je izdelano v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (86/2009) in je razvidno iz ustreznih grafičnih prilog.

Pogoji za komunalno in energetsko oskrbo:
Ureditveno območje je že komunalno urejeno.
Oskrba z vodo:
Na območju zazidalnega načrta poteka javni vodovod dimenzije PE 110 mm, s katerega je možno oskrbeti dodatne predvidene stavbe s pitno in protipožarno vodo z vodovodnega sistema Slovenj Gradec. Vodovodni priključki so pripeljani na parcelo. V skladu s tem se načrtuje tudi priključevanje novih objektov.
Dimenzijo vodovodnih cevi, kakor tudi mesto priklopa je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve v območju zazidave, skladno s pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav vodovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 137/04).
Za merjenje porabe vode je treba predvideti jaške z vodomeri in zasuni izven objektov.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.
Odvajanje odpadnih voda:
Predvidena je priključitev fekalnih odplak na javno kanalizacijsko omrežje v zazidavi, sistema Slovenj Gradec, št. 10112, na območju poselitve Slovenj Gradec, ID aglomeracije 10572.
Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sitem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12).
Pri projektiranju objektov, parkirnih mest in drugih asfaltnih površin je potrebno meteorne vode ločiti preko lovilcev olj speljati v meteorni kanal v zazidavi.
V sklopu rekonstrukcije obstoječega hleva morajo biti vsi vodi za odvajanje odpadnih vod – gnojevke, gnojna jama in zbirni kanali v hlevu načrtovani vodotesno in odporni na gnojevko.
Investitor bo moral k projektni dokumentaciji za pridobitev vodnega soglasja za rekonstrukcijo obstoječega hleva, s strani Kmetijsko svetovalne službe pristojnega Živinorejskega zavoda, priložiti ustrezen program z gnojilnim načrtom (Ekološka presoja vpliva reje živali na okolje), iz katerega mora biti razvidno predvsem:
– potrebna kapaciteta predvidene gnojne jame za polletno skladiščenje gnojevke
– možnost neobremenjenega gnojenja z upoštevanjem končnega staleža živali ter
– zadostnost in lokacija razpoložljivih kmetijskih površin za predvideno gnojenja.
Iz gnojilnega načrta mora biti jasno razvidno, da pri gnojenju niso presežene mejne vrednosti določene z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05, 62/08, 62/08, 113/09 in 99/13).
Investitor mora zagotoviti, da bo ves odpadni gradbeni material, ki bo nastal pri rušitvi obstoječih kmetijsko gospodarskih objektov odstranjen v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/04 – ZGO-1-UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US, 120/06 – Odl. US, 126/07, 57/09 Skl. US, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 – Odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13), z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08).
V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljanje provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko urediti.
Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvidene gradnje mora biti usklajena z veljavnimi prostorskimi akti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije.
Elektrooskrba:
Na robu območja predvidene spremembe ZN potekajo obstoječi elektroenergetski vodi in naprave, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in jih po potrebi v slad sprostitve zemljišča pred pričetkom del preurediti.
Električna energija za napajanje predvidenega gospodarskega objekta je na razpolago na obstoječem merilnem mestu, v obstoječi PMO na parceli s parc. št. 960, k.o. Slovenj Gradec.
V fazi nadaljnjega načrtovanja, v primeru povečave moči na obstoječem merilnem mestu, si mora investitor gospodarskega objekta od Elektra Celje d. d. pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
V skladu z 71. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 51/04) si bodo morali investitorji posameznih objektov pred izdajo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte pridobiti soglasja za priključitev, v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev na distribucijsko omrežje.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektroenergetskega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) ter Slovenskega standarda SIST EN 50423-3-21.
Ogrevanje:
Ogrevanje je možno v skladu z naslednjim občinskim odlokom in pogojem:
– Odlok o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe na toplotno energijo oziroma plin (Uradni list RS, št. 2/92)
– Pogoji za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja za mesto Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 16/93).
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.
Plinski priključki za predvidene objekte so že zgrajeni na parceli.

Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Kulturna naravna dediščina:
Na območju urejanja ni registriranih območij kulturne dediščine.
Ureditveno območje SD ZN ni zaščiteno z veljavnim Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 9/94 in 38/09).
Zaščita pred onesnaženjem zraka:
Območje občine spada po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka v II. stopnjo onesnaženosti.
Objekti – stanovanjske hiše oziroma gospodarski objekt, sodijo po svoji dejavnosti med ekološko čiste. Viri emisij snovi v zrak bodo primerljivi z virom emisij sedanjih objektov. Ocenjujemo, da ne bo prišlo do poslabšanj ozračja v bivalnem okolju.
V izogib onesnaženju zraka je treba objekte ogrevati na okoljsko neoporečne energente.
Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala.
Hrup:
Ravni hrupa dejavnosti v okolici objekta ne smejo presegati vrednosti, kot jih za to območje predpisuje Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05). Glede na to uredbo območje SD ZN sodi v stanovanjski del, ki sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
V času gradnje je potrebno obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času med 7.00 in 19.00 uro. Ravni hrupa gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa. Pri gradnji je treba uporabljati gradbeno mehanizacijo, ki ustreza normam kakovosti za tovrstno opremo.
Varovanje voda:
Območje obravnave se ne nahaja na območju varovanja podtalnice.
Odpadne vode, ki bodo nastale zaradi obratovanja dejavnosti so:
– padavinske vode s parkirnih površin in streh objektov
– komunalne odpadne vode.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– potrebno je izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda
– komunalne odpadne vode iz objekta je potrebno voditi v predvideno fekalno kanalizacijo, ki se odvaja v obstoječo javno komunalno kanalizacijo
– padavinske vode se vodijo v prevideno meteorno kanalizacijo
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja
– vsa dela po projektu je potrebno izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela
– na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk)
– gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz iz gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah
– ob večjem deževju je treba izvajanje del z gradbenimi stroji v območju gradbene jame prekiniti, da se v primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen)
– v času gradnje je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe v primeru razlitja nevarnih in škodljivih tekočin iz delovnih strojev (ogljikovodiki, PAH, maščobe in olja). Enaki ukrepi so potrebni za vse delovne stroje, ki bodo v času gradnje opravljali dela izven območja posega.
Požarna varnost:
Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – prečiščeno besedilo).
Pri projektiranju in izgradnji posameznih objektov je treba upoštevati:
Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07), Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05), SIST DIN 14090 – površine za gasilce ob zgradbah, Tehnične smernice TSG – 1 – 001:2010 Požarna varnost v stavbah, Uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 70/96, 5/97, 31/04), Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 odl. US 132/06).
V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05). Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah.
Ukrepi za preprečevanje širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah.
Poleg zahtevanih požarno varstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila. Dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Speljane so po cestah, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila je moč zagotoviti na površinah cest ali na funkcionalnih zemljiščih posameznih stavb.
Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi (Pravilnik o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67) in Pravilnik o UNP (Uradni list RS, št. 22/91)) ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti, za druge mora doseganje predpisov ravni požarne varnosti izhajati iz zasnove požarne varnosti ki je del PGD dokumentacije.
O smereh evakuacijskih poti odloči projektant.
Pri projektiranju je treba upoštevati cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje (7. stopnja po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje), s projektnim pospeškom tal 0,10 g).
V objektih, ki so določeni s predpisi je treba zgraditi zaklonišča, v ostalih objektih je treba zagotoviti ojačitev prve plošče.
Območje urejanja ne leži na plazovitem oziroma erozivnem območju in ni nevarnosti visoke podtalnice.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
Ravnanje z odpadki:
Komunalne odpadke je potrebno zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji (Uradni list RS, št. 132/04).
V naselju je vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro - suho). Pri vsakem objektu bosta nameščena dva zabojnika.
Potek javnega vodovodnega omrežja je razviden v zbirnem katastru GJI, ki ga vodi Geodetska uprava RS.
Pred pričetkom del je potrebno pri Javnem podjetju Komunala Slovenj Gradec naročiti zakoličbo komunalnih vodov. Stroški zaščite komunalnih vodov ter morebitne prestavitve oziroma poškodbe na komunalnih vodih gredo v breme investitorja.

Etapnost:
Predvidena je etapna gradnja. Pogoji zanjo so določeni v samem odloku.

Odstopanja:
Odstopanja glede tlorisne zasnove objekta so zapisana pri določilih za merila in pogoje.
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem prostorskim aktom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Natančna zasnova posameznih dovozov k objektom in priključki na javno gospodarsko infrastrukturo se določi v projektni dokumentaciji – dopustna so odstopanja od priključkov prikazanih na grafičnih prilogah.
Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Spremembe in dopolnitev Odloka o ZN individualna stanovanjska zazidava »Gozdna pot« v Slovenj Gradcu so na vpogled pri:
– Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Mestne občine Slovenj Gradec
– Upravni enoti Slovenj Gradec.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.