Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – Odl. US) v povezavi s prvim odstavkom 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) in 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 101/13, UPB-3) je Občinski svet Občine Dravograd na 3. seji dne 18. 12. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Dravograd
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
Občina Dravograd s tem odlokom sprejme Občinski prostorski načrt Občine Dravograd (v nadaljevanju: OPN), ki določa strateške usmeritve prostorskega razvoja občine, namensko rabo prostora ter prostorske izvedbene pogoje za načrtovanje posegov v prostor.
2. člen
(vsebina OPN)
(1) OPN Občine Dravograd vsebuje tekstualni in grafični del:
(2) Tekstualni del:
I. Uvodne določbe.
II. Strateški del OPN Občine Dravograd:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
6. Koncept prostorskega razvoja Dravograda
7. Usmeritve za razvoj v krajini
7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
7.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter za obrambne potrebe
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
10. Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti
III. Izvedbeni del OPN Občine Dravograd:
1. Splošne določbe
2. Enote urejanja prostora
3. Območja namenske rabe prostora
4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste objektov in vrste posegov
4.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih namenjenih poselitvi
4.1.2 Prostorski ureditveni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe
4.1.3 Prostorski izvedbeni pogoji za odprti prostor
4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor
4.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
4.2.2. Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč
4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
4.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje
4.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko opremljanje
4.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji za ravnanje z odpadki
4.4 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno drobro
4.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin
4.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave
4.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja kulturne dediščine
4.5.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin ter varovanja zdravja
4.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
5. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
6. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
IV. Prehodne, posebne in končne določbe.
(3) Grafični del:
Grafični prikazi strateškega dela OPN:
I.1 Zasnova prostorskega razvoja Občine
Dravograd M 1:50.000
I.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
Občine Dravograd M 1:50.000
I.3 Prikaz območij naselij, določitev okvirnih
območij razpršene poselitve v Občini
Dravograd M 1:50.000
I.4 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito
prenovo Občine Dravograd M 1:50.000
I.5 Usmeritve za razvoj v krajini M 1.50.000
I.6 Usmeritve za določitev namenske rabe in
prostorskih izvedbenih pogojev M 1:50.000
Grafični prikazi izvedbenega dela:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na
liste M 1:50.000
2. Pregledna karta Občine Dravograd s
prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture M 1:50.000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe
prostora in prostorskih izvedbenih pogojev M 1:5.000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in
gospodarske javne infrastrukture M 1:5.000
(4) Obvezne priloge OPN
1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo
(5) Druge priloge:
1. Prostorski izvedbeni pogoji za nezahtevne objekte
2. Prostorski izvedbeni pogoji za enostavne objekte
3. člen
(obrazložitev pojmov)
(1) V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen:
– avtobusno postajališče: posebej označena prometna površina na vozišču ali zunaj njega, namenjena ustavljanju avtobusov. Obsega tudi čakališče (utrjena površina, peron, pločnik), ki je lahko zavarovano z nadstrešnico,
– avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja, izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtona poselitev),
– bruto tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž stavbe, ki so nad nivojem terena in pod njim,
– centralne dejavnosti sestavljajo terciarne in kvartarne dejavnosti,
– dozidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega objekta do največ 50 %,
– enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in za postavitev ne potrebujejo gradbenega dovoljenja,
– enote urejanja prostora (EUP) so prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja stavbnih zemljišč, namenjenih poselitvi in druga območja s pretežno enotno namembnostjo površin in objektov,
– faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta nad terenom in pod njim in površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščena podstrešja, površine balkonov, nadstreškov in odprtih teras ter površine garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju – mansardi se upošteva tisti del bruto tlorisne površine, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m,
– faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov objekta nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo površine napuščev, balkonov, nadstreškov ipd.,
– funkcionalno zemljišče je zemljišče namenjeno funkcionalni rabi objekta,
– gospodarska javna infrastruktura (GJI) so vodi, objekti in naprave, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb in je določena z zakonom ali odlokom občine ter drugi vodi, objekti in naprave v splošni rabi,
– gradbena parcela (parcela, namenjena gradnji) je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, ki so namenjene graditvi in funkcionalni rabi objekta,
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida,
– grajeno javno dobro so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost namenjeni splošni oziroma skupni rabi in so v javni lasti,
– javne površine so površine, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, ne glede na lastništvo,
– kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do točke loma verikale v poševni del zaključenega sloja strešne konstrukcije,
– kvartarne dejavnosti so šolstvo, zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, kultura, uprava, verske in družbene organizacije,
– legalno zgrajen objekt je objekt zgrajen na podlagi upravnega dovoljenja oziroma je bil zgrajen pred letom 1967,
– nadzidava objekta je povečanje bruto tlorisne površine obstoječega objekta brez povečanja zazidane površine objekta,
– namenska raba površin (NRP) je členitev prostora na zaokrožena območja s pretežno (prevladujočo) enotno namembnostjo površin in objektov,
– nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim,
– nestanovanjske kmetijske stavbe so objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, staje), objekti za spravilo pridelkov (seniki, skednji, kozolci, kašče, hrami, koruznjaki, sušilnice sadja) in objekti za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope itd.),
– nestanovanjske stavbe so stavbe v katerih je več kot polovica uporabne površine nestanovanjske,
– nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja po skrajšanem postopku,
– obrtne delavnice so objekti manjših tlorisnih gabaritov za opravljanje nemoteče obrtne dejavnosti (proizvodna obrt, storitve ipd.),
– osnovni (glavni) objekt oblikuje z urbanistično in arhitekturno zasnovo osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom,
– počitniška stavba je stavba namenjena občasnemu bivanju,
– podrobnejša namenska raba površin (PNRP) je podrobnejša členitev namenske rabe površin (NRP),
– priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in je za vodotoke 1. reda (Drava, Meža in Mislinja) v naseljih širine 15 m, izven naselij pa 40 m, za vodotoke 2. reda je širina priobalnega zemljišča 5 m, merjeno od roba vodnega zemljišča,
– rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam ali izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost in izvedejo druge njegove izboljšave. Pri stavbi gre za bistveno spremembo velikosti, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %. Omejitev v zvezi s spremembo velikosti objekta ne velja za objekte gospodarske javne infrastrukture,
– spremljajoči objekti so samostojni ali prizidani objekti na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta in dopolnjujejo njegovo namembnost (npr. večje garaže, delavnice),
– stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za bivanje,
– terciarne dejavnosti so trgovina, gostinstvo, turizem in storitvena obrt. Gostinstvo po tem odloku je gostinska dejavnost, ki se odvija v naslednjih vrstah gostinskih obratov: gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari, obrati za pripravo in dostavo jedi. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v počitniških hišah in počitniških stanovanjih,
– varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih, poslovnih in drugih objektov, prometne infrastrukture, površinskih kopov mineralnih surovin in drugih površin,
– večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti),
– zazidana površina objekta je površina zemljišča, ki jo določa pravokotna projekcija zunanjih zidov stavbe na zemljišče. V zazidano površino niso vključeni sekundarni deli (npr. zunanja stopnišča, klančine, nadstreški nad vhodi) in površine pomožnih objektov (npr. rastlinjaki, lope),
– železniška postaja: prometna površina z več tiri, postajnimi poslopji in peroni za vstopanje in izstopanje potnikov ter nakladanje in razkladanje blaga.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
II. STRATEŠKI DEL OPN OBČINE DRAVOGRAD
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
4. člen
(osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja)
(1) Občina Dravograd leži ob meji z Avstrijo, na stičišču dolin treh rek: Drave, Meže in Mislinje. Za poselitveno strukturo občine je značilna avtohtona razpršena poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij (celkov) na območjih Košenjaka, Strojne, Selovca in Pohorja ter strnjenih naselij v nižinskem delu občine. Površina občine meri 105 km2, v občini živi 8.863 prebivalcev, od tega v občinskem središču Dravograd 3.414 prebivalcev.
(2) Prostorski razvoj v Občini Dravograd se je v zadnjih letih izvajal v okvirih prostorskega plana iz leta 1986 ter s spremembami in dopolnitvami iz leta 2004. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj Dravograda in nekaterih naselij je večinoma izkoriščen tako, da je v teh naseljih relativno malo nezazidanih stavbnih zemljišč, kar vpliva na trg stavbnih zemljišč in možnosti razvoja. V posameznih naseljih je več nezazidanih stavbnih zemljišč, zato za ta naselja ni predviden večji prostorski razvoj.
(3) Dravograd se razvija kot somestje skupaj z Ravnami in Slovenj Gradcem. Težnje prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne potrebe in v manjši meri za trg, gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in storitve, katerih razvoj je usmerjen v industrijsko cono Šentjanž. Prisoten je močan interes za gradnjo počitniških objektov v hribovitih predelih občine ter športno rekreacijskih objektov ob Dravi. Interes za nakup stanovanj je prisoten le iz občine, interes za gradnjo trgovskih objektov je prisoten predvsem izven občine. Interes za gradnjo objektov za proizvodne dejavnosti in storitve je prisoten iz območja občine in sosednjih občin.
(4) Možnosti prostorskega razvoja so v veliki meri usmerjene na ravninski del občine, kjer so omejitve glede varstva kvalitetnih kmetijskih zemljišč, poplavnih območij ter varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Možnosti prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve kot so razgiban teren, dostopnost, možnost infrastrukturnega urejanja, poplavna in erozijska območja. Prostorski razvoj na hribovitih območjih občine je namenjen predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva za bivanje in delo ter za dopolnilne dejavnosti na kmetijah.
(5) Prostorske možnosti za razvoj z vidika prometne dostopnosti in komunalnega opremljanja imajo dolinska naselja ob prometnih koridorjih. Glede na dosedanji razvoj, možnosti infrastrukturnega opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni položaj za načrten dolgoročen razvoj občinsko središče Dravograd, urbana naselja Črneče, Gorče - Libeliče, Šentanž, Trbonje ter Vič in Bukovska vas.
5. člen
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojni interesi države in regije na območju Občine Dravograd so izgradnja načrtovane hitre ceste tretje razvojne osi z obvoznicama Dravograda, izboljšave prometnega omrežja, izvedba obdravske kolesarske poti in kolesarske poti proti Slovenj Gradcu, prenosna plinovoda zemeljskega plina Šoštanj–Dravograd in Ruše–Dravograd.
(2) Medobčinski razvojni interesi so krepitev upravnih, izobraževalnih, socialnih, zdravstvenih in drugih funkcij v okviru somestja Dravograd–Ravne–Slovenj Gradec, komunalno opremljanje posameznih naselij in podaljšanje distribucijskega plinovoda proti Muti, zagotovitev poplavne varnosti.
(3) Lokalni razvojni interesi so:
– zagotoviti enakomeren razvoj naselij glede na njihovo funkcijo v omrežju naselij,
– zagotoviti nova razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča in lokalnih središč ožjega pomena ter izboljšanje njihove urbane podobe,
– zagotoviti večja območja za bivanje in druge krajevne razvojne potrebe v drugih naseljih,
– zagotoviti prostorske in druge pogoje za razvoj in ohranitev poseljenosti višinskih in obmejnih območij občine,
– usmerjanje proizvodnih, skladiščnih, transportnih, storitvenih, poslovnih in oskrbnih dejavnosti v industrijsko cono Šentjanž ter zagotoviti prostorske, infrastrukturne in druge pogoje za njen razvoj,
– izboljšave in gradnje krajevnega prometnega ter komunalnega, energetskega in telekomunikacijskega omrežja,
– zagotoviti ustrezen obseg in razmestitev športno-rekreacijskih površin, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin ter na reki Dravi omogočiti pogoje za šport, rekreacijo in turizem (čolnarjenje, splavarjenje, ribištvo ipd.),
– zagotoviti pogoje za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti,
– razvoj vzletišča v Libeličah,
– saniranje degradiranih območij v kmetijska oziroma gozdna zemljišča (komunalna deponija pri Črnečah, peskokop pri Trbonjah).
6. člen
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Prostorski razvoj za naslednje obdobje je zasnovan prednostno v občinskem središču in v lokalnih središčih ožjega pomena tako, da morebitni vplivi ne bodo segali do meje sosednjih občin in Avstrije. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne potrebe tako, da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve in ne bo imel prekomernih vplivov na sosednja območja oziroma občine.
(2) Dravograd se razvija kot somestje skupaj z Ravnami in Slovenj Gradcem tudi s prevzemanjem nekaterih skupnih funkcij (npr. v upravi, prometu).
7. člen
(cilji skladnega prostorskega razvoja občine)
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Dravograd so:
– zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski razvoj naselij za potrebe bivanja in zaposlitve ter drugih prvin okolja, z omogočanjem zadovoljitve potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij,
– zagotavljanje površin za razvoj Dravograda z območji za zaposlitev, krepitev centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje,
– zagotavljanje površin za razvoj lokalnih središč ožjega pomena s krepitvijo centralnih dejavnosti in s površinami za bivanje ter območji za zaposlitev,
– zagotavljanje površin za razvoj razloženih naselij in višinskih kmetij ter spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
– ohranitev kulturne krajine (celki),
– izboljšanje bivalnih in delovnih razmer in pogojev,
– spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih stanovanjskih potreb,
– usmerjanje gradnje na neustrezno izkoriščenih stavbnih zemljiščih in nadomestitev neustreznega stavbnega fonda v naseljih,
– izoblikovanje prostorskih mehanizmov zaustavljanja trendov upadanja števila enot kulturne dediščine ter nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine,
– spodbujanje prenove vaških jeder in drugih območij, skladno z vrednotami ohranjanja kulturne dediščine,
– razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji,
– razvijanje lokalnih trgovskih, gostinskih in storitvenih dejavnosti v razvijajočih se območjih poselitve,
– izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
– zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj turizma, športa in rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti,
– spodbujanje sonaravnega turizma ter športa in rekreacije v naravnem okolju,
– varovanje narave in naravnih vrednot, kulturne dediščine, vodnih virov ter najboljših kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje in vzdržno razvijanje krajinskih območij s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembne na regionalni in lokalni ravni,
– ohranjanje gozdov, varovalnih gozdov in primestnih gozdov ter gozdov z ekološkimi in socialnimi funkcijami, ki zagotavljajo ohranjanje ekološke stabilnosti in pestrosti območja, biotske pestrosti in naravnih vrednot, izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, rekreacije, turizma itd.,
– urejanje strug vodotokov in hudournikov, priobalnih zemljišč z značilno vegetacijo ter izvajanje ukrepov za varstvo pred poplavami,
– obnavljanje in dograjevanje prometnega omrežja, izboljšanje prometnih razmer v naseljih ter razvoj javnega prometa,
– razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih, izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.),
– obnavljanje in dograjevanje komunalnega, energetskega in elektronskega komunikacijskega omrežja, zagotavljanje osnovne oskrbe v vseh območjih občine ter celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve ter uporaba obnovljivih virov energije,
– na pridobivalnih območjih mineralnih surovin spodbujanje rešitev, ki ne bodo vplivale na naravne in druge kvalitete prostora ter na varstvo okolja.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
8. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno območje, na katerega se bo usmerjal razvoj poselitve je območje občinskega središča in njegovo neposredno zaledje. Druga poselitvena območja, na katera se bo usmerjala poselitev so lokalna središča ožjega pomena Črneče, Libeliče – Gorče, Šentjanž, Trbonje, ter druga strnjena naselja. Na ostalih območjih bo občina ohranjala poselitev v manjših podeželskih naseljih ter ohranjala avtohtono razpršeno poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij.
(2) Za stanovanjsko gradnjo se bodo zagotavljale zadostne razvojne površine z upoštevanjem racionalne rabe prostora s strnjeno gradnjo objektov in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je možno z razmeroma nizkimi stroški zagotavljati ustrezno infrastrukturno opremljenost.
(3) Proizvodne, servisne, storitvene, poslovne dejavnosti se usmerja v industrijsko cono Šentjanž in v naselija, kjer to omogočajo prostorske možnosti in omejitve ter potrebna infrastruktura. Pri umeščanju v prostor in pri razvoju se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora.
(4) Razvoj terciarnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovne dejavnosti, storitve) in družbenih dejavnosti se usmerja v občinsko središče Dravograd, v industrijsko cono Šentjanž ter v lokalna središča ožjega pomena s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja ter razvojne potenciale in potrebe.
(5) Prednostna območja za šport, rekreacijo in turizem so v Dravogradu (športni park, večnamenska dvorana, trim steza, ribiški in lovski dom) in v lokalnih središčih ožjega pomena ter v počitniških naseljih, CŠOD Ajda na Libeliški Gori, smučišči sta na Meži in pri Bukovniku, v Libeličah je vzletišče za manjša letala. Šport, rekreacija in turizem v naravnem okolju se bodo razvijali na celotnem območju občine.
(6) Razmestitev dejavnosti v prostoru mora upoštevati zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne povezave. Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kakovostna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.
(7) Dejavnosti in posege v prostor je treba načrtovati na način, da ne prizadenejo naravnih vrednot ter varovanih vrednot in materialne substance dediščine, s tem bo dosežena njihova trajna ohranitev ali povečanje njene vrednosti.
(8) Poselitev se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih (izven naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialno posebnih varstvenih območij). Nastanitvene kapacitete (stanovanjski in počitniški objekti) na območjih z naravnimi kakovostmi se prednostno zagotavljajo v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na območja ohranjanja kvalitetne kulturne dediščine.
(9) Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti še na posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst (nepozidana priobalna zemljišča Drave, Velke in Ojstriškega potoka, Košenjaka nad 900 m n.v., Sv. Danijel, Libeliška gora) ter celostno ohranjanje kulturne dediščine tudi v vplivnih območjih kulturnega spomenika ali dediščine (mestno jedro Dravograda, vaška jedra naselij Črneče, Libeliče, Šentjanž in Trbonje). V naseljih, kjer se nahajajo posamezna območja ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine se novogradnje načrtujejo in izvajajo v skladu z varstvenimi režimi in usmeritvami.
(10) V območjih ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se novo poselitev strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode (reka Drava v smeri vzhod–zahod, izlivni deli vodotokov v Dravo, Košenjak).
(11) Pri načrtovanju in gradnji gospodarskih con se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja in vzpostavlja se celovitost in prehodnost prostora za prostoživeče živali (upoštevanje mest najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljanje prehodnosti).
(12) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1.
9. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Omrežje naselij v Občini Dravograd ter njihova vloga in funkcija so zasnovani policentrično ter opredeljeni na osnovi števila in strukture prebivalcev, razmestitve centralnih dejavnosti, delovnih mest in drugih funkcij javnega značaja in se razvrščajo v kategorije središč:
– občinsko središče je Dravograd, ki z Ravnami in Slovenj Gradcem oblikuje somestje, središče nacionalnega pomena,
– lokalna središča ožjega pomena so naselja Črneče, Šentjanž, Libeliče - Gorče, Trbonje,
– manjša središča ožjega pomena so Bukovska vas, Vič in Ojstrica.
(2) Dravograd se bo še naprej razvijal kot občinsko središče in kot somestje z Ravnami in Slovenj Gradcem ter krepil svojo vlogo v omrežju naselij občine in regije. Dejavnosti na regijski ravni so upravne funkcije, izobraževanje, kultura, trgovina, gostinstvo, šport in rekreacija, turizem. Dejavnosti na občinski ravni so: upravne funkcije lokalne skupnosti, trgovina, gostinstvo, prenočitvene zmogljivosti, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, socialno varstvo, glasbena šola, drugo izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, večnamenska dvorana in drugi prostori za kulturne dejavnosti, prostori, objekti in ureditve za šport in rekreacijo.
(3) Lokalna središča ožjega pomena Črneče, Šentjanž, Libeliče - Gorče in Trbonje bodo še naprej krepila svoje funkcije v smislu kakovosti in dopolnjevanja dejavnosti (šole in vrtci v Šentjanžu, Črnečah, Libeličah in Trbonjah, osnova trgovina, storitve, gasilski domovi in večnamenski prostori za kulturne dejavnosti, ureditve za šport in rekreacijo, turistična ponudba).
(4) Manjša središča ožjega pomena Bukovska vas, Vič in Ojstrica bodo krepila in dopolnjevala obstoječe dejavnosti (predvsem osnovna trgovina, prostori za šport in rekreacijo ter za kulturne dejavnosti, na Ojstrici je še podružnična osnovna šola).
(5) Druga naselja v občini so podeželska naselja pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno z usklajenimi razvojnimi pobudami kot prepletanje kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(6) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1.
10. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Primarne prometne povezave na državni in regionalni ravni potekajo v smeri zahod–vzhod po državnih cestah: meja z Avstrijo–Dravograd–Maribor in Otiški Vrh–Ravne ter v smeri sever–jug po regionalni cesti Dravograd–Slovenj Gradec–Velenje. Načrtuje se hitra cesta tretje razvojne osi Holmec–Otiški Vrh (Šentjanž)–Slovenj Gradec, ki vključuje zahodno in vzhodno obvoznico Dravograda. Hitra cesta bo zagotavljala prometno povezavo severozahodnega dela Koroške s celjsko kotlino in z Avstrijo na nivoju regije in države. Na hitro cesto se bo navezovalo obstoječe in predvideno cestno omrežje občine.
(2) Sekundarne prometne povezave na regionalni ravni so Dravograd–Libeliče–meja z Avstrijo, Dravograd–Trbonje in Trbonje–Pameče.
(3) Železniška proga Maribor–Dravograd–Prevalje se nadaljuje do meje z Avstrijo.
(4) Primarne daljinske kolesarske povezave so:
– obdravska kolesarska pot, ki poteka od meje z Avstrijo, skozi Dravograd in se nadaljuje proti Muti,
– kolesarska povezava proti Slovenj Gradcu je načrtovana skozi Dravograd, Mežo in Otiški Vrh ter se pri Šentjanžu priključi na traso opuščene železniške proge. Prečkanje Drave je načrtovano z rekonstrukcijo starega mostu.
(5) Pomembne kolesarske poti potekajo po lokalnih cestah in poteh Košenjaka, Selovca, Strojne in Pohorja.
(6) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1.
11. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet:
– na območjih prepoznavnih naravnih vrednot (Košenjak, Strojna, Selovec, pobočja Pohorja, Drava s pritoki, Dravograjsko jezero, Velka ...) se bo ohranjala biotska raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot,
– na območjih varstva kulturne dediščine (staro mestno jedro Dravograda, vaška jedra naselij Črneče, Libeliče, Šentjanž in Trbonje) se zagotavlja celostno varstvo sakralne, profane, memorialne in arheološke dediščine,
– v območjih ustvarjenih kakovosti prostora niso sprejemljivi posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem vrednost prepoznavnih kakovosti prostora. Pri načrtovanju poselitve in poseganja v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik.
(2) Območja površinskih voda (Drava z Dravograjskim jezerom, Meža, Mislinja, Ojstriški potok, Reka, Velka ter drugi manjši vodotoki) se varujejo v smislu kvalitete in količine ter kvalitetnega obvodnega prostora.
(3) Območje za šport in rekreacijo na Špičastem polju (Špicfeldu) v Dravogradu se dopolnjuje s športno rekreacijskimi programi in večnamensko dvorano. Smučišči Bukovnik in Meža se bosta razvijali v smislu kvalitete in dopolnjevanja s športno rekreacijskimi in turističnimi programi.
(4) Na pridobivalnih območjih mineralnih surovin pri Gorčah in Trbonjah se bodo izvajali ukrepi za zmanjševanje vplivov izkoriščanja na okolje tudi s sanacijo in rekultivacijo že izkoriščenih območij.
(5) Druga za občino pomembna območja so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.1.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
12. člen
(splošna določila)
(1) Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena se bo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami razvoja, dopolnjevala in izboljševala se bo predvsem na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo oskrbo v smislu enakovredne opremljenosti in učinkovitega varstva okolja.
(2) Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato je prostorski razvoj pogojen z gradnjo, dopolnjevanjem ter prenovo infrastrukturnega omrežja. S prostorskim načrtovanjem se zagotavlja smotrna raba energije ter zmanjšajo stroški izgradnje in obratovanja infrastrukture.
(3) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje v poselitvenih območjih in v infrastrukturnih koridorjih izven naravovarstveno občutljivih območij (izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij).
(4) Večje objekte gospodarske javne infrastrukture (npr. večje energetske objekte, večje industrijske objekte) se ne načrtuje na najpomembnejših delih ekološko pomembnih območij oziroma na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih.
(5) Obstoječa gospodarska infrastruktura, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se mora ustrezno sanirati.
(6) Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi se morajo izogibati vidno izpostavljenim območjem, vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.
(7) Gospodarsko javno infrastrukturo se načrtuje izven varovanih vrednot in materialne substance dediščine, s tem se zagotavlja njihova prostorska integriteta. Pri umeščanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih arheoloških najdišč, s tem se zagotavlja ustrezno varstvo arheoloških ostalin. Izjemoma so dovoljeni posegi v najdišča, ki so hkrati že stavbna zemljišča po veljavnih prostorskih aktih in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(8) Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da tak poseg ni možen).
(9) Bazne postaje mobilne telefonije, TV in radijski oddajniki in drugi infrastrukturni vodi in objekti se umeščajo v prostor tako, da varujejo prostorsko oziroma vidno integriteto kulturne krajine ter območija ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(10) Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda (male hidroelektrarne, namakanje ipd.) se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopov pred in za zajezitvijo. Vodotoke je treba urejati tako, da to ne bo izključevalo možnosti za izkoriščanje vode za pogon obnovljenih žag in mlinov (kulturni spomeniki).
(11) Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2.
13. člen
(zasnova prometne infrastrukture)
(1) Obstoječe prometno omrežje državnih cest v občini Dravograd (glavni cesti Maribor Dravograd Vič–meja z Avstrijo in Dravograd–Slovenj Gradec ter regionalna cesta Otiški Vrh–Ravne) je dobro razvito in večinoma ustrezno, izboljšuje se z rekonskrukcijami posameznih odsekov. Problem predstavlja težak tovorni promet skozi staro mestno jedro Dravograda, ki se bo rešil z načrtovanima obvoznicama tretje razvojne osi. Regionalni cesti Dravograd–Libeliče in Dravograd–Trbonje se urejata za lokalne potrebe in za potrebe turističnega razvoja.
(2) Načrtovana hitra cesta tretje razvojne osi z obvoznicama Dravograda bo povezala državo, regijo in občino z Avstrijo na mejnih prehodih Vič in Holmec ter razbremenila mestno središče Dravograda s tranzitnim prometom. S hitro cesto bo občina povezana z delovnimi mesti ter upravnimi, izobraževalnimi, zdravstvenimi, kulturnimi in drugimi centri v regiji in v širšem območju (Ravne, Slovenj Gradec, Velenje, Celje). Prednostno se bodo urejale povezave obstoječega cestnega omrežja na novo hitro cesto.
(3) Omrežje kategoriziranih in nekategoriziranih občinskih cest in poti je dobro razvito, vendar na več odsekih slabše vzdrževano in ne ustreza zahtevam in standardom za javne ceste. Občina bo vzdrževala in prenavljala vse lokalne ceste in poti, prednostno pa cestno omrežje v hribovitih območjih z razpršeno poselitvijo celkov. Na ustreznih mestih se bodo urejala počivališča in razgledišča. V Dravogradu in posameznih naselijih se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove cestne povezave in rekonstrukcije cestnih odsekov.
(4) Dosedanji, pogosto parcialni način širitve naselij je prerastel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Nova poselitev se planira s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. Vsi objekti morajo imeti zagotovljen neposreden ali posreden dostop z javne ceste.
(5) Gozdne ceste se obnavljajo za potrebe gospodarjenja z gozdovi ter za potrebe turizma, športa in rekreacije (npr. pohodništvo, lov, kolesarjenje).
(6) Večje površine za mirujoči promet se zagotavljajo v Dravogradu, industrijski coni Šentjanž ter v lokalnih središčih in drugih naseljih z ustreznim številom parkirnih mest v okviru javnih površin oziroma na funkcionalnih zemljiščih objektov. Gradnja novih objektov je pogojena z ustreznim številom parkirnih mest na gradbeni parceli.
(7) Daljinsko kolesarsko omrežje poteka večinoma ločeno od motornega prometa, drugo kolesarsko omrežje poteka po osnovnem cestnem omrežju. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah ter na odsekih skozi naselja in med naselji se kolesarsko omrežje ureja kot steze, poti in pasovi, ločeno od motornega prometa. Obstoječe in predvideno kolesarsko omrežje se ureja kot povezan sistem tudi v turistične in rekreativne namene.
(8) Hodniki za pešce se urejajo v Dravogradu, v pomembnejših lokalnih središčih (Črneče, Šentjanž, Libeliče, Gorče, Trbonje), v Bukovski vasi, Otiškem Vrhu, na Viču, industrijski coni Šentanž ter ob cestah z več peš prometa in na odsekih šolskih poti.
(9) Na območju občine poteka železniška proga Maribor–Dravograd–Prevalje–Holmec–meja z Avstrijo, ki ostaja tudi v bodoče v istem koridorju. V industrijsko cono Šentjanž je speljan industrijski tir. Občina si bo prizadevala za preselitev tovorne železniške postaje iz Dravograda v industrijsko cono. Trasa opuščene železniške proge Velenje–Slovenj Gradec–Dravograd je opredeljena kot železniška proga v proučevanju, ureditev kolesarske poti po opuščeni trasi je začasnega značaja.
(10) Prednostna usmeritev za razvoj javnega potniškega prometa so izboljšave urejenosti železniške postaje Dravograd in železniških postajališč Trbonje, Trbonje jezero, Sv. Danijel in Podklanc z ustrezno urejenimi parkirnimi površinami kot prestopno točko iz osebnega na javni potniški promet. Avtobusno postajališče in železniška postaja v Dravogradu se oblikujeta kot enotna prestopna točka.
(11) Za izboljšanje medkrajevne povezanosti in meddržavne povezanosti z Avstrijo si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa. Postajališča javnega potniškega prometa so razporejena ob cestnem omrežju občine v skladu z zasnovo poselitve tako, da je zagotovljen dober dostop do občinskega središča in drugih središč v regiji in širšem prostoru, delovnih mest in osnovnih šol (šolski avtobus). Avtobusna postajališča so umeščena v naseljih ali v neposredni bližini tako, da je dostop varen. Občina si bo prizadevala, da bodo vsa postajališča urejena izven vozišča cest in opremljena s tipsko oblikovanimi nadstreški, dostopi po peš poteh pa ločeni od motornega prometa.
14. člen
(zasnova prometnega urejanja v naseljih)
(1) Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so:
– gradnja novih prometnih povezav istočasno s širitvijo poselitve ter izboljšanje prometnih povezav in dostopnosti obstoječe poselitve na katero se širitev navezuje,
– ukrepi za umirjanje prometa, varnost kolesarjev in pešcev,
– urejanje hodnikov za pešce v naseljih,
– omejevanje motornega prometa v središčih naselij,
– urejanje mirujočega prometa ob objektih za zaposlitev, javnih in večstanovanjskih objektih ter na obrobju naselij oziroma vaških jeder.
(2) V delih naselij z značajem kulturne dediščine se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.
15. člen
(zasnova oskrbe z vodo)
(1) Oskrba z vodo v Občini Dravograd se zagotavlja z javnimi vodovodnimi sistemi Dravograd, Črneče, Šentanž - Otiški Vrh in Trbonje, z lokalnimi sistemi za naselja Libeliče, Gorče, Šentjanž (del), Bukovska vas, Šentjedert, Dobrova, Selovec, Tolsti Vrh, Otiški Vrh, Vič, Meža, Sv. Boštajn, Sv. Duh, del Dravograda ter z individualnimi sistemi.
(2) Obstoječe javno vodovodno omrežje se bo postopno obnavljalo in širilo v naselja in območja, ki se oskrbujejo z lokalnimi in individualnimi vodovodi. Občina si bo prizadevala za celovito rešitev vodooskrbe industrijske cone Šentjanž in za nova poselitvena območja.
(3) Obstoječi vodni viri ne zadostujejo za naraščajoče potrebe in širitev poselitve, zato se načrtujejo dodatna zajetja in njihova povezava z obstoječim vodovodnim sistemom. Občina si bo prizadevala za pripravo in sprejem odlokov za varstvo obstoječih in predvidenih vodnih virov.
(4) Zasnova oskrbe z vodo je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2.
16. člen
(zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
(1) Prioriteta na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod je obnavljanje in širitev kanalizacijskega omrežja z obstoječo centralno čistilno napravo Dravograd, v katerega se bodo odvajale komunalne odpadne vode iz Dravograda in naselij Vič, Črneče, Otiški Vrh, Šentjanž, Selovec, Dobrova, Podklanec, Bukovska vas in Šentjedert ter z industrijske cone Šentjanž.
(2) V naseljih Libeliče in Gorče je zgrajena kanalizacija s čistilno napravo, kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo je načrtovano za naselje Trbonje.
(3) Območja manjših naselij in razpršene poselitve se opremljajo s skupinskimi in individualnimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(4) Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2.
17. člen
(zasnova energetike)
(1) Obstoječe elektroenergetsko omrežje v Občini Dravograd sestavljajo hidroelektrarna Dravograd, RTP Šentjanž, visokonapetostni prenosni daljnovodi (DV 2x110 kV Dravograd–Vuzenica, DV 2x110 kV Dravograd–Velenje, DV 110 kV Dravograd–Železarna Ravne, DV 110 kV Dravograd–Ravne za katerega je predvidena predelava v DV 2x110 kV) ter distribucijski daljnovodi. Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo naselij in objektov z električno energijo.
(2) Novogradnje, posodobitve in izboljšave električnega omrežja se urejajo v skladu z razvojnimi potrebami posameznih območij občine. Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) bo odvisna od povečanja obremenitev ter na območjih, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih. Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Za potrebe Elektra Slovenija d.o.o. je načrtovan zemeljski optični kabel od hidroelektrarne Dravograd do meje z Avstrijo na Viču.
(3) V občini poteka prenosni plinovod zemeljskega plina P243 do MRP Otiški Vrh, načrtovan je prenosni plinovod M7 Podlog–Vič–meja z Avstrijo, za katerega je sprejet odlok o lokacijskem načrtu. Distribucijsko omrežje zemeljskega plina napaja naselje in industrijsko cono Šentjanž, Otiški Vrh, Podklanc, Mežo in del Dravograda. Občina si bo prizadevala za širitev plinovodnega omrežja v industrijski coni, v občinskem središču Dravograd in v bližnjih naseljih. Predvideno je podaljšanje distribucijskega plinovoda proti Muti. Trasi za predvidena prenosna plinovoda zemeljskega plina Šoštanj–Dravograd in Ruše–Dravograd še nista prostorsko opredeljeni.
(4) Občina si bo prizadevala za učinkovito rabo vseh vrst energije in rabo obnovljivih virov energije kot so izraba vodne, sončne in vetrne energije za proizvodnjo električne energije, izraba biomase za soproizvodnjo električne in toplotne energije, izraba odpadne toplote za sistem ogrevanja in hlajenja. Pri načrtovanju energetskih sistemov se daje prednost sistemom, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti soproizvodnjo toplotne in električne energije ter izrabi obnovljivih virov energije. Spodbuja se uporaba lokalno razpoložljivih virov energije (npr. male hidro elektrarne), gradnja skupnih energetsko varčnih sistemov in energetska sanacija stavb.
(5) Zasnova energetike je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2.
18. člen
(zasnova komunikacij)
(1) Elektronsko komunikacijsko omrežje v Občini Dravograd ni v celoti zadovoljivo urejeno. Predvidena je obnova in nadaljnja izgradnja TK in KKS omrežja do vseh objektov v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in najsodobnejšimi tehnologijami.
(2) Območje občine je pokrito s signalom brezžičnih TK omrežij. Občina bo podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj brezžičnih telekomunikacij in si prizadevala, da se bazne postaje različnih operaterjev združujejo v skupni bazni postaji in umestijo v prostor tako, da ne bodo vidno izpostavljene in ne bodo imele negativnih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje.
(3) Območje občine je zadovoljivo pokrito s televizijskim in radijskim signalom. Občina si bo prizadevala za izboljšave in nadaljnji razvoj televizijskega in radijskega signala in omrežja.
(4) Zasnova komunikacij je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2.
19. člen
(zasnova vodnega gospodarstva)
(1) Pritoki Drave so večinoma v naravnem in deloma v naravnem stanju oziroma sonaravno urejeni, na višjeležečih in težje dostopnih mestih imajo povsem ohranjen naravni potek. Posamezni odseki Ojstriškega potoka, Begantovega in Bauhovega grabna, Velke in Reke so tehnično urejeni, na poteku skozi naselja tudi zacevljeni, kar povzroča probleme zaradi neustrezne prevodnosti.
(2) Občina bo v prostorskem razvoju upoštevala omejitve pri posegih na vodnih, priobalnih, poplavnih erozijskih in plazovitih območjih. Za poplavna območja bo upoštevala upozorilno karto poplav in druge strokovne študije ter sodelovala pri pridobivanju strokovnih rešitev za preprečitev poplavnega ogrožanja.
(3) Redno vzdrževanje vodotokov bo še naprej usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in obvodnega sveta ter vodnih objektov kot so jezovi, pragovi in drugi objekti.
(4) Vodni in obvodni prostor ima velik turistično rekreacijski potencial. Podpira se čolnarjenje in splavarjenje, urejanje dostopov in rekreacijskih povezav vzdolž obvodnega prostora vseh vodotokov (Drave, Meže, Mislinje, Velke, Reke, Ojstriškega potoka ter drugih potokov). V obvodnih krajinah in na mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegatacija ter površinski vodni pojavi.
(5) Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter za ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.
(6) Zasnova vodnega gospodarstva je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.2.
20. člen
(zasnova ravnanja z odpadki)
(1) Vsa naselja v Občini Dravograd so vključena v organiziran odvoz odpadkov. Občina si bo prizadevala za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov na izvoru, hišno kompostiranje bioloških odpadkov, predpisano ravnanje z odpadno embalažo ter za ustrezno ureditev ekoloških otokov v vseh naseljih. Center za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov je v industrijski coni Šentjanž.
(2) Občina bo sodelovala s sosednjimi občinami pri skupnem urejanju in upravljanju centra za ravnanje z odpadki Koroške – KOCEROD v Občini Slovenj Gradec.
(3) Občina si bo prizadevala za odstranitev in sanacijo nelegalnih odlagališč odpadkov in izvajala ukrepe za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.
(4) Občina bo stalno spodbujala in motivirala prebivalce k ločenem zbiranju odpadkov.
21. člen
(zasnova pokopališč)
(1) Pokopališča so v Dravogradu, Črnečah, Libeličah, Ojstrici, Šentjanžu, Trbonjah in na Kronski Gori, nad Črnečami je grobišče ruskih vojnih ujetnikov. Pokopališča bodo še nadalje v obstoječem obsegu, možne so širitve glede na potrebe in prostorske možnosti. Občina si bo prizadevala za opremljanje pokopališč z mrliškimi vežicami.
(2) Občina si bo prizadevala za vzdrževanje partizanskih grobov in grobišč ter za ureditev prikritih vojnih grobišč.
4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve
22. člen
(območja naselij)
(1) V Občini Dravograd so naslednja naselja po RPE: Bukovska vas, Črneče, Črneška Gora, Dobrova pri Dravogradu, Dravograd, Gorče, Goriški Vrh, Kozji Vrh nad Dravogradom, Libeliče, Libeliška Gora, Ojstrica, Otiški Vrh, Podklanc, Selovec, Sv. Boštjan, Sv. Danijel, Sv. Duh, Šentjanž pri Dravogradu, Tolsti Vrh, Trbonje, Tribej, Velka, Vič, Vrata ter Bukovje.
(2) Okvirna območja naselij so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.3.
23. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
(1) Okvirna območja razpršene poselitve razloženih naselij in višinskih kmetij kot avtohtoni poselitveni vzorec obsegajo pobočja Košenjaka z naselji Goriški Vrh, Kozji Vrh, Ojstrica, Sv. Duh, Velka in Vrata, pobočja Črneške Gore in Libeliške Gore, razpršeno poselitev Dobrove, pobočja Selovca, obronke Pohorja z naselji Sv. Danijel in Otiški Vrh.
(2) V območjih razpršene poselitve višinskih kmetij so določena stavbna zemljišča obstoječih in predvidenih objektov za lastne potrebe in za potrebe dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(3) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij mora upoštevati:
– ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske prepoznavnosti,
– upoštevati je potrebno avtohton poselitveni vzorec višinskih kmetij z dislociranimi preužitkarskimi hišami, ki so prepoznavna značilnost prostora in kulturne krajine,
– sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.
(4) Okvirna območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.3.
24. člen
(okvirna območja počitniških naselij)
(1) Počitniška naselja so na Goriškem vrhu, Sv. Danijelu, Sv. Duhu in na Libeliški Gori.
(2) Okvirna območja počitniških naselij so prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.3.
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
25. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Prostorski razvoj se usmerja v smislu uravnoteženega razvoja obstoječega poselitvenega vzorca in ohranjanja značilne prepoznavnosti območja občine in celotne Koroške.
(2) Prostorski razvoj bo usmerjen v večji meri v občinsko središče Dravograd in v lokalna središča ožjega pomena s prenovo, zgoščevanjem in prestrukturiranjem obstoječih poselitvenih površin ter s širitvijo na nove površine, predvsem za potrebe stanovanj in razvoja posameznih dejavnosti. Dravograd se bo razvijal tudi kot somestje z Ravnami in Slovenj Gradcem. Z bližnjimi naselji Bukovje, Črneče, Otiški Vrh, Šentjanž, Vič se bo razvijal kot intenzivno urbano in zaposlitveno središče, omogočen bo intenziven razvoj gospodarskih in centralnih dejavnosti, za kar bodo zagotovljene ustrezne površine.
(3) Spodbuja se razvoj občinskega središča ter manjših lokalnih središč v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja, za ostala naselja in za območja razpršene poselitve je predviden zadržan razvoj predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva. Za ohranitev razpršene poselitve na slabše dostopnih območjih Košenjaka, Strojne, Selovca in Pohorja se zagotavlja izboljšanje prometne dostopnosti in komunalnega standarda ter spodbuja razvoj delovnih mest in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
(4) Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Večje načrtovane poselitvene površine so v Dravogradu in na Viču, manjše pa v naseljih Tribej, Gorče in v industrijski coni Šentjanž. Širitve se prvenstveno usmerjajo na obrobja naselij, tudi kot zaokrožitve ali zgostitve obstoječe pozidave, na katerih je možno zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe lokalnega prebivalstva, za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetiji, vključno s turistično ponudbo (Bukovska vas, Črneče, Dobrova, Libeliče, Gorče, Sv. Boštjan, Trbonje, Tribej, Šentjanž, Vič, Vrata).
(6) Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskega mestnega jedra Dravograda in vaških jeder naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi (Črneče, Libeliče, Šentjanž, Trbonje).
(7) V lokalnih središčih in drugih naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi (gozdovi, kmetijske površine in obvodni prostori).
(8) Pri načrtovanju širitve naselij je potrebno z vidika varstva kulturne dediščine upoštevati zlasti:
– varovane enote dediščine,
– prednostno izrabo zemljišč, ki so z vidika ohranjanja in varstva kulturne dediščine manj pomembna,
– ohranjanje kakovostnih pogledov na silhuete naselij in na dominante znotraj naselij (npr. cerkve, zvoniki, mogočna drevesa),
– ohranjanje robov naselij in njihovo povezavo z zaledjem (kozolci, sadovnjaki itd.),
– zagotavljanje vnaprej pripravljenih podlog arhitekturnih rešitev za možne novogradnje,
– izogibanje že znanim registriranim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno zagotoviti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno opravljenih arheoloških raziskav.
(9) Pri načrtovanju območij za poselitev (podeželska naselja) je potrebno zagotavljati:
– upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kakovosti vaških jeder in njihove značilne podobe v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine,
– vzpodbujati notranji razvoj zlasti kakovostno prenovo delov naselja in posameznih objektov.
(10) Pri načrtovanju poselitve v bližini elektroenergetskih in komunikacijskih naprav se upoštevajo območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(11) Upošteva naj se predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na varovanih območjih naj se uporabljajo svetila, ki sevajo zelo nizek delež UV svetlobe in take konstrukcije svetil, ki osvetljujejo tla, ne pa tudi okolice.
(12) Usmeritve za razvoj naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4 in usmeritve za izdelavo OPPN na listu I.6.
26. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se usmerjajo različne dejavnosti, ki zagotavljajo mešanje funkcij bivanja in dela. Dejavnosti se razporejajo tako, da so med seboj združljive in ne motijo druga druge.
(2) Proizvodne dejavnosti se usmerjajo v industrijsko cono Šentjanž, kjer so še skladiščne, transportne, komunalne, storitvene, trgovske, gostinske in druge dejavnosti. Obstoječe proizvodne, obrtne in storitvene dejavnosti, ki so umeščene v Dravogradu so omejene in se prostorsko bistveno ne širijo. Manjše obrtne in storitvene delavnice se umeščajo v ostala naselja in v območja razpršene poselitve kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, ob upoštevanju omejitev pri izboru dejavnosti in prostorskih možnostih ter pod pogojem, da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje.
(3) Trgovske dejavnosti, storitve in gostinstvo so skoncentrirane v Dravogradu, v industrijski coni Šentjanž in v posameznih lokalnih središčih ožjega pomena (Črneče, Libeliče, Šentjanž, Trbonje). Problematična je predvsem odsotnost osnovne oskrbe v obrobnih naseljih in na območjih razpršene poselitve. Aktivno se spodbuja interes za investicije v te dejavnosti.
(4) Osnovno izobraževanje in otroško varstvo bo tudi v bodoče skoncentrirano v Dravogradu in Šentjanžu (osnovni šoli in vrtca), podružnične šole so v Črnečah, Libeličah, Trbonjah in na Ojstrici, vrtci so v Črnečah, Libeličah in Trbonjah. Za ureditev dislociranih enot vrtcev v ostalih naseljih ni zadostnega števila otrok. V vseh naseljih se spodbuja varstvo na domu, organizirano za manjše skupine otrok. Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda je na pobočju Libeliške gore. V Dravogradu sta oddelka Glasbene šole Ravne in Glasbene šole Radlje.
(5) Srednješolsko izobraževanje je na Ravnah, Muti in v Slovenj Gradcu. Občina bo proučila možnost in smiselnost organiziranja enote srednješolskega in višješolskega izobraževanja.
(6) Zdravstveni dom je v Dravogradu, zdravstvene usluge na višnji ravni so v Slovenj Gradcu. Na področju zdravstvenega varstva ni pričakovati novih zdravstvenih ustanov.
(7) Domova starejših občanov sta v Črnečah in v Šentjanžu, preverijo se potrebe in možnosti gradnje novih domov in varovanih stanovanj. V Dravogradu je bivalna skupnost Sonček s programom celovite oskrbe oseb s celebralno paralizo.
(8) Infrastruktura s področja kulture je skoncentrirana v Dravogradu (večnamenska dvorana, dvorec Bukovje, muzejska zbirka, knjižnica, razstavno prireditveni prostor sv. Vida), v Črnečah, Libeličah, Šentjanžu, Trbonjah in na Ojstrici. Na območju občine delujejo kulturna društva, njihova dejavnost se odvija v kulturnih in gasilskih domovih ter v večnamenski dvorani v Dravogradu. Prostorske možnosti za razvoj kulturnih dejavnosti se prednostno iščejo v obnovi obstoječih objektov.
(9) Upravne, finančne in poslovne dejavnosti so skoncentrirane v občinskem središču Dravogradu (medobčinske upravne službe, občinska uprava, banka, pošta, zavarovalnica, policijska postaja), del medobčinskih upravnih služb je na Ravnah in v Slovenj Gradcu.
(10) Razvoj športa in rekreacije je usmerjen v občinsko središče (zunanja športna igrišča, trim steza, nogometni štadion, šolska telovadnica, kegljišče, strelišče, večnamenska dvorana) ter na zunanja igrišča in šolske telovadnice v Črnečah, Libeličah, Šentjanžu in Trbonjah. Športna igrišča so še v Gorčah, Viču, na območju Rener, Podklancu. Smučišči sta na Meži in pri Bukovniku, športno vzletišče je v Libeličah. Razgiban teren, naravne in ustvarjene kvalitete prostora ter cestno omrežje so primerni za pohodništvo in kolesarjenje.
(11) Razvoj turizma je usmerjen v v mestno jedro Dravograda, vaško jedro v Libeličah, center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda na Libeliški gori, planinski dom Košenjak, dvorec Bukovje. Pomembno je čolnarjenje po Dravi s pristaniščem pri Renerju in vstopno in izstopno točko pri Ribiškem domu v Dravogradu, pohodništvo ter lovni in ribolovni turizem.
(12) Gasilski domovi so v Dravogradu, Črnečah, Libeličah, Šentjanžu, Trbonjah in v industrijski coni.
(13) Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4.
27. člen
(usmeritve za notranji razvoj naselij)
(1) Notranji razvoj naselij je usmerjen v poselitvena območja vseh naselij in v območja celkov. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo nepozidanih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih s spremembo namembnosti obstoječih objektov in namenske rabe zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poselitvenih površin, s prenovo, obnovo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Pri tem je treba zagotavljati ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter upoštevati identiteto naselij in njihovo značilno podobo v prostoru (silhuete, robovi) kot del kulturne krajine. Pri prostorskem načrtovanju naselij imata prenova in notranji razvoj naselij prednost pred širitvami naselij.
(2) Z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih se zagotavlja učinkovito in racionalno infrastrukturno opremljanje.
(3) V naseljih se kvaliteta bivanja zagotavlja z urejanjem javnih prostorov, ki jih sestavljajo naravne sestavine in grajeno javno dobro ter urbana oprema. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Prostorska razporeditev zelenih površin zagotavlja njihovo povezavo v zeleni sistem, le-ta pa se povezuje z odprtimi površinami na robovih naselij.
(4) V lokalnih središčih in drugih naseljih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi (gozdovi, kmetijske površine in obvodni prostori).
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo stanovanjski gradnji za potrebe lokalnega prebivalstva, za izvajanje kmetijske dejavnosti ter za dopolnilne in dodatne dejavnosti na kmetiji, vključno s turistično ponudbo.
(6) Usmeritve za notranji razvoj naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4.
28. člen
(usmeritve za prenovo naselij ali delov naselij)
(1) Prenova naselij je usmerjena predvsem v izboljšanje bivalnih pogojev in infrastrukturne opremljenosti, urejanje javnih površin in odprtega prostora. Pri tem se upošteva ohranjanje identitete naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(2) Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno urbanistično in arhitekturno strukturo prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.
(3) Ohranjajo in prenavljajo se mestno jedro Dravograda, jedra vaških naselij Črneč, Libelič; Šentjanža, Trbonj, Viča ter druga pomembna in izpostavljena območja in objekti (npr. cerkve) in robovi naselij. Sanirajo se neustrezni objekti, območja in robovi vasi.
(4) Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Če se prenova naselbinske dediščine načrtuje s podrobnim prostorskim aktom, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo.
(5) Prenova naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov (npr. skupni energetsko varčni ogrevalni sistemi s prednostno uporabo obnovljivih virov energije, zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode v sanitarne namene in za zalivanje vrtov, ustrezna toplotna zaščita stavb).
(6) Pri prenovah in novogradnjah vseh javnih in zasebnih stavb se spodbuja pasivno oziroma energetsko učinkovito gradnjo.
(7) Usmeritve za prenovo naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4.
29. člen
(usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave)
(1) Nove razvojne površine se načrtujejo v naseljih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih površin v okviru meja obstoječih naselij. Širitve naselij se prvenstveno usmerjajo na obrobje naselij, tudi kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave, na katerih je možno zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremo, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(2) Na območjih razpršene poselitve se nove poselitvene površine zagotavljajo kot zaokrožitev ali zgostitev obstoječe pozidave.
30. člen
(usmeritve za ohranjanje območij razpršene poselitve)
(1) Ohranja se avtohtona razpršena poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij (celkov), osamele domačije kot posamične stavbe oziroma skupine stavb, zaselkov z nekaj domačijami. Novogradnje se usmerja tako, da se zagotovi homogena gruča stavb. Novogradnje za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji se prvenstveno usmerja tako, da se ohranja enovito funkcionalno zemljišče kmetije. Dopolnilna stanovanjska gradnja je dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave. Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati vzorec razporeditve objektov, njihovo velikost in oblikovanje ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(2) Ohranjajo se druga območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec: žage in mlini, lovske in gozdarske koče, planinski domovi, gostinski objekti izven strnjenih naselij, posebni objekti kot so cerkve, kapelice, znamenja, gospodarski in pomožni objekti (kozolci, čebelnjaki, lope, lovske preže ipd.).
(3) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij in kmetijskih objektov, če gre za preselitev vitalnih kmetij, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali so moteče za razvoj urbanih dejavnosti.
(4) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski, gozdarski in planinski domovi, žage, cerkve, kapelice, spomeniki, objekti gospodarske javne infrastrukture). Umeščanje objektov in ureditev v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov.
(5) Gradnja objektov in ureditev zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (npr. kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povrzročiti vidnega razvrednotenja prostora. Gradnja objektov mora upoštevati tudi obstoječ vzorec razporeditve in velikosti objektov. Sprememba namembnosti objektov v območju kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.
31. člen
(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)
(1) Preprečuje se nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje ter nekontrolirano razraščanje naselij ter vsa gradnja stanovanjskih in počitniških stavb izven stavbnih zemljišč.
(2) Razpršena gradnja se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev. Sanacija razpršene gradnje se bo izvajala s skrbno načrtovanim zgoščevanjem in zapolnitvami vrzeli, z vključevanjem v naselja ter z izboljšavami infrastrukturnega opremljanja.
32. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij (Dravograd, Černeče, Libeliče, Gorče, Otiški Vrh, Šentjanž, Trbonje), razvoj predvsem za potrebe lokalnega prebivalstva je usmerjen v gručasta naselja na ravninskem delu občine, zadržan razvoj je na območjih razpršene poselitve na hribovitem prostoru občine.
(2) Osnovno oblikovalsko vodilo pri urejanju naselij, novogradnjah, prenovah in drugih posegih v prostor je ohranjanje identitete kulturne krajine, naselbinskih jeder ter oblikovne podobe naselij, ob hkratnem zagotavljanju kakovostnega bivalnega in delovnega okolja (ustrezna gostota, urejanje odprtih, predvsem javnih površin, kakovostno oblikovanje, racionalna raba prostora, ureditve za racionalno rabo energije). Prenavlja in sanira se neustrezno pozidana in vzdrževana, opuščena in razvrednotena območja.
(3) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Naselja, ki segajo z ravnine na pobočja se zaokrožujejo tako, da se ohrani vidna podoba s tipologijo strnjene vasi. Razložena naselja se razvijajo z oblikovanjem posameznih gruč objektov.
(4) Oblikovanje novih stanovanjskih območij ter območij za gostinstvo in turizem naj bo sodobno z upoštevanjem elementov tradicionalnega oblikovanja. Oblikovanje objektov in območij za proizvodne dejavnosti je prilagojeno funkcionalnim, tehnološkim in drugim potrebam.
(5) Pri urejanju novih poselitvenih območij se zagotavlja zadostne površine za prometne ureditve vključno s površinami za peš promet, javne utrjene in zelene površine, površine za otroška igrišča ter možnosti priključevanja na komunalno in energetsko infrastrukturo.
(6) Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.4.
6. Koncept prostorskega razvoja Dravograda
33. člen
(koncept prostorskega razvoja Dravograda)
(1) Območje urbanističnega načrta Dravograda obsega mesto Dravograd (na levem in desnem bregu Drave vključno s stanovanjskim območjem na Meži), del Otiškega Vrha, industrijsko cono Šentjanž in naselje Šentjanž. Območje obsega obstoječa strnjena poselitvena območja, planirane površine za dolgoročni razvoj ter zelene in rekreacijske površine, ki se neposredno navezujejo na strnjeno naselje. Območje obsega, poleg stavbnih zemljišč tudi zelene površine, parke, manjše površine kmetijskih in gozdnih zemljišč ter vodne površine, ki so funkcionalno povezane z območjem urbanističnega načrta.
(2) Dolgoročni razvoj Dravograda je zasnovan kot povezava mesta z industrijsko cono Šentjanž in naseljem Šentjanž v funkcionalno urbano celoto, sekundarni povezavi sta s Črnečami in Vičem, ki sta izven območja urbanističnega načrta. Razvoj Dravograda se usmerja predvsem na nepozidana stavbna zemljišča na severnem obrobju mesta, na desni breg Drave ter na Špičasto polje (Špicfeld) za kvartarne dejavnosti ter za šport in rekreacijo. Nove centralne dejavnosti se usmerjajo tudi na območje med državno cesto, Mežo in Dravo.
(3) Naselje Šentjanž se razvija s stanovanjsko gradnjo na nepozidanih stavbnih zemljiščih ter z dopolnjevanjem centralnih dejavnosti ob državni cesti in šoli.
(4) V industrijsko cono Šentjanž se usmerjajo proizvodne, obrtne, skladiščne, transportne, komunalne, storitvene ter trgovske, gostinske in druge dejavnosti. Izbor dopustnih dejavnosti temelji na zagotavljanju neškodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v zakonsko dovoljenih mejah.
(5) V Dravogradu se večje površine za šport in rekreacijo razvijajo ob osnovni šoli, na Špičastem polju, na levem in desnem bregu Drave (trim steza, ribiški dom z vstopno izstopno točko za čolnarjenje po Dravi, igrišča ob hidroelektrarni). V Šentjanžu so večje športne površine ob osnovni šoli.
(6) Mestno jedro Dravograda se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne dediščine. V tem območju se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in stavbni volumni. Posebna pozornost se posveča ohranitvi posamičnih značilnih objektov, ki tvorijo identiteto mestnega jedra. Razvoj mesta na levem bregu Drave mora upoštevati značilne poglede na mesto z desnega brega Drave.
(7) Koncept zelenega sistema temelji na povezavi mestnih zelenih in športnih površin z zelenimi površinami v naravnem okolju in s primestnimi gozdovi. Prav tako so z zelenimi pasovi – cezurami ločena posamezna razvojna območja. Zelene členitve in povezave z zaledjem imajo klimatsko, ekološko in zaščitno funkcijo in jih je treba ohranjati kot zelene presledke med poselitvenimi območji. Večje zelene površine so ob vodotokih Dravi, Meži, Mislinji, Ojstriškem potoku, na Špičastem polju in so že z namensko rabo določene kot zelene površine in površine za šport in rekreacijo. Zelene površine na delu Črneškega in Viškega polja so namenjene kmetijstvu in rekreaciji v naravnem okolju.
(8) Izhodišče za prometno urejanje v dolgoročnem razvoju Dravograda predstavlja obstoječe državno prometno omrežje. To so glavne ceste proti Mariboru, Slovenj Gradcu in Viču do meje z Avstrijo, regionalne ceste proti Ravnam, Trbonjam in Libeličam do meje z Avstrijo. Načrtovana je hitra cesta 3. razvojne osi Holmec–Otiški Vrh–Slovenj Gradec z obvoznicama Dravograda, ki bosta prometno razbremenili staro mestno jedro.
(9) Načrtovana je nova cestna povezava naselja Robindvor–cesta na Ojstrico, ki bo omogočala prometno napajanje stanovanjskega območja Robindvor z dveh strani.
(10) Avtobusna in železniška postaja Dravograd sta del »prometne glave« in oblikujeta s parkirišči prestopno točko s katero se vzpostavljajo pogoji za kakovostnejšo uporabo javnih prevoznih sredstev.
(11) Območje urbanističnega načrta Dravograda je opremljeno z vodovodnim, kanalizacijskim, električnim, plinskim in komunikacijskim omrežjem. Predvidena je obnova in širitev javnega vodovodnega omrežja v smislu zagotavljanja ustreznih tlakov in količin za potrebe oskrbe s pitno in tehnološko vodo ter vodo za požarno varstvo. V naselju Šentjanž se bodo z dograditvijo javnega vodovodnega omrežja postopno ukinila vsa individualna zajetja in vodovodi. Sočasno z umestitvijo novih dejavnosti v industrijsko cono Šentjanž se bo širilo tudi vodovodno in hidrantno omrežje.
(12) Na primarni kanalizacijski sistem s čistilno napravo se odvajajo komunalne odpadne vode z območja urbanističnega načrta in bližnjih naselij. Kanalizacijsko omrežje Šentjanža, Meže, dela Otiškega Vrha in industrijske cone se bo s prečkanjem Drave priključilo na primarno kanalizacijo Dravograda. Pri načrtovanju kanalizacijskega omrežja v industrijski coni bo potrebno posebno pozornost posvetiti čiščenju odpadnih in tehnoloških voda pred priključkom na javno kanalizacijo.
(13) Območje urbanističnega načrta se napaja z električno energijo iz RTP Šentjanž. Načrtovane so izboljšave obstoječega elektroenergetskega omrežja in novogradnje v novih poselitvenih območjih. Na odsekih, kjer daljnovodi potekajo preko poselitvenih območij (zlasti stanovanjskih območij) se načrtuje podzemna izvedba oziroma ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov v varovalnih pasovih daljnovodov.
(14) Oskrba z zemeljskim plinom je urejena v industrijski coni Šentjanž, na Meži, Otiškem Vrhu in delu Dravograda. Načrtovana je širitev plinovodnega omrežja na celotno industrijsko cono, mesto Dravograd, Šentjanž in bližnja naselja. Širitev plinovodnega omrežja bo potekala na podlagi ugotovljenega interesa, možnosti priključevanja na že zgrajeno omrežje ter hidravličnih razmer. Predvideno je podaljšanje distribucijskega plinovoda proti Muti.
7. Usmeritve za razvoj v krajini
34. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) V prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjanjo, ter habitatov ogroženih vrst. Predvsem se zagotavlja ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij kompleksnega varstva ter posameznih prvin prepoznavnosti kot so pobočja Košenjaka, Pohorja, Strojne s Črneško in Libeliško goro, Selovca, doline Drave z Dravskim jezerom, Ojstriški potok, Velka, dolina Reke.
(2) Ohranja se razpršena poselitev višinskih kmetij (celkov).
(3) Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja v območja z največjimi potenciali in z najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč.
(4) Ohranjajo se kakovosti izjemnih krajin in območij kompleksnega varstva kulturne dediščine ter posameznih prvin prepoznavnosti krajine.
(5) Ohranjajo se vidno privlačna območja krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi na naselja in višinske kmetije in s tem na prostorsko oziroma vidno integriteto dediščine.
(6) Ohranjajo se naravne kakovosti prostora z zagotavljanjem ugodnega stanje okolja in ugodnih razmer za ekološko naravnane dejavnosti predvsem za kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti. Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.
(7) Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem prostorskega razvoja, ob upoštevanju prostorskih možnosti in omejitev, omejuje se gradnja velikih infrastrukturnih objektov in širitev poselitve. Ohranjajo se značilni stiki naselij z odprto krajino in kvalitetni pogledi na naselja ter značilna naselbinska, krajinska in arhitekturna tipologija in morfologija. Na območjih zaraščanja kulturne krajine se spodbuja predvsem kmetijsko rabo prostora.
(8) Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
(9) Na območjih z ostrimi vremenskimi razmerami in v varovalnih gozdovih niso dovoljeni posegi v podtalje ali vegetacijo kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno kadar bi to sprožilo erozijske procese.
(10) Pri načrtovanju v krajini se zagotovlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(11) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
35. člen
(kmetijstvo)
(1) Razvoj kmetijstva je usmerjen v trajno varovanje najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč za kmetijsko proizvodnjo, katerih namembnost se spreminja le izjemoma. Pri gospodarjenju s temi zemljišči je treba upoštevati načela sonaravnega gospodarjenja, varstva narave in kulturne dediščine ter kulturne krajine.
(2) Na območjih s slabšimi pridelovalnimi razmerami in na višinskih kmetijah se spodbujajo različne oblike ekstenzivnega kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, tudi v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti.
(3) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustno samo na obrobju naselij, na območjih, ki niso vidno izpostavljena ter niso moteča za kulturno krajino in območja kulturne dediščine.
(4) Izvajanje kmetijske dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava).
(5) Spodbuja se raba zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih (npr. alpinska travišča, volkovja in druga ekstenzivna travišča na Košenjaku, vključno z rastišči Kochovega svišča, Pohorje – alpinska in subalpinska ekstenzivna travišča, območje Dravograjskega jezera).
(6) Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo obmejki, živice, gozdni otoki ali vodna telesa. Obrežne vegetacije, obmejkov ali živic ob vodotokih se ne odstranjuje, pač pa se ohranja njihova struktura in kvaliteta (avtohtona listnata drevesa, grmi, predvsem veliki jesen).
(7) Intenzivna kmetijska dejavnost z uporabo gnojevke, umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev se ne izvaja na priobalnih zemljiščih vodotokov in na habitatih zavarovanih živalskih vrst (območje Dravograjskega jezera, priobalno zemljišče vodotokov 1. reda /Drava, Meža, Mislinja/ je v naseljih širine 15 m, izven naselij 40 m, za ostale vodotoke 2. reda pa 5 m.).
(8) V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost (npr. območje neposredno ob vodotoku Drava nad HE Dravograd), je treba načrtovati omilitvene ukrepe.
(9) Usmeritve za razvoj kmetijstva so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
36. člen
(gozdarstvo)
(1) Na območjih Košenjaka, Pohorja, Selovca in Strojne se ohranjajo veliki kompleksi gozda, zlasti pa varovalni gozdovi. Na preostalih območjih se ohranjajo sklenjeni kompeksi gozda.
(2) Na območjih višinskih kmetij, kjer se prepletajo kmetijska in gozdna zemljišča se preprečuje zaraščanje kmetijskih zemljišč in s tem ohranja značilna kulturna krajina. Krčitve gozda za potrebe urejanja kmetijskih zemljišč so dopustne, če niso v nasprotju z interesi gozdarstva.
(3) Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo njihovo uresničevanje, niso dopustni.
(4) Za zagotavljanje dostopnosti gozdov se bodo gradile in rekonstruirale gozdne ceste in grajene vlake z vsakokratnim preverjanjem in usklajevanjem s pristojnimi službami za varstvo narave.
(5) Obstoječi gozdarski in lovski objekti (koče, logarnice itd.) se ohranjajo in obnavljajo v obstoječih okvirih.
(6) Na območjih naselij in v njihovi neposredni bližini je potrebno obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(7) V prostoru z majhnim deležem gozda je potrebno objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(8) Umeščanje infrastrukturnih energetskih ter drugih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se v največji meri upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.
(9) Odmik novih objektov od obstoječega gozdnega roba je praviloma drevesna višina odraslega gozda (20 do 30 m), za manjši odmik je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe.
(10) Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
(11) Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih eko sistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija, vlaga) manj primerne za druge rabe.
(12) V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja sklenjenost gozdov in druge pomembne prvine njihovih habitatov (strukturiranost s podrastjo, gozdne jase ter travišča znotraj sklenjenih gozdnih površin).
(13) Usmeritve za razvoj gozdarstva so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
37. člen
(upravljanje z vodami)
(1) Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega, biološkega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
(2) Zagotavljajo se pogoji za redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vodotokov. Posebno skrb se namenja urejanju hudournikov, še zlasti na odsekih, ki potekajo skozi naselja.
(3) Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. Sanirajo se prodni in drugi zadrževalniki ter jezovi tako, da se omogoča dvosmerni prehod za vodne organizme.
(4) Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov kot so jezovi, pragovi, utrditve brežin itd.. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.
(5) V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varuje naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja, vključno z obvodno vegetacijo.
(6) Na poplavnih območjih ob Dravi, Meži in Mislinji ter na erozijskih območjih se ne načrtujejo ureditve in dejavnosti, ki lahko te procese sprožajo.
(7) Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.
(8) Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območjih voda in obvodnih zemljišč naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(9) Z ureditvami se ne sme povzročati poslabšanja stanja voda in vodnega režima.
(10) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vode in obvodnega prostora. Rekreacijska območja se urejajo na mestih, kjer je možno zagotoviti dostop do vode brez spreminjanja morfoloških značilnosti in kjer rekreacijska raba vode ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov (območje Rener in Ribiški dom v Dravogradu). Prepreči se dostop do otokov na Dravograjskem jezeru.
(11) Plovno območje Drave je od meje z Avstrijo do HE Dravograd, na območju Dravograjskega jezera je plovba prepovedana, razen za, z odlokom določena plovila. Pristanišče je na lokaciji »Gorče - Rener« (pri čolnarni CŠOD), vstopno – izstopna točka je na lokaciji »Ribiški dom«. Na drugih vodnih in priobalnih zemljiščih gradnja pomolov in ribiških zavetišč (koč) ni dovoljena. Odstrani se vse nelegalne objekte (pomoli, ute, privezi) na vodnem in priobalnem zemljišču Drave in Dravograjskega jezera.
(12) V energetske namene se že izrablja reka Drava in več njenih pritokov: Velka, Reka, Ojstriški potok, Bauhov graben, Hudi potok, Potočnikov potok in Kavčnikov potok. Nova energetska izraba pritokov Drave je možna kolikor to omogočajo naravne danosti in razpoložljivi potencial, ob upoštevanju pogojev in omejitev v prostoru, za kar je treba izdelati strokovne polage in pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora. Zajem vode za male hidroelektrarne, namakanje in druge potrebe je pogojen z zagotavljanjem biološkega minimuma vodotoka in pridobitve vodne pravice.
(13) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako rabo, da se ohranjata kvaliteta in količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma usmerja na območja, kjer je možno zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
(14) Usmeritve za upravljanje z vodami so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
38. člen
(turizem, šport in rekracija ter prostočasne dejavnosti)
(1) Turizem, šport in rekreacija ter prostočasne dejavnosti se usmerja, poleg območij za turizem, šport in rekreacijo, tudi v naravno okolje, kjer za te potrebe niso potrebne zahtevne prostorske ureditve in rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Rekreacija v naravnem okolju se usmerja v primestne gozdove nad Dravogradom in ob Dravi ter na obvodni pas vodotokov, kjer se urejajo poti in dostopi do vode, če te ureditve niso v nasprotju z varstvenimi režimi.
(2) Na območjih Košenjaka, Pohorja, Selovca, Strojne in ob Dravi z značilnimi naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih v skladu z varstvenimi režimi.
(3) Razvoj turizma se usmerja v območja z večjim turističnim potencialom: staro mestno jedro Dravograda, vaška jedra Črneč, Libelič, Trbonj in druga naselja s potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti.
(4) Pri načrtovanju turizma, rekreacije in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zavarovanih območij. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik turizma in rekreacije (izletništvo, pohodništvo, lov, ribolov, kolesarjenje) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.
(5) V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri tem se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtujejo se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture.
(6) Razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih (npr. Drava in priobalna zemljišča Drave) ali na naravovarstveno občutljivih območjih (npr. Košenjak).
(7) Rekreacijske ureditve, ki zahtevajo večje površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje motnje (npr. športna igrišča, smučišče, vzletišče) se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za fragmentacijo, povzročanje hrupa in povečano prisotnost motenj (vodotoki, predvsem Dravograjsko jezero in gozdna zemljišča ob reki Dravi, ovršje Košenjaka nad 900 m n.v.) in ob obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.
(8) Začasne objekte namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam se načrtuje v območjih za turizem in rekreacijo oziroma na infrastrukturno opremljenih stavbnih zemljiščih z dobrim dostopom.
(9) Usmeritve za razvoj turizma, rekreacije in prostočasnih dejavnosti so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
39. člen
(pridobivanje mineralnih surovin)
(1) Območji površinskega pridobivanja mineralnih surovin sta peskokopa pri Gorčah in Trbonjah. Pridobivanja mineralnih surovin, vključno s transportom mora biti racionalno, sproti se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, po opustitvi dejavnosti pa se mora izvesti sanacija in rekultivacija z uvedbo ustrezne nadomestne rabe. Nelegalne kope v občini se evidentira in sanira, brez izkoriščanja mineralnih surovin.
(2) Pridobivanje mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo obstoječih območij in njihove širitve. Nova območja se načrtuje le izjemoma in izven naravovarstveno občutljivih območij (območja naravnih vrednot, najpomembnejši deli ekološko pomembnih območij, posebna in potencialna posebna varstvena območja).
(3) Izkoriščanje mineralnih surovin se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Obstoječe površinske kope v območjih z naravnimi kakovostmi se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat.
(4) Usmeritve za razvoj pridobivanja mineralnih surovin so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
40. člen
(usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Območje Občine Dravograd sodi zaradi vrednot kulturne krajine med posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino nižinskega dela občine je značilno prepletanje njivskih, travniških in gozdnih površin z gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in s poselitvijo na pobočjih nad vasjo. Kulturno krajino višinskih območij občine oblikujejo avtohtona poselitev razloženih naselij in višinskih kmetij (celkov). Za ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
(2) Ohranjajo in razvijajo se posebna območja, ki so pomembna z vidika urbanističnih in arhitekturnih značilnosti. To so mestno jedro Dravograda, vaška jedra Bukovske vasi, Črneč, Gorč, Libelič, Otiškega Vrha, Šentjanža, Šentjedert, Trbonj, Viča. Posebna pozornost bo namenjena ohranjanju in razvoju celkov.
(3) Ohranjajo in razvijajo se območja, ki so spoznana kot kvalitetna s področja ohranjanja narave kot npr. krajinski park Košenjak - Velka, gozdni rezervat Bukovje na obrobju Pohorja, številne stoletne lipe, nahajališče minerala dravit, Dravograjsko jezero.
(4) Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
41. člen
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
(1) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov. Za posege v območja ohranjanja narave je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojne službe za ohranjanje narave.
(2) Posebno varstveno območje (območja Natura 2000) je Zgornja Drava s pritoki. Posege in dejavnosti se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena,
– čas izvajanja, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljvih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagoditi tako, da se omogoči semenenje, naravno razmnoževanje ali druge oblike razmnoževanja.
(3) Na ekološko pomembnih območjih (Košenjak, Dolga Brda - Strojna, Pohorje, Zgornja Drava) se v čim večji možni meri ohranja naravna razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če je bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(4) Ohranjajo se naravne vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovna naravna vrednota). Posegi na naravnih vrednotah se lahko izvajajo, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Naravne vrednote se praviloma ohranjajo v obstoječi rabi, ki mora potekati na sonaraven način, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.
(5) Ohranjajo se prvine biotske raznovrstnosti krajine kot so travniški sadovnjaki, mejice, žive meje, posamezna drevesa, skupine dreves, gozdni otoki.
(6) Usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
42. člen
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezno vključevanje dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik ter prostorski potencial. Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo (kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev in drugi).
(4) Ohranja se izredno ogrožena etnološka dediščina (stare kmečke hiše, domačije, posamične kašče itd.) in se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi.
(5) Poleg objektov dediščine se varujejo tudi njihova vplivna območja, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vidnega vidika.
(6) Pri načrtovanju v krajini je treba upoštevati:
– ohranjanje dediščinske kulturne krajine in drugih zvrsti dediščine ter drugih kakovostnih prostorskih struktur, ki ohranjajo in vzpostavljajo prepoznavnost krajine,
– strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter zgodovinski razvoj območja,
– ohranitev vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kakovostnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine,
– izdelane raziskave s področja krajinskih, arhitekturnih in etnoloških regij ter ustrezne predpise s področja varstva kulturne dediščine,
– varstvene režime za posamezna področja kulturne dediščine,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi kulturnega in zgodovinskega okolja z dediščino ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– izogibati se izkoriščanju naravnih surovin v območjih in v vplivnih območjih enot dediščine,
– na območjih kulturne dediščine ali spomenikov ter njihovih vplivnih območjih vzpodbujati dejavnosti, ki krepijo prepoznavnost območij kulturne dediščine,
– upoštevati kulturno pomembne pojavne oblike naravnih prvin (vode, relief, vegetacija),
– izogibati se gradnji večjih infrastrukturnih objektov v območjih pomembnih prostorskih vedut,
– ohranjati oziroma revitalizirati (renaturirati) naravne krajinske prvine,
– poleg dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
(7) Usmeritve za varstvo kulturne dediščine so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
7.3 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter za obrambne potrebe
43. člen
(usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Omejujejo se posegi na ogrožena območja zaradi poplav, visoke podtalnice, hudournikov, zemeljskih ali snežnih plazov, erozije in podorov ter na varstvenih območjih. Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se bodo zmanjšala s preventivnim načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih in z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
(2) Na ogroženih območjih je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč in z omejevanjem razvoja glede na stopnjo nevarnosti ter omogočiti intervencijo v izrednih razmerah. Na teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti, ki bi lahko povzročile naravne nesreče in povečala ogroženost prostora.
(3) Varujejo se poplavna območja (ob Meži, Mislinji in Dravi) in erozijska območja na Kozjem vrhu in Otiškem vrhu pred posegi, na teh območjih se načrtujejo in izvajajo ukrepi za sanacijo, posege se načrtuje z ustreznimi odmiki.
(4) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti protipotresno projektirani in grajeni, upošteva se VII. in VIII. potresna stopnja po MSC lestvici.
(5) Za potrebe zaščite pred požarom se zagotavljajo zadostne količine vode iz hidrantnega omrežja, na vododeficitarnih območjih pa iz kapnic in protipožarnih bazenov in vodnih rezervoarjev.
(6) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo posegi, ki bi pomenili dodatno tveganje za življenje ljudi, za materialne dobrine in naravo.
(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in transport) je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe in ukrepe, da se preprečijo nesreče, verižne nesreče in zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje in pomoč. Posegi na teh območjih ali v vplivnih območjih so omejeni.
(8) V vseh ogroženih območjih ter v vseh poselitvenih območjih se zagotavljajo neovirani in ustrezno dimenzionirani dostopi intervencijskih in reševalnih vozil.
(9) Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.5.
44. člen
(območja in objekti za obrambne potrebe)
Na območju Občine Dravograd ni območij in objektov za obrambne potrebe.
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
45. člen
(namenska raba prostora)
(1) V OPN je določena osnovna namenska raba prostora, ki obsega:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča.
(2) Dejavnosti se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne podrobnejše namenske rabe. V posameznih območjih urejanja se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev in razvrednotenje te rabe.
(3) Obstoječa stavbna zemljišča se ohranijo, razen območij, ki so z vidika varstva ogrožanja nesprejemljiva (npr. ohranjanje narave, poplavna območja). Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(4) Širitve stavbnih zemljišč so na območja, kjer je za racionalni in kvaliteten prostorski razvoj najbolj smotrno. Pri tem so v največji možni meri upoštevane naravne in ustvarjene kvalitete prostora ter omejitve glede varstvenih območij, območij kmetijskih zemljišč z višjimi bonitetami itd..
(5) Na območjih razpršene poselitve je možna širitev poselitve na kmetijska in gozdna zemljišča zaradi zagotovitve razvojnih površin kmetije in za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(6) Nepozidana stavbna zemljišča se vračajo v kmetijska in gozdna zemljišča:
– če je za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo z vidika prostorskega razvoja občine,
– če so se na podlagi prostorskih analiz izkazala neustrezna za gradnjo,
– če gre za območja z varstvenimi režimi, ki gradnje ne dopuščajo.
(7) Krčitev gozdov za ureditev kmetijskih zemljišč so na območjih, kjer je izkazan interes lastnikov zemljišč in s tem ni prizadeta funkcija gozda. Krčitve varovalnih gozdov za ureditev kmetijskih zemljišč niso dopustne.
(8) Vodna zemljišča se ohranjanjo v obstoječem obsegu.
(9) Degradirana zemljišča se sanirajo in rekultivirajo v kmetijske oziroma gozdne površine.
(10) Pri opredeljevanju namenske rabe zemljišč je treba upoštevati območja ohranjanja narave tako, da le-ta ne bodo prizadeta in da bo omogočeno varovanje, ohranjanje, vzdrževanje ter prezentacija.
(11) Pri pri določanju namenske rabe na območjih, kjer je evidentirana dediščina je potrebno:
– namensko rabo prilagoditi rabi, ki bo v največji možni meri omogočala varovanje, ohranjanje in vzdrževanje kulturne dediščine,
– na območjih registriranih arheoloških najdišč sprememba namenske rabe, glede na obstoječo namensko rabo, načeloma ni dopustna. Namenska raba na arheoloških najdiščih mora v prvi vrsti zagotavljati nepoškodovanost podzemnih ostalin, zato se morajo novi posegi načeloma izogibati znanim arheološkim najdiščem. Namenska raba se izjemoma lahko razlikuje od dejanske rabe, v kolikor stopnja varstva posameznega arheološkega najdišča to dopušča (glede na varstveni režim, ki velja za konkretno arheološko najdišče),
– uvajanje rab oziroma dejavnosti, ki negativno vplivajo na pričevalnost in značaj dediščine in varovane krajinske značilnosti, ni dopustno,
– na območjih dediščine in vplivnih območjih dediščine ni možno načrtovati območij za potrebe obrambe, velikih območij proizvodnih dejavnosti ali območij dejavnosti, ki bi bila v primeru oboroženega spopada potencialni cilj napada,
– obrtne in industrijske obrate je treba umeščati v industrijsko cono Šentjanž,
– pri načrtovanju v območjih turizma in rekracije je potrebno omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tista, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.
(12) Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu I.6.
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
46. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji (PIP) se ureja celotni prostor občine, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi prostorskimi izvedbenimi načrti (občinski podrobni prostorski načrti – OPPN). S PIP se začasno urejajo tudi območja planiranih OPPN do njihovega sprejetja.
(2) Pogoji za gradnjo so predvideni tako, da je hkrati z zagotavljanjem funkcionalnosti zadoščeno tudi vsem okoljevarstvenim vidikom, vidikom varovanja zdravja ljudi, bivalnega in delovnega okolja, varstva narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter drugim vidikom in predpisom na način, da se ne poslabšuje obstoječega stanja.
(3) Območja za industrijsko proizvodnjo so praviloma ločena od stanovanjskih območij, možno pa je prepletanje gospodarskih in centralnih dejavnosti, če so le-te med seboj združljive.
(4) Zagotavljajo se ukrepi za usklajeno in učinkovito opremljanje z GJI.
(5) Pogoje za oblikovanje se predvidi tako, da poleg zagotavljanja funkcionalnosti sledijo kulturnim, krajinskim in drugim značilnostim območja.
(6) Območja stavbnih zemljišč v naseljih, kjer ni predvidena izdelava podrobnih prostorskih izvedbenih aktov, se pri načrtovanju upoštevajo morfološke, urbanistične, oblikovalske in druge značilnosti naselja, v katerem se območje nahaja.
10. Usmeritve za urejanje prostora z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti
47. člen
(1) OPPN se izdelajo za območja, kjer je planirano oziroma pričakovano zahtevnejše prostorsko urejanje in infrastrukturno opremljanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija) in s katerimi se želi doseči racionalno rabo prostora, celovito infrastrukturno opremljenost območja, postopnost in zaporednost urejanja, omejitev vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje ter sodelovanje javnosti.
(2) Z OPPN se lahko, glede na zahtevnost in kompleksnost, ureja tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN grafično niso prikazana in se določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh spremljajočih ureditev.
(3) V podrobnejše načrtovanje je zaradi celostnega urejanja možno priključiti tudi sosednja območja ali dele EUP – enot urejanja prostora.
(4) Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati registrirane enote kulturne dediščine skupaj z njihovimi vplivnimi območji ter režimi, ki v njih veljajo. Kadar se načrtuje celovita prenova v spomeniškem območju, območju naselbinske dediščine ali območju kulturne krajine, se območja urejajo z OPPN katerega sestavni del je konservatorski načrt za prenovo.
III. IZVEDBENI DEL OPN OBČINE DRAVOGRAD
1. Splošne določbe
48. člen
(vsebina izvedbenega dela OPN)
Izvedbeni del OPN določa prostorske izvedbene pogoje (v nadaljevanju: PIP) za gradnjo objektov in druge posege v prostor. PIP so določeni za celotno območje Občine Dravograd, za posamezne vrste osnovne in podrobnejše namenske rabe površin ter za izjemne primere urejanja še s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za določene enote urejanja prostora.
2. Enote urejanja prostora
49. člen
(enote urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). Te določajo pogoje za urejanje:
– posameznih naselij oziroma njihovih delov, objektov in drugih območij z enotno namensko rabo,
– območij odprtega prostora (ODP).
(2) Za posamezno EUP veljajo:
– skupni prostorski izvedbeni pogoji, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab (NRP) in podrobnejše namenske rabe (PNRP),
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki se nanašajo na posamezno EUP.
(3) Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo v vseh enotah urejanja prostora razen, če je s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(4) EUP se označujejo z oznako naselja in zaporedno številko (npr. BUK-1):
+----------+-----------------------------+
|Oznaka |Ime naselja |
+----------+-----------------------------+
|BUK |Bukovje |
+----------+-----------------------------+
|BUV |Bukovska vas |
+----------+-----------------------------+
|CRN |Črneče |
+----------+-----------------------------+
|CRG |Črneška Gora |
+----------+-----------------------------+
|DOB |Dobrova pri Dravogradu |
+----------+-----------------------------+
|DRA |Dravograd |
+----------+-----------------------------+
|GOR |Gorče |
+----------+-----------------------------+
|GOV |Goriški Vrh |
+----------+-----------------------------+
|KOV |Kozji Vrh nad Dravogradom |
+----------+-----------------------------+
|LIB |Libeliče |
+----------+-----------------------------+
|LIG |Libeliška Gora |
+----------+-----------------------------+
|OJS |Ojstrica |
+----------+-----------------------------+
|OTV |Otiški Vrh |
+----------+-----------------------------+
|POD |Podklanc |
+----------+-----------------------------+
|SEL |Selovec |
+----------+-----------------------------+
|SVB |Sv. Boštjan |
+----------+-----------------------------+
|SVD |Sv. Danijel |
+----------+-----------------------------+
|DUH |Sv. Duh |
+----------+-----------------------------+
|SPD |Šentjanž pri Dravogradu |
+----------+-----------------------------+
|TOV |Tolsti Vrh |
+----------+-----------------------------+
|TRB |Trbonje |
+----------+-----------------------------+
|TRI |Tribej |
+----------+-----------------------------+
|VEL |Velka |
+----------+-----------------------------+
|VIC |Vič |
+----------+-----------------------------+
|VRA |Vrata |
+----------+-----------------------------+
(5) EUP odprti prostor (ODP) obsega prostor občine izven poselitvenih območij, površinskih kopov mineralnih surovin, območij infrastrukture in voda:
+----------+-----------------------------+
|Oznaka |Obseg EUP |
+----------+-----------------------------+
|ODP-1 |območje med Dravo in Mežo |
+----------+-----------------------------+
|ODP-2 |območje severno od Drave |
+----------+-----------------------------+
|ODP-3 |območje med Dravo in |
| |Mislinjo |
+----------+-----------------------------+
|ODP-4 |Območje med Mežo in Mislinjo |
+----------+-----------------------------+
3. Območja namenske rabe prostora
50. člen
(območja namenske rabe prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima določeno vrsto namenske rabe prostora, ki se deli na osnovno namensko rabo (NRP) in podrobnejšo namensko rabo (PNRP).
(2) Vrste namenske rabe prostora:
+-----------------+----------------------+----------------------+
|Območja osnovne |Območja in površine |Členitev podrobnejše |
|namenske rabe |podrobnejše namenske |namenske rabe (PPNRP) |
|(NRP) |rabe (PNRP) | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
|1. OBMOČJA | | |
|STAVBNIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |S – OBMOČJA STANOVANJ | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| | |SSe – površine za |
| | |eno- in |
| | |dvostanovanjske |
| | |stavbe |
| | |SSv – površine za |
| | |večstanovanjske |
| | |stavbe |
| | |SSm – površine za |
| | |eno- in |
| | |dvostanovanjske |
| | |stavbe ter |
| | |večstanovanjske |
| | |stavbe |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |SB – stanovanjske | |
| |površine za posebne | |
| |namene | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |SK – površine |SKg – površine |
| |podeželskega naselja |gospodarskih objektov |
| | |v okviru kmetij |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |SP – površine | |
| |počitniških hiš | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |C – OBMOČJA CENTRALNIH| |
| |DEJAVNOSTI | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |CU – osrednja območja | |
| |centralnih dejavnosti | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |CD – druga območja |CDc – območja verskih |
| |centralnih dejavnosti |dejavnosti |
| | |CDi – območja za |
| | |izobraževanje |
| | |CDz – območja za |
| | |zdravstvo |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |I – OBMOČJA | |
| |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI| |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |IP – površine za | |
| |industrijo | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |IG – površine za | |
| |gospodarske cone | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |B – POSEBNA OBMOČJA | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |BT – površine za | |
| |turizem | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |BD – površine drugih | |
| |območij – nakupovalni | |
| |centri | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |BC – športni centri | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |Z – OBMOČJA ZELENIH | |
| |POVRŠIN | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |ZS – površine za | |
| |oddih, rekreacijo in | |
| |šport | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |ZP – parki | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |ZV – površine za | |
| |vrtičkarstvo | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |ZD – druge urejene | |
| |zelene površine | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |ZK – pokopališča | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |P – OBMOČJA PROMETNIH | |
| |POVRŠIN | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |PC – površine cest | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |PŽ – površine železnic|PŽk – železniška |
| | |proga v proučevanju – |
| | |začasna kolesarska |
| | |pot |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| | |PLv – vzletišče |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |T – OBMOČJA | |
| |KOMUNIKACIJSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |T – območja | |
| |komunikacijske | |
| |infrastrukture | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |E – OBMOČJA ENERGETSKE| |
| |INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| | |Ee – območja za |
| | |oskrbo z električno |
| | |energijo |
| | |Ed – območja |
| | |varovalnega pasu |
| | |daljnovodov |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |O – OBMOČJA OKOLJSKE | |
| |INFRASTRUKTURE | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| | |Ov – območja oskrbe z |
| | |vodo |
| | |Oc – čistilne naprave |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |A – POVRŠINE RAZPRŠENE| |
| |POSELITVE | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |A – površine razpršene|Ag – razpršena |
| |poselitve |poselitev gospodarski |
| | |objekti |
+-----------------+----------------------+----------------------+
|2. OBMOČJA | | |
|KMETIJSKIH | | |
|ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |K1 – NAJBOLJŠA | |
| |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |K1 – najboljša | |
| |kmetijska zemljišča | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |K2 – DRUGA KMETIJSKA | |
| |ZEMLJIŠČA | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |K2 – druga kmetijska | |
| |zemljišča | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
|3. OBMOČJA | | |
|GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |G – gozdna zemljišča |Gv – varovalni |
| | |gozdovi |
| | |Gp – primestni |
| | |gozdovi |
+-----------------+----------------------+----------------------+
|4. OBMOČJA VODA | | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |V – POVRŠINSKE VODE | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |VC – celinske vode | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
|5. OBMOČJA | | |
|DRUGIH ZEMLJIŠČ | | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |L – OBMOČJA MINERALNIH| |
| |SUROVIN | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |LN – površine | |
| |nadzemnega | |
| |pridobivalnega | |
| |prostora mineralnih | |
| |surovin | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| |OO – OSTALA OBMOČJA | |
+-----------------+----------------------+----------------------+
| | |OOn – ostale zelene |
| | |obvodne površine |
| | |OOs – sanacija |
| | |degradiranih površin |
+-----------------+----------------------+----------------------+
4. Skupni prostorski izvedbeni pogoji
4.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti, vrste objektov in vrste posegov
51. člen
(vrste dovoljenih gradenj)
(1) Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje gradnje v skladu z namensko rabo prostora:
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov,
– vzdrževanje objektov,
(2) Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in vzdrževalna dela, razen odstranitve objektov, so dopustne samo na zakonito zgrajenih objektih.
(3) Dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v prilogah 1 in 2, ki sta obvezni prilogi tega odloka.
52. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov so dopustne za dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora, določeno za posamezno enoto urejanja prostora.
(2) Za legalno zgrajene objekte, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora, so dopustna nujna vzdrževalna dela, odstranitve objektov ali sprememba namembnosti objektov v skladu z namensko rabo in določili tega odloka.
53. člen
(objekti razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1) V EUP z namensko rabo K1, K2, G in Gp so evidentirani posamični obstoječi objekti razpršene gradnje in prikazani kot stavbišča v izvedbenem delu grafičnih prikazov OPN na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(2) Na obstoječih zakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje, so za izboljšanje bivalnega standarda dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcije objektov,
– gradnja novega objekta na stavbišču poprej odstranjenega objekta, novi objekt po velikosti lahko presega odstranjeni objekt do 20 % BTP,
– dozidave objektov do 20 % povečanja tlorisne površine,
– nadzidave pritličnih objektov z izkoriščenim podstrešjem oziroma mansardo,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitve objektov.
(3) Če obstoječi zakonito zgrajen objekt ni vrisan na karti iz prvega odstavka tega člena, zanj veljajo enake določbe kot za vrisane objekte.
(4) Za določitev gradbene parcele k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu se uporabljajo določbe 88. člena tega odloka.
54. člen
(drugi dopustni posegi v prostor)
(1) Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na celotnem območju občine dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nove gradnje in odstranitve:
– cest in cestnih objektov, parkirnih površin, pločnikov, peš poti, dostopov za funkcionalno ovirane, kolesarskih stez in poti, dostopnih cest do objektov, avtobusnih postajališč,
– vodovodnega omrežja, objektov in naprav vključno z zajetji, vodnjaki, črpališči, vodohrani, hidrantnim omrežjem in vodovodnimi rezervoarji za požarno vodo,
– kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav vključno s črpališči, zadrževalnimi bazeni, razbremenilniki in čistilnimi napravami,
– nadzemnih in podzemnih elektroenergetskih vodov napetosti 20 kV in manj, vključno s transformatorskimi postajami in javno razsvetljavo,
– distribucijskega plinovodnega omrežja vključno z merilno regulacijskimi postajami,
– kotlovnic za daljinsko ogrevanje objektov, vključno s toplovodnim omrežjem,
– nadzemnega in podzemnega elektronsko komunikacijskega omrežja, objektov in naprav,
– ostala GJI, vključno s priključki,
– ureditve za šport in rekreacijo v naravi,
– vodnogospodarskih ureditev in objektov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
– objektov in ureditev za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvo pred požarom,
– objektov in naprav za potrebe raziskav in študijske dejavnosti,
– spominskih obeležij.
(2) Če ta odlok ali drugi predpisi ne določajo drugače, so na območjih za poselitev poleg posegov iz prvega odstavka dopustna še vzdrževalna dela, rekonstrukcije, nove gradnje in odstranitve:
– javnih površin (večje peš površine, trgi), športnih in otroških igrišč, urbane opreme, spominskih obeležij,
– urejenih zelenih površin, parkov,
– ekoloških otokov.
(3) Na celotnem območju občine so dopustne raziskave nahajališč mineralnih surovin in podzemnih vod pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se zemljišča po raziskavah vrnejo v prvotno stanje.
(4) Objekti, ureditve in posegi iz prvega in drugega odstavka so dopustni, če niso v nasprotju z drugimi členi tega odloka in s predpisi, ki urejajo posamezna področja graditve in varstva.
4.1.1 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih namenjenih poselitvi
55. člen
(območja stanovanj – S)
(1) Površine za eno- in dvostanovanjske stanovanjske stavbe (SSe) so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja, občasno bivanje,
– obstoječe kmetije,
– trgovske, gostinske, obrtne delavnice, storitvene in poslovne dejavnosti pod pogoji:
– da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje,
– da velikost parcele, namenjene gradnji zagotavlja potrebno površino za osnovno dejavnost in spremljajoče dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
– kvartarne dejavnosti (otroško in socialno varstvo, kultura in razvedrilo ipd.).
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– eno- in dvostanovanjske stavbe, stavbe za občasno bivanje, stanovanjske stavbe za posebne namene (bivalne skupnosti, materinski dom ipd.),
– obstoječe kmetije, objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– objekti za trgovske dejavnosti – površina prostorov sme biti do 500 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– objekti za gostinske dejavnosti,
– obrtne delavnice, objekti za storitvene in poslovne dejavnosti – površina prostorov za dejavnost sme biti največ 30 % BTP osnovnega stanovanjskega objekta,
– objekti za kvartarne dejavnosti.
(1.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti; izjemoma dvojčki, objekti v nizu in atrijski objekti.
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70.
(1.5) Drugi pogoji:
– najmanj 20 % površine gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
(2) Površine za večstanovanjske stavbe (SSv) so namenje bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja,
– trgovske, gostinske, storitvene, poslovne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti (otroško in socialno varstvo, kultura in razvedrilo ipd.).
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– tri- in večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene (varovana stanovanja, bivalne skupnosti ipd.),
– spremljajoči objekti za potrebe osnovnega objekta,
– objekti za trgovske dejavnosti – površina prostorov sme biti do 500 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– objekti za gostinske, storitvene in poslovne dejavnosti – površina prostorov sme biti do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– objekti za kvartarne dejavnosti.
(2.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, objekti v nizu.
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,70,
– faktor izrabe je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih garaž.
(2.5) Drugi pogoji:
– najmanj 20 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice, otroška igrišča ter ureditve za rekreacijo in šport.
(3) Površine za eno in dvostanovanjske stavbe ter večstanovanjske stavbe (SSm) so namenje bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja,
– trgovske, gostinske, storitvene, poslovne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti (otroško in socialno varstvo, kultura in razvedrilo ipd.).
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– eno- in dvostanovanjske ter večstanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene (varovana stanovanja, bivalne skupnosti ipd.),
– spremljajoči objekti za potrebe osnovnega objekta,
– objekti za trgovske dejavnosti – površina prostorov sme biti do 500 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– objekti za gostinske, storitvene in poslovne dejavnosti – površina prostorov sme biti do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– objekti za kvartarne dejavnosti.
(3.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, objekti v nizu.
(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,70,
– faktor izrabe je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih garaž.
(3.5) Drugi pogoji:
– najmanj 20 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice, otroška igrišča ter ureditve za rekreacijo in šport.
(4) Stanovanjske površine za posebne namene (SB) so namenjene bivanju starostnikov
(4.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja za posebne skupine prebivalstva – starostnikov,
– trgovske, gostinske, storitvene dejavnosti za potrebe območja.
(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe za starostnike in stanovanjske stavbe z varovanimi stanovanji,
– spremljajoči objekti za potrebe območja,
– objekti za trgovske, gostinske, storitvene dejavnosti,
– objekti za potrebe verskih dejavnosti.
(4.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(4.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
(5) Površine podeželskega naselja (SK) so namenjene kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
(5.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja, občasno bivanje,
– kmetije, dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– trgovske, gostinske, storitvene, obrtne delavnice, poslovne dejavnosti, turizem, šport in rekreacija pod pogoji:
– da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje,
– da velikost parcele, namenjene gradnji zagotavlja potrebno površino za osnovno dejavnost in spremljajoče dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
– kvartarne dejavnosti (otroško in socialno varstvo, kultura in razvedrilo, objekti za verske dejavnosti, gasilski domovi ipd.).
(5.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za občasno bivanje, stanovanjske stavbe za posebne namene (bivalne skupnosti, materinski dom ipd.),
– objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
– nestanovanjski objekti in nestanovanjski kmetijski objekti,
– objekti za trgovske, gostinske, turistične dejavnosti – površina prostorov sme biti do 500 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– bencinski servisi,
– obrtne delavnice za mirne proizvodne in storitvene dejavnosti, objekti za poslovne dejavnosti, tudi kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji – površina prostorov sme biti do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– objekti za kvartarne dejavnosti.
(5.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, objekti v nizu, na ključ, zazidava v gruči.
(5.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70,
– dopustna so odsopanja faktorja pozidanosti na območju kmetij s tradicionalno zazidavo.
(5.5) Drugi pogoji:
– najmanj 20 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice,
– delavnice z industrijsko proizvodnjo niso dopustne.
(6) Površine gospodarskih objektov v okviru kmetij (SKg)
(6.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijska dejavnost v okviru kmetij, bivanje ni dopustno.
(6.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– kmetijski gospodarski objekti v sklopu kmetije,
– objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(6.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, objekti v nizu, na ključ, gručasta zazidava.
(6.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
(7) Površine počitniških hiš (SP)
(7.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– občasno bivanje, stalno bivanje ni dopustno,
– trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti, šport in rekreacija.
(7.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe namenjeni občasnemu bivanju,
– objekti za trgovske, gostinske, turistične in storitvene dejavnosti,
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo.
(7.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, dvojčki, objekti v nizu.
(7.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,35, faktor izrabe (FI): do 0,50.
(7.5) Drugi pogoji:
– najmanj 20 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
56. člen
(območja centralnih dejavnosti – C)
(1) Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) so območja jedra naselja, kjer se prepletajo bivanje ter terciarne in kvartarne dejavnosti.
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja,
– trgovske, gostinske, turistične, storitvene, poslovne in druge terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti (upravne, družbene, izobraževalne, zdravstvene, socialne, kulturne, finančne, verske in druge dejavnosti).
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe in stavbe za dopustne dejavnosti,
– spremljajoči objekti za potrebe osnovnega objekta in območja,
(1.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, objekti v nizu, strnjena ulična zazidava.
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
(1.5) Drugi pogoji:
– pritličja objektov so praviloma namenjena za javni program, nadstropja pa za stanovanja. Mirne dejavnosti so lahko tudi v nadstropjih.
(2) Druga območja centralnih dejavnosti (CD).
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– trgovske, gostinske, turistične, storitvene, poslovne in storitvene in druge terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti (upravne, družbene, izobraževalne, kulturne, finančne in druge dejavnosti),
– bivanje ni dopustno razen, če je bivanje funkcionalno vezano na dejavnost.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti za trgovske, gostinske (tudi kratkotrajno bivanje), turistične, storitvene, poslovne in druge terciarne dejavnosti,
– objekti za kvartarne dejavnosti,
– spremljajoči objekti za potrebe osnovnega objekta in območja.
(2.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, objekti v nizu, strnjena ulična zazidava.
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,50.
(2.5) Drugi pogoji:
– najmanj 10 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
(3) Območja verskih dejavnosti (CDc)
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– vse vrste verskih in sakralnih dejavnosti,
– versko izobraževanje,
– bivanje za potrebe dejavnosti,
– trgovske, gostinske in kulturne (muzeji, knjižnice, večnamenske dvorane) dejavnosti.
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in ureditve za potrebe verskih in sakralnih dejavnosti,
– stanovanjski objekti za potrebe dejavnosti,
– objekti za trgovske in gostinske dejavnosti za potrebe območja,
– objekti za kulturne dejavnosti,
– spremljajoči objekti za potrebe dejavnosti in območja.
(3.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
(4) Območja za izobraževanje (CDi)
(4.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– vse vrste vzgoje in izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo,
– otroško varstvo,
– šport in rekreacija.
(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti za vzgojo, izobraževanje in otroško varstvo,
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo, športna in otroška igrišča,
– spremljajoči objekti za potrebe osnovnega objekta in območja.
(4.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(4.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
(4.5) Drugi pogoji:
– najmanj 30 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice, otroška igrišča ter ureditve za rekreacijo in šport.
(5) Območja za zdravstvo (CDz)
(5.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– vse vrste zdravstvenega varstva.
(5.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti za zdravstvo varstvo,
– spremljajoči objekti za potrebe osnovnega objekta in območja,
(5.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(5.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
57. člen
(območja proizvodnih dejavnosti – I)
(1) Površine za industrijo (IP)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne, skladiščne, transportne, komunalne, poslovne, storitvene, trgovske, gostinske in druge podobne dejavnosti,
– dopustne so kulturne in razvedrilne dejavnosti ter rekreacija in šport.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in ureditve za proizvodne, skladiščne, transportne, komunalne, poslovne, storitvene dejavnosti, tehnološki parki,
– objekti za trgovske in gostinske dejavnosti, objekti za kulturne in razvedrilne dejavnosti ter za rekreacijo in šport,
– obstoječe stanovanjske stavbe in kmetije, nove stanovanjske stavbe niso dopustne,
– pomožni objekti za potrebe osnovnega objekta in območja,
– objekti in ureditve za varstvo okolja,
(1.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,50.
(1.5) Drugi pogoji:
– najmanj 10 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
(2) Površine za gospodarske cone (IG)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– proizvodne, skladiščne, transportne, komunalne, poslovne, storitvene, trgovske, gostinske in druge podobne dejavnosti,
– dopustne so kulturne in razvedrilne dejavnosti ter rekreacija in šport.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in ureditve za proizvodne, skladiščne, transportne, komunalne, poslovne, storitvene in druge podobne dejavnosti,
– objekti za trgovske in gostinske dejavnosti ter za kulturne in razvedrilne dejavnosti,
– obstoječe stanovanjske stavbe in kmetije, nove stanovanjske stavbe niso dopustne,
– pomožni objekti za potrebe osnovnega objekta in območja,
– objekti in ureditve za varstvo okolja.
(2.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,50.
(2.5) Drugi pogoji:
– najmanj 10 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
58. člen
(posebna območja – B)
(1) Površine za turizem (BT)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– površine za turizem,
– rekreacija in šport.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– turistični in gostinski objekti (planinske in gozdarske koče, CŠOD, restavracije, hoteli, penzioni, apartmaji, gostišča itd.),
– stavbe za občasno bivanje s pomožnimi objekti,
– objekti za trgovino in storitvene dejavnosti,
– sanitarije in garderobe za potrebe dejavnosti.
(1.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 1,50.
(1.5) Drugi pogoji:
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav,
– najmanj 30 % gradbene parcele morajo obsegati parkovne, rekreacijske, športne in druge zelene površine.
(2) Površine drugih območij – nakupovalni centri (BD)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– trgovski centri,
– trgovske, gostinske, storitvene, poslovne, kulturne in razvedrilne dejavnosti, šport in rekreacija.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in ureditve trgovskih centrov,
– spremljajoči objekti in ureditve trgovskih centrov,
– objekti in ureditve za trgovske, gostinske, storitvene, poslovne, kulturne in razvedrilne dejavnosti.
(2.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,50, faktor izrabe (FI): do 1,50.
(2.5) Drugi pogoji:
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav,
– najmanj 10 % gradbene parcele morajo obsegati parkovne, športne, rekreacijske in druge zelene površine.
(3) Športni centri (BC)
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– trgovina, gostinstvo in storitve.
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo,
– objekti za trgovino, gostinstvo in storitve za potrebe območja, garderobe in sanitarije za potrebe dejavnosti.
(3.3) Tipologija zazidave:
– ni enotno opredeljena.
(3.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
(3.5) Drugi pogoji:
– najmanj 10 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice,
– dopustno je prekritje igrišč z začasnimi konstrukcijami (šotori, baloni).
59. člen
(površine razpršene poselitve – A)
(1) Površine razpršene poselitve (A)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– bivanje – stanovanja,
– kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi,
– kmetijstvo,
– trgovske, gostinske, turistične in storitvene dejavnosti, šport in rekreacija.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– stanovanjske stavbe, nestanovanjski objekti, nestanovanjski kmetijski objekti,
– objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji (trgovina, gostinstvo, turistične in storitvene dejavnosti ipd.),
(1.3) Tipologija zazidave:
– avtohtona razpršena poselitev,
– prostostoječi objekti, objekti v nizu, na ključ, zazidava v gruči.
(1.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– faktor zazidanosti (FZ): do 0,40, faktor izrabe (FI): do 0,70.
(1.5) Drugi pogoji:
– najmanj 20 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
(2) Razpršena poselitev – gospodarski objekti (Ag)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo,
– bivanje ni dopustno.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– nestanovanjski kmetijski objekti za rejo živali ter spravilo pridelkov, kmetijskih strojev in orodja,
– spremembe namembnosti objektov ali dela objektov v stanovanja ni dopustno.
(2.3) Tipologija zazidave:
– prostostoječi objekti, objekti v nizu, na ključ, zazidava v gruči.
(2.4) Stopnja izkoriščenosti za gradnjo:
– ni določena.
(2.5) Drugi pogoji:
– najmanj 20 % gradbene parcele morajo obsegati zelenice.
60. člen
(območja zelenih površin – Z)
(1) Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– površine, objekti, naprave in ureditve za oddih, rekreacijo in šport na prostem (športna igrišča z ali brez prostorov za gledalce, smučišča z vlečnicami in sedežnicami ter objekti in napravami za zasneževanje, tekaške proge, skakalnice, trim steze, piknik prostori, razgledišča, adrenalinski parki, dostopi do vode itd.),
– površine za avtomobilistične, motoristične ali konjske dirke niso dopustne,
– objekti za trgovino, gostinstvo in storitve, sanitarije in garderobe za potrebe dejavnosti,
– stanovanjski objekti za upravitelja območja.
(1.3) Drugi pogoji:
– objekti, ureditve in naprave morajo biti oblikovno poenoteni in usklajeni,
– dopustno je prekritje igrišč z začasnimi konstrukcijami (šotori, baloni).
(2) Parki (ZP)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– površine za parke.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– parki s pripadajočo urbano opremo,
– javni vrtovi, trgi, urejene zelene površine, otroška igrišča,
– manjši gostinski objekti, sanitarije, garderobe za potrebe dejavnosti,
– objekti za kulturne dejavnosti (muzeji, galerije), trgovine s spominki.
(2.3) Dopustne vrste posegov:
– sanacija degradiranih zemljišč za potrebe dejavnosti, sanitarna sečnja dreves in zasaditve avtohtonih vrst dreves. V primeru botaničnega vrta so dopustne zasaditve neavtohtonih vrst drevja in grmičevja,
– urbana oprema (npr. poti, klopi, koši za smeti, luči, fontane),
– postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije.
(2.4) Drugi pogoji:
– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju s funkcijo parka,
– objekti, ureditve in naprave v območju morajo biti oblikovno poenoteni in usklajeni.
(3) Površine za vrtičkarstvo (ZV)
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– površine za vrtičkarstvo.
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– vrtički, vrtne lope za shranjevanje orodja, sanitarije za potrebe dejavnosti.
(3.3) Drugi pogoji:
– objekti, ureditve in naprave v območju morajo biti oblikovno poenoteni in usklajeni.
(4) Druge urejene zelene površine (ZD)
(4.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– zelene površine ob vodotokih,
– turizem, šport in rekreacija, ribolov, če ne poskabšujejo stanja habitatov zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst in ne posegajo v območja varovanih habitatnih tipov.
(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– peš poti, počivališča, razgledišča, dostopi do vode, urbana oprema,
– objekti in ureditve za preprečevanje škodljivega delovanja voda, utrditve brežin.
(4.3) Dopustne vrste posegov:
– ohranja se avtohtona obrežna vegetacija,
– sanitarna sečnja dreves in zasaditve avtohtonih vrst dreves,
– postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu s predpisi.
(4.4) Drugi pogoji:
– gradnja stalnih in začasnih objektov (pomoli, čolnarne, ute ipd.) ni dovoljena. Obstoječi objekti se morajo odstraniti.
(5) Pokopališča (ZK)
(5.1) Namenska raba:
– površine za pokopališča in spremljajoče objekte.
(5.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– pokopališča, pokopališki objekti in spremljajoči servisni objekti, ekološki otoki, stavbe za opravljanje verskih objektov, kapelice in znamenja,
– manjše trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti za potrebe območja, sanitarni prostori,
– parkovne ureditve in urbana oprema, javna parkirišča.
(5.3) Drugi pogoji:
– prepoznavno oblikovanje objektov in ureditev v skladu s funkcijo in namembnostjo objektov in območja,
– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.
61. člen
(območja prometnih površin – P)
(1) Površine cest (PC)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– območja in omrežja infrastrukture cest.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– državne ceste, občinske ceste, javne poti in drugi prometni infrastrukturni objekti,
– objekti in ureditve namenjeni funkciji območja (bencinski servisi, postajališča, nadstrešnice ipd.),
– parkirišča, rezgledišča in počivališča s spremljajočimi objekti in ureditvami ter urbano opremo,
– objekti in ureditve za zagotavljanje varnosti prometa, zaščitne ter protihrupne ograje in nasipi,
– kolesarske steze, poti in pasovi.
(1.3) Drugi pogoji:
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.
(2) Površine železnic (PŽ)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– železniške proge s pripadajočimi objekti in ureditvami,
– prometni terminali.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in ureditve namenjeni funkciji območja (železniške proge, železniške postaje, čuvajnice ipd.),
– objekti in ureditve za zagotavljanje varnosti prometa, zaščitne ter protihrupne ograje in nasipi.
(3) Železniška proga v proučevanju – začasna kolesarska pot (PŽk)
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– kolesarske steze in poti s pripadajočimi objekti in ureditvami,
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– kolesarske steze in poti,
– spremljajoči objekti in ureditve (počivališča, razgledišča, kolesarnice, kolesarski servisi ipd),
– objekti in ureditve za zagotavljanje varnosti prometa, zaščitne ter protihrupne ograje in nasipi.
(4) Vzletišča (PLv)
(4.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– vzletišča,
(4.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– vzletišča in objekti za potrebe dejavnosti (hangarji, garderobe, sanitarije ipd.).
62. člen
(območja komunikacijske infrastrukture – T)
(1) Območja komunikacijske infrastrukture (T)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– območja in omrežja komunikacijske infrastrukture.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in naprave (elektronske) komunikacijske infrastrukture.
(1.3) Drugi pogoji:
– dejavnost ne sme imeti škodljivih plivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v območju in na sosednjih zemljiščih,
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav,
– objekti in naprave ne smejo biti vidno izpostavljeni, razen antenskih stolpov.
63. člen
(območja energetske infrastrukture – E)
(1) Območja za oskrbo z električno energijo (Ee)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– elektrarne, objekti in naprave elektroenergetske infrastrukture.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti, naprave in ureditve elektrarn.
(1.3) Drugi pogoji:
– dejavnost ne sme imeti škodljivih plivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v območju in na sosednjih zemljiščih.
(2) Območja varovalnega pasu daljnovodov (Ed)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– naprave elektroenergetske infrastrukture.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– gradnje novih stanovanjskih stavb niso dopustne,
– objekti za proizvodnjo, storitve, transport, skladišča, servisi, parkirišča, manipulativne površine, zunanja skladišča pod pogojem, da je elektromagnetno sevanje v dopustnih vrednostih in da dejavnosti nimajo vpliva na energetsko infrastrukturo,
– za rekonstrukcije, dozidave, nadzidave objektov je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja.
64. člen
(območja okoljske infrastrukture – O)
(1) Območja oskrbe z vodo (Ov)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– območja in omrežja za oskrbo z vodo.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti, vodi in ureditve za oskrbo z vodo (zajetja, črpališča, vodohrani, prenosni in distribucijski vodovodi).
(1.3) Drugi pogoji:
– objekti se umeščajo v prostor vidno nevpadljivo z upoštevanjem krajinskih značilnosti širšega območja.
(2) Čistilne naprave (Oc)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– območja in omrežja za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti in ureditve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod (čistilne naprave, črpališča, kanalizacija za odpadno vodo ipd.).
(2.3) Drugi pogoji:
– dejavnost ne sme imeti škodljivih plivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v območju in na sosednjih zemljiščih,
– pri oblikovanju se upoštevajo urbanistične, arhitekturne in krajinske značilnosti širšega območja ter oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav,
– vse proste površine na obrobju območja je treba zasaditi z avtohtonim drevjem in grmičevjem, ki oblikujejo pas zaščitnega zelenja.
65. člen
(odstopanja stopenj izkoriščenosti zemljišč)
(1) V EUP s podrobnejšo namensko rabo SSe, SSm, SK, CD, A in Ag, kjer omejitve v prostoru (strnjenost zazidave, obstoječa parcelacija in velikost gradbenih parcel) ne omogočajo za gradnjo objektov določenih faktorjev zazidanosti (FZ) in faktorjev izrabe (FI) in s tem dolgoročnega razvoja, so izjemoma dopustni večji faktorji zazidanosti (FZ) in faktorji izrabe (FI) kot so določeni v tem odloku, kar je treba utemeljiti in dokazati v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Na območjih dediščine sta faktor zazidanosti (FZ) in stopnja izkoriščenosti zemljišč (FI) podana z dejanskim stanjem. V izjemnih, za ohranitev dediščine ključnih primerih, je stopnjo izkoriščenosti zemljišč mogoče spremeniti v skladu s podrobnejšimi kulturno varstvenimi pogoji.
66. člen
(območja za poselitev v bližini načrtovane hitre ceste)
(1) Nove posege v bližini načrtovane hitre ceste je treba načrtovati v skladu z veljavnimi predpisi, ob upoštevanju predvidenih obremenitev okolja zaradi prometa v planskem obdobju.
(2) Upravljalec hitre ceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom in dodatne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi kot posledce obratovanja državne ceste (glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njene izgradnje) za nova poselitvena območja oziroma območja spremenjene rabe prostora, določenih s tem odlokom.
(3) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obstoječih objektov v območju, kjer bodo na podlagi izdelane študije hrupne obremenjenosti presežene dovoljene vrednosti kazalcev hrupa, je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na hitri cesti.
4.1.2 Prostorski izvedbeni pogoji na ostalih površinah osnovne namenske rabe
67. člen
(kmetijska zemljišča – K)
(1) Najboljša in druga kmetijska zemljišča (K1, K2)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijstvo,
– čebelarstvo, lov in ribolov.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu s prilogama 1 in 2, ki sta obvezni prilogi tega odloka,
– nezahtevne in enostavne kmetijske objekte kot npr. kozolec, kmečka lopa, silos, skedenj, senik, lahko gradijo izven stavbih zemljišč le nosilci kmetijskega gospodarstva,
– ureditve infrastrukture, od tega le:
– rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest,
– cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki nanje,
– posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– začasni objekti,
– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči,
– lovske preže, krmišča za živali.
(1.3) Dopustne vrste posegov
– agrarne operacije in vodnogospodarske ureditve kot so vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje zemljišč.
(1.4) Drugi pogoji:
– ohranjajo se mejice, žive meje in pasovi gozda za zaščito pred vetrom,
– posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe se sanira in zemljišča rekultivira,
– višina nadzemnih in globina podzemnih vodov GJI mora omogočati normalno kmetijsko obdelavo.
68. člen
(gozdna zemljišča – G)
(1) Gozdna zemljišča (G)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– turizem, šport in rekreacija, če omogočajo ohranjanje funkcij gozda,
– čebeljarjenje, lov in ribolov.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– gozdne ceste, vlake,
– gozdarski objekti (gozdarske in lovske koče, zavetišča) izključno za potrebe gospodarjenja z gozdovi,
– male hidroelektrarne,
– lovske preže, krmišča za živali, tradicionalni čebelnjaki,
– objekti in naprave za opazovanje narave (tematskih poti, rezgledne ploščadi, stolpi ipd.), usmerjevalne in pojasnjevalne table.
(1.3) Dopustne vrste posegov:
– gozdne operacije v skladu s predpisi o gozdovih.
(1.4) Drugi pogoji:
– posegi v gozdove (krčitve gozdov) na območjih kmetijske in primestne krajine (nižinski gozdovi) in posegi v gozdove (krčitve gozdov) z evidentiranimi ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti praviloma niso dopustni. Za krčitve gozdov v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje pristojne javne gozdarske službe,
– posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh minimalna ter, da se ne poslabšajo pogoji gospodarjenja z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč,
– za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje pristojni zavod za gozdove po predhodni pridobitvi mnenja upravljalca lovišča,
– pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi,
– posegi v prostor so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti, ne povzročajo škode na gozdnem rastju in tleh oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je treba zanje pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe.
(2) Varovalni gozdovi (Gv)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– dostopi do gozdov, gozdne ceste, vlake,
– posegi, objekti in ureditve, ki ohranjajo in povečujejo varovalno funkcijo gozdov.
(2.3) Dopustne vrste posegov:
– sanacije zemljišč in posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom,
– posegi na površinah varovalnih gozdov praviloma niso dopustni, dopustni so posegi namenjeni funkciji območja pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva.
(2.4) Drugi pogoji:
– dopustni so samo posegi, namenjeni izvajanju ekološke in varovalne funkcije gozda s soglasjem pristojnega ministrstva ter pristojnih služb varstvo narave,
– krčitve gozda za kmetijske namene niso dopustne.
(3) Primestni gozdovi (Gp)
(3.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– šport in rekreacija, če omogočajo ohranjanje funkcij gozda,
– lov in ribolov.
(3.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– gozdne ceste, vlake,
– nestanovanjski gozdarski objekti (gozdarske in lovske koče, zavetišča) izključno za potrebe gospodarjenja z gozdovi,
– lovske preže, krmišča za živali, tradicionalni čebelnjaki,
– objekti in ureditve za šport, rekreacijo in prosti čas,
– objekti in naprave za opazovanje narave, usmerjevalne in pojasnjevalne table za urejanje tematskih poti, rezgledne ploščadi in stolpi.
(3.3) Dopustne vrste posegov:
– gozdne operacije v skladu s predpisi o gozdovih.
(3.4) Drugi pogoji:
– posegi v gozdove (krčitve gozdov) na območjih kmetijske in primestne krajine (nižinski gozdovi) in posegi v gozdove (krčitve gozdov) z evidentiranimi ekološkimi in socialnimi funkcijami na prvi stopnji poudarjenosti, praviloma niso dopustni. Za krčitve gozdov v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje pristojne javne gozdarske službe,
– posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena škoda na gozdnem rastju in tleh minimalna ter, da se ne poslabšajo pogoji gospodarjenja z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč,
– za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje pristojni zavod za gozdove po predhodni pridobitvi mnenja upravljalca lovišča,
– pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi,
– posegi v prostor so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti, ne povzročajo škode na gozdnem rastju in tleh oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva, za posege je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe.
69. člen
(površinske vode – V)
(1) Celinske vode (VC)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– površinske vode,
– turizem, šport in rekreacija, ribolov, če ne vplivajo na vodni režim in stanje voda ter ne poslabšujejo stanja habitatov zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst in ne posegajo v območja varovanih habitatnih tipov.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– vodnogospodarske ureditve (jezovi, pregrade, regulacije ipd.) ter objekti in ureditve za preprečevanje škodljivega delovanja voda,
– objekti in ureditve namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, obrambi, zaščiti in reševanju,
– mlini, žage, ribogojnice, male hidroelektrarne in zajem vode za namakanje kmetijskih zemljišč pod pogojem, da odvzem vode ne ogroža kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka in da je za rabo vode pridobljena vodna pravica. Za ohranitev življenjskih razmer v vodotoku se zagotovi ustrezen prehod za ribe,
– objekti in ureditve za potrebe športa in rekreacije (npr. dostopi do vode) pod pogojem, da je za rabo vode pridobljena vodna pravica,
– črpališča požarne vode in manjša zajetja za ureditev ribnikov pod pogojem, da je za rabo vode pridobljena vodna pravica.
(1.3) Dopustne vrste posegov:
– na vodna in priobalna zemljišča ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poseganje v prostor na priobalnem zemljišču v tlorisni širini 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem in dugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem in priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– za vse posege na vodna in priobalna zemljišča je potrebno pridobiti vodno soglasje oziroma soglasje na podlagi zakonodaje s področja upravljanja z vodami,
– posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih morajo zagotavljati poplavno varnost in ekološko sprejemljiv pretok, ne smejo povzročati ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja ter poslabšati stanja voda in vodnega režima,
– dejavnosti na reki Dravi niso dopustne 500 m gorvodno in 300 m dolvodno od pregrade hidroelektrarne Dravograd,
– za obstoječe objekte, naprave, ureditve in infrastrukturne vode so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, adaptacije in obnove pod pogoji, da se bistveno ne spreminjajo namembnost in velikost objekta, ne vplivajo na kakovost vode in vodni režim, ne povečuje poplavna in erozijska nevarnost ter ne poslabšuje stanje voda,
– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in urejanje malih hidroelektraren pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora,
– mostovi, ceste in druga infrastruktura GJI ne smejo posegati v pretočni profil vodotoka. Zagotovi se varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno varnostno višino in varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– posegi na vodnih zemljiščih se morajo izvajati tako, da je ribam omogočen prehod,
– posegi v ribiški okoliš morajo v največji možni meri zagotavljati ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti.
(1.4) Drugi pogoji:
– na vodnih in priobalnih zemljiščih niso dopustni posegi (pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo zidov, betoniranje dostopnih ramp, odlaganje odpadkov itd.), ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, spremenili življenjske razmere oziroma onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter posegi, ki bi onemogočali dostop do vodotokov,
– varujejo se drstišča, posegi se lahko izvajajo le izven drstnih dob ribjih vrst,
– pri posegih na priobalnih zemljiščih se zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije. Zavarovanja brežin se prioritetno izvaja sonaravno z vegetacijskimi materiali,
– zacevljenje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za ureditev dostopa oziroma prehoda preko vodotoka, ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh),
– zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne vegetacije, ki se izvajajo izven gnezdilne sezone ptic.
70. člen
(območja mineralnih surovin – L)
(1) Površine nadzemnega pridobivalnega prostora mineralnih surovin (LN)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– izkoriščanje mineralnih surovin,
– po zaključenem izkoriščanju in sanaciji vzpostavitev primarne ali druge namenske rabe.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– objekti za nadzemno pridobivanje in predelavo mineralnih surovin,
– objekti za proizvodnjo izdelkov in polizdelkov iz v površinskem kopu pridobljene mineralne surovine,
– objekti in naprave za varovanje okolja,
– objekti in naprave za varstvo pri delu, varovalne ograje.
(1.3) Dopustne vrste posegov:
– posek gozda se izvede le na zemljiščih, namenjenih eksploataciji, vse poškodovane površine se morajo takoj sanirati tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje,
– zagotoviti je treba sprotno in končno sanacijo v skladu z opredeljeno novo namembnostjo. Na območjih sanacije opušenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja. Sanacija kopa v kmetijsko zemljišče oziroma gozd po zaključenem izkoriščanju mora potekati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin in vkopov, talna podlaga, humus itd.).
71. člen
(ostala območja – OO)
(1) Ostale zelene obvodne površine (OOn)
(1.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– otoki in zamočvirjeno obrežje Dravograjskega jezera, obvodna vegetacija,
– turizem, šport in rekreacija, ribolov, če ne poslabšujejo stanja habitatov zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst in ne posegajo v območja varovanih habitatnih tipov,
– kmetijstvo ni dopustno.
(1.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– gradnja objektov ni dopustna.
(1.3) Dopustne vrste posegov:
– dopustni so posegi in dejavnosti, ki so popolnoma nemoteči ali so koristni za vrste in habitate na območju,
– dopustni so naravovarstveni posegi za izboljšanje stanja habitatov zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter ne posegajo v območja zavarovanih habitatnih tipov,
– za vse posege je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje.
(2) Sanacija degradiranih površin (OOs)
(2.1) Dopustne vrste namembnosti oziroma dejavnosti:
– kmetijska zemljišča,
– gozd.
(2.2) Dopustne vrste objektov glede na namen:
– gradnja objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov ni dopustna, razen pomožnih objektov in naprav za spremljanje stanja okolja na območju sanacije komunalne deponije.
72. člen
(namembnost objektov in vrste posegov v prostor na območjih kulturne dediščine)
(1) Če so določbe tega člena odloka v neskladju z varstvenim režimom kulturnih spomenikov in kulturne dediščine, je treba upoštevati varstvene režime. Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na varovanih območjih po predpisih za kuturno dediščino so dopustne naslednje vrste gradenj:
– vzdrževanje in rekonstrukcije objektov,
– gradnje novih objektov, dozidave in rekonstrukcije so dopustne le v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine,
– gradnje oziroma postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov so dopustne le v skladu z varstvenim režimom, ki velja za posamezno enoto dediščine.
(3) Odstranitve objektov ali delov objektov ter dozidave in nadzidave objektov, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa).
(4) Ob obnovah in sanacijah stavb so dopustne tudi njihove rekonstrukcije.
(5) V historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji, s katerimi se sanira območje in skozi čas vzpostavi enotno identiteto območja.
4.1.3 Prostorski izvedbeni pogoji za odprti prostor
73. člen
(odprti prostor)
(1) V EUP odprti prostor (ODP) veljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za posamezno namensko rabo.
(2) Odprti prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih območij in zagotavljanju ohranjanja kulturne krajine ter izjemnih krajin. Ohranjajo se sklenjena kmetijska in gozdna zemljišča, vodna zemljišča in obvodni prostor, naravne prvine prostora (relief ipd.) ter stična območja med naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice ipd.).
4.2 Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in posegov v prostor
4.2.1 Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
74. člen
(lega objektov)
(1) Objekti morajo biti umeščeni na zemljišče v skladu z morfološko zasnovo naselja ali dela naselja tako, da je omogočen neoviran dostop, smotrna izvedba gospodarske javne infrastrukture ter, da je omogočeno normalno vzdrževanje in uporaba objekta in infrastrukture.
(2) Na območjih avtohtone razpršene poselitve se objekti umeščajo tako, da se ohranja morfološka zasnova in sklenjenost pozidave ter avtohtoni poselitveni vzorec in prepoznavna kulturna krajina. Pri tem se upoštevajo tudi naravni in drugi pogoji in omejitve (npr. relief, klima, osončenje, dostopi) ter funkcionalne potrebe in povezave.
(3) Umeščanje objektov, orientacija in odmiki morajo omogočiti ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem ohlajevanju.
(4) V območjih naselbinske dediščine je treba ohranjati značilno obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane elemente (lege objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom). Lega objektov na parceli mora biti skladna z zazidalno strukturo naselja. Regulacijske črte morajo slediti obstoječim.
75. člen
(odmiki objektov)
(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od sosednjih zemljišč:
– 4 m za nove objekte, nadzidave in dozidave,
– 1,5 m za nezahtevne in enostavne objekte, za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte višine več kot 5 m je najmanjši odmik 4 m,
– polovica višine za zahtevne in manj zahtevne objekte na območjih BD, IP in IG.
(2) Manjši odmiki od parcelnih mej, kot je določeno v prvem odstavku, so dopustni s soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč in pod pogojem, da so zagotovljeni požarno-varnostni odmiki ter higiensko-zdravstveni pogoji. Na območjih tradicionalne gručaste zazidave s prevladujočimi manjšimi odmiki in na območjih varstva kulturne dediščine so lahko odmiki objektov manjši pod pogojem, da kap strešine ne sega na sosednje zemljišče ter da se ohranja tradicionalna morfološka zasnova.
(3) Odmiki novih objektov na mestu poprej odstranjenega legalno zgrajenega istovrstnega objekta (po namembnosti in gabaritih) so lahko enaki ali večji kot so bili odmiki pri objektu, ki se nadomešča, za kar soglasje lastnika sosednjega zemljišča ni potrebno.
(4) Odmiki najbolj izpostavljenih delov novih objektov, rekonstrukcij, dozidav in nadzidav so vsaj 5 m od zunanjega roba pločnika ali 7 m od roba cestnega sveta. Manjši odmiki so dopustni s soglasjem upravljalca ceste in pod pogojem, da je možna kasnejša rekonstrukcija ceste ali poti in ureditev pločnika ter, da je v skladu s cestno prometnimi predpisi.
(5) Odmiki objektov od vodov in objektov komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture morajo biti v skladu s predpisanimi odmiki za posamezno infrastrukturo. Minimalni odmiki od telekomunikacijskih vodov Elektro Slovenija d.o.o. so v vertikalni smeri 0,5 m in horizontalni smeri 1 m.
(6) Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba 20 m do 30 m, ostali objekti in ureditve na nivoju terena pa vsaj 1 m. Dopustni so manjši odmiki ob soglasju javne gozdarske službe.
(7) Medposestne ograje se lahko postavijo ob parcelni meji tako, da ne posegajo na sosednje zemljišče in da je omogočeno vzdrževanje brez motnje sosednje posesti, za postavitev ograje na parcelni meji je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemjišča. Ograje ob javnih cestah in poteh morajo biti odmaknjene najmanj 0,5 m od parcelne meje oziroma izvedenega vozišča ali kolesarske steze. Pri vaških in dovoznih poteh mora biti medsebojni odmik ograj oziroma podpornih zidov najmanj 5 m.
(8) Podporni zidovi se lahko gradijo ob parcelni meji tako, da gradnja ne posega na sosednje zemljišče in da je omogočeno vzdrževanje, za postavitev podpornega zida na parcelni meji je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(9) Žive meje in ostala vegetacija morajo biti oddaljene najmanj 1 m od zunanjega roba kategoriziranih in nekategoriranih javnih cest in poti ali 0,75 m od roba pločnikov.
(10) Lega in višina objektov, ograj, podpornih zidov, živih mej in ostale vegetacije ob cestah in poteh, dovozih in priključkih ne sme ovirati izvedbe prometnic in dostopov s predpisanimi prečnimi profili in radiji ter ne smejo posegati v polje preglednosti.
(11) Manjši odmiki objektov, ograj, podpornih zidov, živih mej in druge vegetacije od objektov in vodov GJI (vključno s priključki) kot jih določajo področni predpisi so dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljalca posamezne infrastrukture.
76. člen
(velikost objektov)
(1) Pri določanju velikosti objektov je treba poleg predpisanih dopustnih velikosti za posamezne vrste objektov upoštevati:
– vertikalni gabarit naselja, dela naselja oziroma posameznih objektov tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov razen, če funkcija in tehnologija objekta zahtevajo drugačne gabarite,
– tlorisni gabariti kletne etaže objektov so lahko večji od tlorisnih gabaritov pritličja pod pogojem, da so upoštevana določila glede odmikov od sosednjih zemljišč in da je kletna etaža vkopana v teren,
– na nagnjenem terenu mora biti klet v celoti ali delno vkopana v teren,
– zasnova stavbnega volumna, izbor gradiva in toplotna zaščita stavb morajo omogočati čim manjše izgube toplotne energije.
(2) Stanovanjske stavbe:
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris, razmerje med osnovnima stranicama vsaj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris (L, T in podobne oblike),
– višinski gabariti: etažnost objektov je (K)+P ali (K)+P+M v primeru delno vkopane kleti (več kot 1/2 višine kletne etaže), do naveč (K)+P+1+M v primeru popolnoma vkopane kleti,
– višina kolenčnega zidu: do 0,40 m pri neizkoriščenem podstrešju in do 1,20 m pri izkoriščeni mansardi. Kolenčni zid mora biti v celoti skrit pod napuščem.
(3) Počitniške stavbe:
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris, razmerje med osnovnima stranicama vsaj 1:1,4,
– višinski gabariti: etažnost objektov je (K)+P ali (K)+P+M. Na nagnjenem terenu mora biti klet delno ali v celoti vkopana v teren,
– višina kolenčnega zidu: do 0,40 m pri neizkoriščenem podstrešju in do 1,20 m pri izkoriščeni mansardi. Kolenčni zid mora biti v celoti skrit pod napuščem.
(4) Večstanovanjske stavbe:
– tlorisni gabariti: niso predpisani (prostostoječe stavbe, stavbe v nizu, vila blok ipd.),
– višinski gabariti: do 3K+P+2+M ali 3K+P+3+M ali 3K+P+4, v skladu z višino sosednjih večstanovanjskih objektov. Kleti so praviloma vkopane v teren,
– kota pritličja pri vhodu: od 0,15 m do največ 1,00 m nad nivojem urejenega terena pred vhodom.
(5) Nestanovanjski objekti, nestanovanjski kmetijski objekti ter gozdarske in lovske koče:
– tlorisni gabariti: podolgovat osnovni tloris, razmerje med osnovnima stranicama vsaj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris (L, T in podobne oblike),
– višinski gabariti: etažnost objektov je (K)+P, (K)+P+izkoriščeno podstrešje ali (K)+P+1+izkoriščeno podstrešje. Klet je lahko v celoti ali delno vkopana v teren,
– višina kolenčnega zidu: do 0,40 m pri neizkoriščenem podstrešju in do 1,20 m pri izkoriščenem podstrešju, oziroma. Kolenčni zid mora biti v celoti skrit pod napuščem.
(6) Objekti v osrednjih območjih centralnih dejavnosti:
– pri določanju tlorisnih gabaritov se smiselno upoštevajo prevladujoči gabariti sosednjih objektov, velikost razpoložljivega zemljišča, parcelacija in prevladujoča orientacija objektov,
– višinski gabariti morajo biti usklajeni z višinskimi gabariti sosednjih objektov oziroma objektov v nizu,
– pritličja so praviloma namenjena javnemu programu, nadstropja pa stanovanjem. Nemoteče poslovne dejavnosti so dopustne v višjih nadstropjih.
(7) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– pri določanju tlorisnih in višinskih gabaritov se smiselno upoštevajo določila tega odloka glede velikosti in oblikovanja, ki veljajo za območja, na katera mejijo.
(8) Objekti za proizvodne, servisne, poslovne in druge dejavnosti:
– tlorisni gabariti so pogojeni s funkcionalnimi in tehnološkimi potrebami dejavnosti, dopustno je združevanje objektov v nize,
– višinski gabariti: upoštevajo se funkcionalne in tehnološke potrebe dejavnosti ter vertikalni gabariti kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov.
77. člen
(skupni pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po velikosti, višini, stavbnih volumnih, oblikovanju streh in orientaciji slemen, barvi in oblikovanju fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na gradbeni parceli morajo biti v oblikovanju med seboj usklajeni.
(3) Pri urejanju vaških jeder je treba upoštevati kvalitetne tradicionalne strukture in njihovo značilno podobo v prostoru. Fasade objektov, ki mejijo na javni prostor se oblikujejo kot glavne fasade objektov.
(4) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, ob katerem ali na katerem se gradi.
(5) V območjih naselbinske dediščine se morajo objekti prilagajati obstoječim kvalitetam območja glede prostornine ter višinskih in tlorisnih gabaritov. V EUP kjer so posamezni objekti kulturne dediščine (npr. stavbna dediščina, memorialna dediščina) gradnje ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne dediščine). Gradnje novih objektov, dozidave ali nadzidave obstoječih objektov je treba prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine glede prostornine ter višinskih in tlorisnih gabaritov.
(6) Dominantni objekti v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja ipd.) in objekti javnega pomena (gasilski domovi ipd.) so lahko svojsko oblikovani, v skladu z njegovo namembnostjo in funkcionalnimi potrebami.
(7) Za obnovo starih stavb naj se uporabljajo tradicionalni materiali (kamen, les, slama, skodle itd.). Stare stavbe oziroma enote dediščine naj bodo podlaga pri izdelavi projektne dokumentacije za objekte tudi izven zavarovanih območij dediščine.
(8) Objekti in naprave, ki so zaradi tehnoloških, funkcionalnih in drugih zahtev višji (dimniki, silosi ipd.) morajo biti oblikovani kakovostno kot prostorski poudarki.
(9) V območjih za proizvodnjo (IP, IG) so dopustne postavitve šotorov in večjih nadstreškov.
78. člen
(oblikovanje streh)
(1) Oblikovanje streh:
– simetrična dvokapnica, sleme je orientirano po dolžini stavbe, naklon strešin 35° do 52°, kritina je lahko rdeča, siva, temno siva in temno rjava z drobno strukturo, skodle in slama,
– pri sestavljenih objektih je lahko streha po višini zamaknjena. Dopustna je kombinacija dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov za avto, vendar ne v območjih tradicionalne tipologije gradnje,
– dopustna so strešna okna v strešini in dvokapne frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot osnovna streha (naklon strešin, kritina, detajli itd.). Dopustna je ena centralna frčada oziroma največ tri manjše frčade na eni strešini. Skupna dolžina frčad na eni strešini ne sme presegati ene tretine dolžine strehe. Čopi so dopustni le na območjih, kjer prevladujejo.
(2) Oblikovanje streh večstanovanjskih stavb:
– simetrične dvokapnice, sleme je orientirano po dolžini stavbe, večkapne strehe, naklon strešin do 35°, kritina je rdeča, siva, temno siva in temno rjava,
– ravne strehe, enokapne strehe z naklonom strešin do 20°,
– dopustna je kombinacija dvokapnih, enokapnih in ravnih streh, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd.,
– dopustna so strešna okna in frčade.
(3) Oblikovanje streh objektov za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– simetrične dvokapne in večkapne strehe, ravne, enokapne in ločne strehe. Dopustne so kombinacije različno oblikovanih streh,
– dopustna so strešna okna in frčade.
(4) Oblikovanje streh objektov za proizvodne, servisne, poslovne in druge dejavnosti:
– položne dvokapnice in enokapnice, ravne strehe, shed strehe, ločne strehe. Dopustne so kombinacije različno oblikovanih streh.
(5) Pri oblikovanju streh je treba poleg predpisanih pogojev za oblikovanje streh za posamezne vrste objektov upoštevati:
– oblika, naklon, kritina in smer slemena se mora prilagoditi kakovostno oblikovanim streham v neposredni okolici,
– strešine osnovne strehe morajo imeti enak naklon, drugačen naklon je dopusten:
– če funkcija objekta zahteva širino, ki presega 15 m,
– v primeru rekonstrukcije neustrezno oblikovane strehe,
– ravne strehe so izjemoma dopustne:
– na spremljajočih objektih do velikosti 40 % tlorisa osnovnega objekta,
– nad vkopanim delom objekta, če je objekt v celoti ali delno vkopan,
– v primeru travnate (zelene) strehe.
79. člen
(oblikovanje fasad objektov)
(1) Oblikovanje fasad objektov:
– fasade objektov so v zaglajenem ometu bele ali svetle pastelne barve, dopustna je izvedba objekta ali dela objekta v lesu. Na objektih so dopustni arhitekturni elementi in detajli (obrobe okoli oken in vrat, šivani robovi itd.),
– v EUP SSe in SSm so dopustne sodobno oblikovane fasade (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi in enokapnimi strehami,
– fasadne odprtine (vrata, okna) morajo biti pravokotne oblike, postavljene po vertikali,
– zatrepi so zidani, dopustna je izvedba v lesu,
– ograje balkonov so iz lesenih, vertikalno položenih elementov.
(2) Fasade večstanovanjskih stavb naj bodo členjene v vertikalni in horizontalni smeri, strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in skladno po celi fasadi oziroma nizu. Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (uporaba vidne opeke in betona, lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov).
(3) Objekti za proizvodne, servisne, poslovne in druge dejavnosti, trgovski centri:
– oblikovanje fasad naj odraža funkcijo objekta,
– oblikovanje in horizontalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in skladno po celi fasadi oziroma nizu,
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (uporaba vidne opeke in betona, lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov).
(4) Pri oblikovanju fasad je treba poleg predpisanih pogojev za oblikovanje fasad za posamezne vrste objektov upoštevati še:
– kakovostno oblikovane fasade v območju oziroma naselju,
– kakovostno oblikovane arhitekturne elemente in detajle (členitev fasad, fasadne odprtine kot so okna in vrata, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in barve itd.).
(5) Glavne fasade javnih objektov se praviloma orientirajo proti javnim površinam. Zadnje fasade objektov s servisnimi dvorišči in manipulacijskimi površinami ni dopustno urejati ob javnih površinah kot so trgi, parki, igrišča.
(6) Kričeče in florescentne barve fasad in streh niso dovoljene. Poslikave fasad niso dovoljene razen na sakralnih objektih, gasilskih domovih ter na objektih za javne in kulturne dejavnosti.
80. člen
(svojsko oblikovani objekti)
Svojsko oblikovani objekti (cerkve, kapelice, znamenja, skulpture, fontane ipd.):
– gabariti:
– tlorisni in višinski gabariti so pogojeni z namembnostjo objekta,
– stavbna masa oziroma vertikalni gabarit objekta ne sme izstopati iz celotne podobe naselja oziroma skupine objektov razen, če funkcija objekta zahteva drugačne gabarite,
– oblikovanje: objekti se oblikujejo prepoznavno, kot posebni poudarki in kvalitete v prostoru ter točke identifikacije.
81. člen
(dopustna odstopanja)
Posamezne objekte, naprave in ureditve je možno oblikovati v kontrastu z okoljem zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto v okolju kot novo kvaliteto v prostoru ali doseči večjo prepoznavnost območja, opozoriti na drugo dejavnost, oziroma kadar ima namen prilagoditve okolju. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete v prostoru. K odstopanjem (utemeljena mora biti v strokovni podlagi) mora biti pridobljeno predhodno pozitivno mnenje strokovne službe občine.
82. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Vrste dovoljenih nezahtevnih in enostavnih objektov po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe so opredeljene v prilogah 1 in 2, ki sta obvezni prilogi tega odloka.
(2) Za gradnjo in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov velja:
– material je pretežno les, garaže in lope so lahko zidane, izvedba se prilagodi namembnosti,
– strehe so praviloma simetrične dvokapnice, enokapne in ravne strehe so dopustne, če je zaradi funkcionalnih potreb objekta taka streha bolj primerna. Orientacija slemena za prostostoječe objekte je v smeri daljše stranice. Strešna kritina nadstreškov je lahko tudi prozorna,
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti z bruto tlorisno površino večjo od 30 m2 morajo imeti simetrično dvokapno streho,
– zbiralniki za kapnico in rezervoarji za gorivo morajo biti vkopani v teren.
(3) Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih kulturne dediščine veljajo poleg pogojev iz predhodnega odstavka še naslednji pogoji:
– drvarnice morajo imeti podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev,
– ute oziroma senčnice morajo biti lesene,
– garaže je treba prvenstveno vključevati v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma v obliki nadkritih parkirnih prostorov,
– lope so dopustne, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše z vrtom, izvedene morajo biti v lesu,
– nadstreški so dopustni, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora,
– bazeni znotraj historičnih naselbinskih jeder in na območjih dediščinske kulturne krajine niso dopustni. Potrebna je predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor,
– steklenjaki in rastlinjaki niso dovoljeni v območjih naselbinske dediščine in dediščinske kulturne krajine,
– za rezervoarje je potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor; načeloma naj bodo omejeni z neizstopajočo živo mejo.
(4) Ograje:
– medposestne ograje so visoke do 1,5 m, varovalne in igriščne ograje so lahko višje,
– oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih. Ograje so lahko lesene, lahke kovinske ali žične, žive meje. Masivne betonske, kamnite ali zidane ograje niso dopustne, razen protihrupnih ograj, pod pogojem, da niso moteče za okolico in bivalne pogoje ter za rabo sosednjih zemljišč. O tem da mnenje občinska strokovna služba,
– protihrupne ograje v naseljih se gradijo na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi strokovne prostorske preveritve. Protihrupne ograje morajo biti oblikovane v skladu z drugimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter obojestransko ozelenjene,
– ograje v naselbinski dediščini načeloma niso prisotne, izjemoma v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih območjih dediščine naj bodo ograje iz naravnih materialov, dopustna je žična ograja prepletena z živo mejo,
– ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen opore in ograje za kmetijske namene (žične opore, opore za mrežo proti toči, opore za mreže proti ptičem, ograje za pašo živine, ograje ter opore za trajne nasade).
(5) Pomožni infrastrukturni objekti:
– dovoljena je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, z upoštevanjem drugih določil tega odloka,
– luči javne razsvetljave v območjih naselbinske dediščine ne smejo biti višje od slemen objektov, svetila morajo biti primerne velikosti, za oblikovanje je treba izdelati celostno podobo,
– za oblikovanje avtobusnih postajališč na celotnem območju občine se naj izdela celostna podoba,
– za urejanje pločnikov in kolesarskih stez v območjih naselbinske dediščine je treba preveriti prostorske in druge možnosti. Višina pločnika oziroma kolesarske steze pred vhodi v historične stavbe mora biti v nivoju vhoda ali pod njim.
(6) Oblikovanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov:
– čebelnjaki, kašče in skednji morajo biti oblikovani v skladu s tradicionalnimi vzorci,
– za kozolce je dopustna postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec. Zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih objektov,
– kmečke lope v območjih varstva kulturne dediščine se lahko umeščajo le v okviru kmečkega gospodarstva,
– silosi v območjih varstva kulturne dediščine so lahko samo v horizontalni obliki in to v okviru kmečkega gospodarstva,
– gnojišča in zbiralniki gnojnice se umeščajo v okviru domačije, v neposredni bližini hleva,
– poljske poti v območjih kulturne dediščine so peščene oziroma utrjene le po kolesnicah, asfalt in tlakovci niso dopustni,
– za gozdne ceste v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras,
– za gozdne poti v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih tabel,
– gozdne žičnice naj se izogibajo objektom in območjem ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(7) Začasni objekti:
– začasni objekti se postavljajo za čas prireditve ali sezonske turistične ponudbe in se po končani uporabi odstranijo, zemljišče pa vzpostavi v prvotno stanje,
– začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da ne ovirajo motornega, kolesarskega in peš prometa, v oblikovanju morajo biti prilagojeni urbani opremi naselja,
– začasnih objektov za sezonsko turistično ponudbo ni dopustno postavljati v območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine ali v njihovi neposredni bližini, izjemoma so dopustne postavitve v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja,
– začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas postavljati tudi v območja kulturne dediščine,
– začasne objekte za turistično ponudbo (npr. kioski, gostinski vrtovi, stojnice, tribune, odri) je dopustno postavljati na javne peš (prometne) površine tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja,
– odprt sezonski gostinski vrt na javni površini mora biti funkcionalno povezan z obstoječim gostinskim obratom. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki. Če zemljišče ni varovano s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustni tudi nadstreški (markize, tende), ki morajo biti na objektu enotno oblikovani ter usklajeni s členitvijo fasade,
– začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine.
(8) Urbana oprema:
– urbana oprema (klopi, koši za smeti, luči, čakalnice in nadstrešnice na avtobusnih postajališčih, turistične oznake itd.) v naselju mora biti enotno oblikovana. Postavljena mora biti tako, da ne ovira funkcionalno oviranih ljudi, pešcev in drugih udeležencev v prometu, da ne zastirajo kakovostnih pogledov, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in vzdrževanja infrastrukturnega omrežja,
– napisi in reklamne table morajo biti za celotno občino enotno oblikovani, ne smejo biti postavljeni nad slemena hiš in na javnih površinah (trgih, parkih ipd.), ne smejo zakrivati vedute naselja ter objektov ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine,
– nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi v javne objekte morajo biti najmanj 2,5 m nad pločnikom oziroma urejeno pohodno površino,
– postavljanje jumbo plakatov na vedutno izpostavljenih mestih, v vaških jedrih in v območjih varstva kulturne dediščine ni dopustno,
– na območjih odprtega prostora in tradicionalnih naselij naj bo urbana oprema oblikovana v kombinaciji z naravnimi materiali,
– v območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno:
– čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju (mestnemu ali vaškemu) in celostni podobi urbane opreme,
– objekti za oglaševanje na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) niso dopustni. Po potrebi naj se za krajevna obvestila uporabljajo lesene table, pritrjene na posamezen vaški objekt,
– transparenti na območjih kulturne dediščine (enote, vplivna območja in območja krajinske prepoznavnosti) niso dopustni. Dopustni so na posameznih vnaprej dogovorjenih lokacijah v mestu oziroma naselju. Te lokacije ne smejo biti v smeri vedut na prostorske dominante,
– spominska obeležja, skulpture in vodnjaki v območjih kulturne dediščine se postavljajo na podlagi predhodno izdelane presoje in preveritve vpliva na obstoječo kulturno dediščino,
– večnamenski kioski v območjih kulturne dediščine niso dopustni. V ta namen se lahko uporabljajo obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine,
– umeščanje sanitarnih blokov v neposredni bližini, pred ali ob enotah dediščine ni dopustno.
83. člen
(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave)
(1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, zagotavlja se kakovost in enotno oblikovanje fasad.
(2) Dozidave in nadzidave objektov morajo oblikovati enotno stavbno maso, smiselno upoštevati oblikovanje in gradbene materiale osnovnega objekta.
(3) Zamenjava oken in vrat na fasadah je dopustna v enaki velikosti in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo ali v enotni barvi za celoten objekt.
(4) Zapiranje balkonov večstanovanjskih stavb mora biti poenoteno za celoten objekt, kar zagotovi upravnik objekta.
(5) Prenove objektov morajo vljučevati tudi energetsko sanacijo stavb, spodbuja se namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije, za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter izrabo padavinske vode v sanitrane namene in zalivanje vrtov.
(6) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ohranjati arhitekturne elemente in detajle, značilne gradbene materiale, razporeditev fasadnih odprtin in njihova razmerja ter oblikovanje streh.
(7) Na objektih, ki so varovani s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, so dopustna vzdrževalna dela v skladu z varstvenim režimom, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
84. člen
(namestitev sončnih zbiralnikov, panelov, klimatskih naprav)
(1) Sončne zbiralnike in fotovoltajične panele je dopustno postavljati na strehe in fasade objektov tako, da ležijo v njihovi ravnini in niso vidno izpostavljeni. Na ravnih strehah so lahko sončni zbiralniki in paneli tudi v naklonu za strešnim vencem tako, da so naprave čim manj vidne, postavitve nad slemenom strehe in na objekte kulturne dediščine niso dopustne. Zbiralniki in paneli na strehah lahko obsegajo celotno površino strehe, na fasadah in zatrepih pa se postavijo praviloma v obliki pasov. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomenik je namestitev sončnih zbiralnikov in fotovoltajičnih panelov nesprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih kulturne dediščine je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(2) Namestitev zunanjih enot klimatskih naprav na vidnih mestih fasad ni dopustna. Namestitev klimatskih naprav je dopustna v objektih, znotraj balkonov stavb (ne na ograjah), na podstrešjih, izjemoma na dvoriščnih fasadah, če niso vidno izpostavljene, pri novogradnjah tudi kot sestavni del oblikovane fasade. Klimatske naprave ne smejo imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje.
85. člen
(urejanje okolice objektov)
(1) Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa oblika terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču, višinske razlike med parcelami naj bodo čim manjše in urejene z blagimi in ozelenjenimi brežinami, izjemoma z podpornimi zidovi.Ureditve na višjeležečih zemljiščih se morajo izvesti tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižjeležeča zemljišča.
(2) Nasipne in odkopne brežine ter druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Višinske razlike na zemljišču se urejajo z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Podporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer strmih brežin ni možno drugače zavarovati. Višina podpornih zidov je do 1,5 m, podporni zidovi višine do 2,5 m so dopustni na nestabilnih in erozijskih območjih, praviloma se izvedejo v obliki teras. Podporni zidovi se izvedejo v vidnem kamnu, izjemoma v arhitekturno oblikovanem betonu, ozelenijo se s plezalkami in grmovnicami. Podporni zidovi so dopustni pod pogojem, da to omogočajo pogoji za gradnjo ter da se ne poslabšajo bivalni pogoji in pogoji rabe sosednjih zemljišč ter preglednost na cesti.
(3) Dostopi, manipulativne površine, dvorišča in parkirišča se oblikujejo v skladu z značilnostmi terena. Te površine morajo biti utrjene (praviloma asfalt, tlaki) in obrobljene z dvignjenimi robniki ter odvodnjavane v padavinsko kanalizacijo, ponikovalnice ali površinske odvodnike.
(4) Vse proste površine se urejajo kot zelenice, zasajene z avtohtonim listnatim drevjem (lipa, divji kostanj, oreh, sadno drevje in podobno) in grmičevjem ter vrtovi. Vrtovi in sadovnjaki se naj oblikujejo na tradicionalen način. Sadovnjaki naj oblikujejo značilen zeleni rob naselja.
(5) Na območjih naselbinske dediščine se poleg stavb ohranjajo tudi sadovnjaki, vrtovi, drevoredi, pomembnejša drevesa, vse oblike in vrste tradicionalnih ograj, kamniti podporni zidovi itd.
(6) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infrastrukture mora izvajalec gradbenih del zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
86. člen
(zasaditve)
(1) V naseljih se ohranja obstoječa drevesna vegetacija. Če pri gradnji objektov ali infrastrukture dreves ni možno ohraniti zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov, se jih nadomesti v neposredni bližini z upoštevanjem vrste drevesa in ustrezne razmestitve.
(2) Obstoječe drevorede se ohranja in obnavlja. Novi drevoredi se zasadijo ob vstopih v naselja, praviloma kot obojestranski drevoredi. Enostranski drevoredi se zasadijo na mestih, kjer prostorske razmere ne dopuščajo obojestranskega drevoreda.
(3) Parkirišča z več kot 10 PM se zasadijo z drevesi z višino krošnje najmanj 2,5 m, najmanj eno drevo na vsakih 5 PM.
(4) Za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin za počitek stanovalcev in za igralne površine za otroke.
(5) Izbor rastlin za zasaditev mora upoštevati rastiščne razmere, varnostno zdravstvene zahteve ter uporabo vrst rastlin, ki dobro prenašajo zmrzal, sušo in soljenje v zimskem času. Na javnih površinah, zlasti parkih in otroških igriščih, niso dopustne strupene in alergene rastline ter krhka in lomljiva drevesa (npr. topol, vrba, jesenolistni javor) in vrst, ki so občutljive za rastlinske bolezni in škodljivce.
(6) Na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona drevesna in grmovna vegetacija.
87. člen
(oblikovanje zemljišč izven naselij)
(1) Pri regulacijah in melioracijah je treba upoštevati ohranjanje naravnih prvin prostora. Kjer razmere dopuščajo, je treba ohranjati prvotni potek vodotoka in vegetacijsko strukturo ali ponovno vzpostaviti avtohtono vegetacijo. Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
(2) Brežine, nasipne in odkopne brežine in druga izpostavljena območja je treba zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Brežine z blagimi nagibi je treba zasaditi in utrditi z grmovnicami in grmovnimi prepleti, ki dobro vežejo podlago. Bolj strme brežine, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti elemente za zavarovanje, ki omogočajo zatravitev in zasaditev z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago.
(3) Izjemoma je dopustno odlaganje zemeljskega izkopnega materiala v depresije terena kot ukrep za izravnavo terena ter za sanacijo in rekultivacijo v kmetijska oziroma gozdna zemljišča, za kar je treba pridobiti ustrezna dovoljenja.
(4) Po izvedenih gradbenih delih je treba neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti.
(5) Urejanje kmetijskih zemljišč, pašnikov, gradnja gozdnih in dostopnih cest ter gradnja GJI ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnovesja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov.
4.2.2 Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo stavbnih zemljišč
88. člen
(velikost in oblika gradbene parcele)
(1) Gradbene parcele naj bodo prilagojene tradicionalnemu vzorcu parcelacije in morfologiji prostora.
(2) Velikost in oblika gradbene parcele mora omogočati vzdrževanje in normalno uporabo objektov z vsemi drugimi prostorskimi potrebami. Določi se glede na:
– odnos do lege, velikost in namembnost obstoječih parcel,
– namembnost in velikost osnovnega objekta ter pomožnih nezahtevnih in enostavnih objektov, lege in odmikov sosednjih objektov, obstoječih parcelnih mej in lastništva, oblikovanost zemljišča,
– dostope in dovoze z javne ceste, intervencijske dostope, utrjene površine (parkirišča, dvorišča), funkcionalno zelenje, priključke na GJI,
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup, EMS),
– zahteve varstva pred požarom (odmiki od sosednjih objektov, urgentni dostopi, evakuacija itd.).
(3) Minimalna površina gradbene parcele za stanovanjsko stavbo je 400 m2. Manjša površina gradbene parcele je dopustna, če obstoječa parcelacija znotraj strnjenega naselja ali drugi prostorski pogoji ne dopuščajo večje površine gradbene parcele.
(4) Pri določanju velikosti in oblike gradbene parcele se poleg določil iz drugega in tretjega odstavka upošteva tudi predpisana zazidanost (FZ) in izraba (FI) zemljišča.
(5) Za kmetije in kmetijske objekte se pri določanju gradbene parcele upošteva poleg določil iz drugega in četrtega odstavka tudi vrsta kmetijske proizvodnje, razporeditev objektov in potrebne manipulacijske površine za kmetijsko mehanizacijo.
(6) Za objekte centralnih dejavnosti in posebna območja se pri določanju gradbene parcele upošteva poleg določil iz drugega in četrtega odstavka tudi vrsta dejavnosti, razporeditev objektov in potrebne zunanje površine, vključno z zelenicami, športnimi in otroškimi igrišči, parkirišči ipd..
(7) Za proizvodne, servisne, poslovne in podobne dejavnosti se pri določanju gradbene parcele upošteva poleg določil iz drugega in četrtega odstavka tudi vrsta dejavnosti, razporeditev objektov in potrebne manipulacijske površine za tovorna vozila in drugo mehanizacijo.
(8) Za GJI se pri določanju gradbene parcele upošteva tudi vrsta infrastrukture ter prostor, potreben za normalno funkcioniranje, varnost in vzdrževanje infrastrukture.
(9) Gradbena parcela, na kateri stoji ali je načrtovan objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet preparcelacije samo v primerih, če sprememba meje ali površina parcele ne bo v nasprotju s predpisanimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za objekt (velikost gradbene parcele, faktor zazidanosti, faktor izrabe, odmiki od parcelnih mej, normativi za parkirne površine in podobno).
4.3 Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
89. člen
(splošni pogoji)
(1) Gradnja objektov, razen nezahtevnih in enostavnih objektov ter GJI, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. Gradnja objektov je dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če komunalna oprema ni potrebna za normalno uporabo objekta oziroma se na podlagi pogodbe o opremljanju oziroma druge pogodbe, sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje zemljišč.
(2) Minimalna komunalna oprema obsega oskrbo s pitno vodo in elektriko, odvajanje in čiščenje odpadnih vod ter dostop z javne ceste.
(3) Predpisana komunalna oprema se lahko zagotovi tudi na način, ki ga prostorski akt ali drugi predpisi ne določajo, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša strokovna služba Občine Dravograd.
(4) Vsa GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Izvedena mora biti tako, da je zagotovljeno varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(5) Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov in naprav je treba izvajati usklajeno, z upoštevanjem racionalnega izvajanja posegov glede na druge vode in naprave, praviloma na isti trasi in na javni površini.
(6) Komunalno, energetsko in komunikacijsko omrežje mora biti praviloma zemeljske izvedbe in mora praviloma potekati v skupnih pasovih po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
(7) Vodi in objekti GJI morajo zagotavljati priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja urejanja prostora. Priključki posameznih uporabnikov se morajo izvesti v skladu s pogoji in s soglasjem upravljalca infrastrukture.
(8) Pri gradnjah in rekonstrukcijah so dopustni manjši odmiki od predlaganih tras, če to narekujejo prostorske in terenske razmere ali racionalnejši potek voda in naprave.
(9) Nadzemne objekte in naprave (transformatorske postaje, črpališča, vodohrani ipd.) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselij (trgi, glavne ulice in ceste) in parkih. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani.
(10) Pri rekonstrukcijah in graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(11) Energijo za gretje, hlajenje in prezračevanje objektov, za pripravo tople vode in proizvodnjo električne energije je treba praviloma zagotoviti z uporabo enega ali več virov obnovljive energije.
(12) Gradnja daljnovodov in drugih zračnih vodov v neposredni bližini varovanih naselij načeloma ni dopustna.
(13) V območjih varstva stavbne dediščine niso dopustne izvedbe plinskih, elektro, telefonskih in drugih omaric, zunanjih enot klimatskih naprav na obcestnih oziroma glavnih fasadah, ter druge samostojne in vidno izpostavljene omarice.
(14) Postavljanje satelitskih anten na vidno izpostavljenih mestih na območjih kulturne dediščine niso dopustne.
4.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje
90. člen
(ceste)
(1) Na območju občine so dovoljene gradnje, rekonstrukcije in obnove državnih ter občinskih kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti, dovoznih cest oziroma posameznih odsekov. Prometnotehnični elementi posameznih cest morajo biti v skladu s predpisi, normativi in standardi.
(2) V naseljih in novih stanovanjskih območjih je na cestah potrebno predvideti ureditve za umirjanje prometa.
(3) Pri rekonstrukcijah cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras v primeru izboljšanja prometno tehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke ter na vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja.
(4) V primeru gradnje novih javnih cest, rekonstrukcij ali drugih izboljšav voznih lastnosti obstoječih cest, ki so pomembne za gozdno proizvodnjo, je potrebno zagotoviti gozdno proizvodnjo ob cesti, ustrezno nosilnost podlage in primerno širino ceste (oboje za prevoz gozdarskih kamionov), urediti priključke vlak, skladiščnih in rampnih prostorov ter nakladališč.
(5) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami urejenega terena pred objekti in višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša.
(6) Gradnja objektov in naprav v varovalnih pasovih državnih in lokalnih cest je dovoljena v skladu z določili tega odloka in pod pogoji in v soglasju z upravljalcem ceste.
(7) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno z javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč.
(8) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop urgentnih in interventnih vozil; minimalna širina dovoza je 3,5 m. Priključki na ceste morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena preglednost na cesto in s ceste ter, da ni oviran promet po cesti in se ne poškodujejo cesta in cestni objekti. Urediti se morajo v soglasju s pristojnim organom in upravljalcem ceste.
(9) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča, ki omogočajo obračanje tudi servisnim in urgentnim vozilom.
(10) Avtobusna postajališča se praviloma urejajo izven vozišča cest, v skladu s predpisi. Ob postajališču je dopustna postavitev nadstrešnic.
91. člen
(mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah, nadzidavah, dozidavah, nadomestnih gradnjah in spremembah namembnosti objektov je treba na gradbeni parceli objekta zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v skladu z normativi). Izjemoma se lahko parkiranje zagotovija na javnih parkiriščih ali pogodbeno na drugih parkiriščih, če je stavba v območju ohranjanja značilne mestne oziroma vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli objekta.
(2) Pri večstanovanjskih objektih je treba čim več parkirnih mest zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, da se ohranja čim več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja kakovost bivalnega okolja.
(3) Pri objektih z dejavnostmi, ki generirajo osebni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte ipd.) je treba zagotoviti parkirišče na gradbeni parceli objekta, na skupnem parkirišču za več objektov ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je dopustna izjemoma na podlagi soglasja pristojne službe Občine Dravograd.
(4) Parkirišča morajo biti rezporejena in izvedena tako, da ne vplivajo moteče na bivalne in delovne pogoje (hrup, smrad). Parkirišča z več kot 10 PM morajo biti ozelenjena z zasaditvijo dreves.
(5) Parkirišča na razglediščih in počivališčih morajo biti ločena od cest tako, da je omogočena varnost obiskovalcev in urejena z urbano opremo (klopi, mize, koši za smeti).
(6) Parkirišča za tovorna vozila in delavnice za njihova popravila se urejajo v območjih za industrijo (IP) ter v območjih gospodarskih con (IG), izjemoma v naseljih pa pod pogojem, da je zagotovljena ustrezna površina in niso moteče za bivalne in delovne pogoje na sosednjih zemljiščih, za kar je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(7) Parkirne in manipulativne površine morajo biti utrjene, nepropustne za vodo in naftne derivate, obrobljene z dvignjenimi robniki in odvodnjavane po predpisih.
(8) Normativi za določanje števila parkirnih mest:
+--------------------------------+------------------------------+
|stanovanjske stavbe |1,5 PM/stanovanje do 50 m2 |
| |neto površine |
| |2 PM/stanovanje nad 50 m2 |
| |neto površine |
| |3 PM/stanovanje nad 100 m2 |
| |neto površine |
+--------------------------------+------------------------------+
|počitniška stanovanja |2 PM/stanovanje oziroma |
| |počitniški objekt |
+--------------------------------+------------------------------+
|mladinski in otroški domovi |1 PM/10 postelj, min. 2 PM |
+--------------------------------+------------------------------+
|študentski domovi |1 PM/2 postelji |
+--------------------------------+------------------------------+
|delavski domovi |1 PM/4 postelje, min. 3 PM |
+--------------------------------+------------------------------+
|domovi za starejše občane |1 PM/5 postelj, min. 3 PM |
+--------------------------------+------------------------------+
|pisarniški in upravni prostori |1 PM/30 m2 neto površine, |
| |min. 2 PM |
+--------------------------------+------------------------------+
|upravni prostori s številnim |1 PM/20 m2 neto površine, |
|obiskom |min. 3 PM |
+--------------------------------+------------------------------+
|trgovine, trgovske hiše, |1 PM/30 m2 neto prodajne |
|sejmišče |površine, min. 2PM + |
| |1 PM/2 zaposlena, |
+--------------------------------+------------------------------+
|trgovine z malim obiskom |1 PM/50 m2 neto prodajne |
| |površine + 1 PM/2 zaposlena |
+--------------------------------+------------------------------+
|gostinski lokali |1 PM/4 sedeže + 1 PM/m' |
| |točilnega pulta + 1 PM/2 |
| |zaposlena |
+--------------------------------+------------------------------+
|gostilne s prenočišči |1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev |
+--------------------------------+------------------------------+
|hoteli, penzioni |1 PM/5 postelj + 1 PM/10 |
| |sedežev v restavraciji |
+--------------------------------+------------------------------+
|apartmaji |1 PM/apartma |
+--------------------------------+------------------------------+
|kino, prireditveni prostori, |1 PM/5 sedežev |
|večnamenske dvorane | |
+--------------------------------+------------------------------+
|večje (pomembnejše) cerkve |1 PM/10 sedežev |
+--------------------------------+------------------------------+
|manjše cerkve |1 PM/20 sedežev |
+--------------------------------+------------------------------+
|zdravstveni domovi, zasebne |1 PM2 zaposlena + 1 PM/30 m2 |
|ordinacije |koristne površine |
+--------------------------------+------------------------------+
|osnovne šole |1 PM/20 učencev |
+--------------------------------+------------------------------+
|otroški vrtci |1 PM/20 otrok, min. 2 PM |
+--------------------------------+------------------------------+
|športna igrišča, športni objekti|1 PM/250 m2 |
|(za vadbo brez obiskovalcev) | |
+--------------------------------+------------------------------+
|športni stadioni s prostori za |1 PM/250 + 1 PM/10 prostorov |
|obiskovalce |za obiskovalce |
+--------------------------------+------------------------------+
|športne dvorane (brez |1 PM/50 m2 površine dvorane |
|obiskovalcev) | |
+--------------------------------+------------------------------+
|športne dvorane s prostori za |1 PM/50 m2 površine dvorane + |
|obiskovalce |1 PM/10 sedežev za |
| |obiskovalce |
+--------------------------------+------------------------------+
|javna kopališča (zunanja) |1 PM/200 m2 tlorisne površine |
| |območja |
+--------------------------------+------------------------------+
|pokrita javna kopališča brez |1 PM/5 odlagališč obleke |
|prostorov za gledalce | |
+--------------------------------+------------------------------+
|pokrita javna kopališča s |1 PM/5 odlagališč obleke + 1 |
|prostori za gledalce |PM/10 prostorov za gledalce |
+--------------------------------+------------------------------+
|tenis igrišča brez prostorov za |4 PM/igrišče |
|gledalce | |
+--------------------------------+------------------------------+
|tenis igrišča s prostori za |4 PM/igrišče + 1 PM/10 |
|gledalce |prostorov za gledalce |
+--------------------------------+------------------------------+
|kegljišče, bowling |4 PM/stezo |
+--------------------------------+------------------------------+
|obrt in servisi |1 PM/20 m2 neto površine |
+--------------------------------+------------------------------+
|obrtni in industrijski obrati |1 PM/50 m2 neto površine ali |
| |na 3 zaposlene |
+--------------------------------+------------------------------+
|skladišča, razstavni in prodajni|1 PM/80 m2 neto površine ali |
|prostori |na 3 zaposlene |
+--------------------------------+------------------------------+
|delavnice za servis motornih |6 PM/popravljalno mesto |
|vozil | |
+--------------------------------+------------------------------+
|samopostrežne avtopralnice |3 PM/pralni prostor |
+--------------------------------+------------------------------+
|pokopališča |1 PM/2000 m2površine, min. 10 |
| |PM |
+--------------------------------+------------------------------+
(9) Poleg navedenega števila parkirnih mest za objekte, za katere je potrebnih več kot 10 PM, je potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila.
(10) Za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % parkinih mest ali vsaj 1PM za funkcionalno ovirane.
92. člen
(kolesarski promet)
(1) Daljinske kolesarske smeri potekajo kot kolesarske poti in steze ločene od motornega prometa, na posameznih odsekih potekajo po prometno manj obremenjenih cestah in poteh, od Šentajža proti Slovenj Gradcu poteka kolesarski promet po trasi opuščene železniške proge. Prečkanje Drave je načrtovano z rekonstrukcijo starega mosta. Dopustne so spremembe tras in nove trase zaradi zagotovitve ustreznejših povezav in varnosti kolesarskega prometa.
(2) Lokalni kolesarski promet poteka po vozišču cest. V naseljih, novih stanovanjskih soseskah, v industrijskih in gospodarskih conah, trgovskih centrih in na odsekih z gostejšim kolesarskim prometom se urejajo kolesarske poti in steze ločeno od motornega prometa.
(3) Kolesarske steze in poti so minimalne širine 1 m za enosmerni promet in 2 m za dvosmerni promet.
(4) Kolesarski promet po poteh na kmetijskih zemljiščih ni dopusten, po gozdnih poteh (vlakah) pa le na območjih, določenih v prostorskem delu območnega gozdnogospodarskega načrta. Kolesarske steze in poti se lahko urejajo na kmetijskih zemljiščih le ob rekonstrukcijah lokalnih cest.
93. člen
(peš površine)
(1) Pločniki za pešce se urejajo v naseljih ob pomembnejših cestah in poteh, na odsekih z gostejšim peš prometom in ob javnih objektih z večjim obiskom. Pločniki so širine najmanj 1,50 m, dopustna so odstopanja v skladu z razmerami v prostoru.
(2) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir in osvetljeni.
(3) Pešpoti za šport in rekreacijo se urejanjo ob kategoriziranih in nekategoriziranih cestah in poteh ter drugih stavbnih zemljiščih po predhodnem soglasju lastnika zemljišča. Peš poti na kmetijskih zemljiščih niso dopustne.
(4) Smučarske tekaške proge se praviloma urejajo po nekategoriziranih cestah in poteh, po stavbnih zemljiščih ter kmetijskih in gozdnih zemljiščih pod pogojem, da niso v nasprotju z interesi kmetijstva in gozdarstva.
94. člen
(železniško omrežje)
Železniško omrežje se obnavlja in razvija v smislu zagotavljanja večje pretočnosti in varnosti ter kot prestopne točke iz osebnega na javni promet. Ob železniški postaji Dravograd in železniških postajališčih Trbonje, Trbonje jezero, Sv. Danijel in Podklanec se zagotavljajo parkirišča in druge površine kot prestopne točke iz osebnega na javni promet.
95. člen
(varovalni pasovi)
(1) V varovalnih pasovih načrtovanih cest ali cest v proučevanju niso dovoljene gradnje objektov, razen dostopov ter javega komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja, pod pogojem, da le-to ne bo ovirano kasnejšega urejanje cest. Za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela in spremembe namembnosti, niso pa dopustne dozidave.
(2) V varovalnih pasovih obstoječih in načrtovanih cest so dopustne dejavnosti in objekti, ki nimajo škodljivega vpliva na cesto in varnost prometa po cesti, niso pa dopustne dejavnosti in objekti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. Nove posege je treba načrtovati skladno z veljavnimi predpisi in v soglasju z upravljalcem ceste.
(3) Širine varovalnih pasov, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta, pri premostitvenih objektih pa od najbolj izpostavljenih robov objekta:
+------------------------------+---------+
|hitre ceste |35 m |
+------------------------------+---------+
|glavne ceste |25 m |
+------------------------------+---------+
|regionalne ceste |15 m |
+------------------------------+---------+
|občinske ceste |5 m |
+------------------------------+---------+
|javne poti |4 m |
+------------------------------+---------+
|kolesarske steze in poti |2 m |
+------------------------------+---------+
(4) Varovalni progovni pas železniških tirnih naprav je širine 100 m na vsako stran progovnega pasu. Progovni pas v naselju je širine 6 m, merjeno od osi skrajnih tirov, izven naselja pa 8 m.
4.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko opremljanje
96. člen
(vodovodno omrežje)
(1) V vseh naseljih je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo in vodo za potrebe požarnega varstva.
(2) Obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljalca. V območjih, kjer ni možno zagotoviti priključka na javni vodovod, se oskrba z vodo zagotovi z individualnimi sistemi (lastno zajetje, kapnica, cisterna).
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo praviloma zagotoviti zaprte sisteme.
(4) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno količino vode za gašenje požarov.
(5) Sistemi za oskrbo z vodo morajo biti zasnovani tako, da se ne zmanjšuje ranljivost ob naravnih in drugih nesrečah ter zagotavljajo oskrbo s pitno in vodo za gašenje v izrednih razmerah.
(6) V varstvenih pasovih vodnih zajetij so posegi in raba zemljišč omejeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo vodnih virov.
(7) Pri umeščanju črpališč in vodovodnih rezervoarjev se je potrebno izogibati objektom in območjem ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Če je postavitev neizogibna, naj bodo le-ti na neizpostavljenem mestu, obdanem z živico.
97. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je zasnovano v ločenem sistemu. Na območjih, kjer ločenega sistema za odvajanje odpadnih vod ni možno zagotoviti, je dopusten mešan sistem.
(2) Vsi obstoječi in predvideni objekti se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo v skladu s pogoji in s soglasjem upravljalca. Na območjih kjer to ni možno, so do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja obvezni individualni ali skupinski sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih vod (male čistilne naprave, rastlinske čistilne naprave, greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija). Tehnološke odpadne vode se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da so predhodno ustrezno očiščene in ustrezajo pogojem, določenim s predpisi. Kanalizacija, vključno s priključki mora biti vodotesna.
(3) Padavinske vode se odvajajo v javno padavinsko kanalizacijo oziroma v mešano kanalizacijo, če le-te ni pa prioritetno v ponikovalce, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno se padavinske vode odvajajo v vodotok ali rezpršeno po terenu. Pri odvjanju padavinskih vod z večjih utrjenih površin je treba zagotoviti predhodno zadrževanje. Padavinske in druge odpadne vode iz objektov in z zunanjih površin je treba speljati tako, da ne bodo tekle na cesto ali na njej zastajale in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cest.
(4) Odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod neposredno v podzemne vode ter odvajanje odpadnih vod v naravna jezera, ribnike, mlake in druge vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok in so v stiku s podzemno vodo, ni dovoljeno.
(5) Pri načrtovanju odvajanja očiščenih odpadnih vod in zalednih vod v odvodnike je treba upoštevati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin.
(6) Pri začasnih objektih, kjer dejavnosti generirajo odpadne komunalne vode (npr. gostinstvo, šport) je treba zagotoviti odvajanje odpadnih komunalnih vod v skladu z določili tega odloka. Dopustne so izvedbe z mobilnimi greznicami in kemičnimi WC.
(7) Po zaključeni gradnji kanalizacije, greznic in malih čistilnih naprav je treba zemljišče zatraviti.
98. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako da:
– v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru,
– so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja po predpisih o elektromagnetnem sevanju.
(2) Za vse obstoječe enosistemske prenosne daljnovode je načrtovana rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.
(3) Za vse novogradnje, dozidave in nadzidave objektov za stalno oziroma občasno bivanje ter za pomožne objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja.
(4) Za vse posege v bližini oziroma v varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih prenosnih in distribucijskih daljnovodov je treba upoštevati predpise in tehnične pravilnike, ki urejajo posege v bližini daljnovodov ter pridobiti soglasje upravljalca daljnovoda.
(5) V varovalnih pasovih daljnovodov so dopustne gradnje in rekonstrukcije linijskih podzemnih infrastrukturnih objektov, če daljnovodi ne povzročajo prekomerne obremenitve elektomagnetnega sevanja.
(6) V naseljih in v območjih kulturne dediščine se novogradnje in večje rekonstrukcije distribucijskega omrežja nazivne napetosti 10/20 kV in manj izvajajo praviloma v podzemni izvedbi. Nadzemna izvedba je dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru (npr. arheološka dediščina). Nadzemna gradnja elektroenergetskega omrežja je dopustna pod pogojem, da ne poteka v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante ter v bližini varovanih območij naselij.
(7) Transformatorske postaje se postavljajo kot samostojni objekti ali v večje objekte, pri tem je treba upoštevati predpise o elekromagnetnem sevanju. Zagotovljen mora biti ustrezen dostop za potrebe vzdrževanja in zamenjave transformatorjev. Postavljanje transformatorskih postaj na vidno izpostavljenih mestih, na večjih javnih površinah ter v območjih ohranjanja narave in varstva kuturne dediščine ni dovoljeno. Če to ni možno, naj bodo postavljene neopazno, umaknjeno na rob in iz smeri vedut na prostorske dominante.
(8) Veternice za proizvodnjo električne energije se postavljajo na mestih, kjer to dopuščajo prostorske in klimatske razmere. Pri tem se upoštevajo omejitve kot so vidna izpostavljenost, krajinske razmere, relief, prisotnost ptičev ipd.
99. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Za vse posege v nadzorovanih in varstvenih pasovih prenosnih in distribucijskih plinovodov je treba pridobiti soglasje upravljalca plinovodnega omrežja.
(2) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati veljavne predpise ter varnostne odmike od obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev in GJI. Pogoje za priključitev objektov na plinovodno omrežje določi upravljalec plinovoda.
(3) Do izgradnje prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja in na območjih, kjer plinovodno omrežje ni predvideno, je za oskrbo s plinom dopustna postavitev rezervoarjev za utekočinjen naftni plin z lokalnim oziroma internim plinovodnim omrežjem.
100. člen
(daljinsko ogrevanje)
(1) Kotlovnice za daljinsko ogrevanje in vročevodno omrežje se lahko gradi v vseh območjih za poselitev, pri tem imajo kotlovnice na obnovljive vire (lesna bio masa, sončni kolektorji itd.) in plin ter kotlovnice, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (toplotna in električna energija), prednost pred kotlovnicami na fosilna goriva.
(2) Kotlovnice se gradijo na vidno neizpostavljenih mestih v okviru večjih objektov ali kot prostostoječi objekti. Postavljene morajo biti tako, da niso moteče za okolico in da ne poslabšajo bivalnih in delovnih pogojev.
101. člen
(elektronsko komunikacijsko mrežje)
(1) Elektronska komunikacijska omrežja, razen sistemov brezžičnih povezav, morajo biti podzemne izvedbe.
(2) Televizijski in radijski oddajniki ter oddajniki mobilnih komunikacij se postavljajo na vidno neizpostavljenih mestih ter v zadostni oddaljenosti od naselij in stanovanjskih objektov ter območij in objektov varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave. Oddajniki ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali na enote kulturne dediščine. Postavljajo se ob upoštevanju veljavne zakonodaje in na podlagi predhodnih meritev, v sodelovanju s strokovno službo občine in s soglasjem sosedov v vplivnem območju oddajnika ter ob predhodnem pisnem soglasju zavoda, pristojnega za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Oddajniki ne smejo imeti škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter na zdravje ljudi. Oblikovanje oddajnikov mora biti čimbolj prilagojeno urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblike stebrov in anten).
(3) Postavljanje sekundarnega elektronskega komunikacijskega omrežja in baznih postaj naj se praviloma izogiba objektom in območjem ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu.
(4) Umeščanje baznih postaj mobilne telefonije v cerkvene stolpe je možno pod pogojem, da ne vpliva škodljivo na historično substanco objekta in njegovo pojavnost v prostoru. Postavljanje baznih postaj v bližini prostorskih dominant kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
102. člen
(javna razsvetljava)
(1) Javna razsvetljava se izvede ob glavnih cestah v naseljih in peš površinah ter javnih parkiriščih in drugih javnih površinah. Zagotavljati mora minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi.
(2) Urejanje javne razsvetljave mora upoštevati zmanjševanje učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste (npr. nočni metulji, netopirji). Uporabljena naj bodo svetilna telesa, ki so v skladu s predpisom, ki ureja mejne vredosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Načrtujejo naj se takšna svetila, ki osvetljujejo talne površine in ne osvetljujejo neba in širše okolice, uporabijo naj se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to dopustno.
103. člen
(rezervati in varovalni pasovi)
(1) Širina varovalnih pasov, merjeno levo in desno od osi voda oziroma ograje objekta:
+-----------------------------------------+---------------------+
|večsistemski daljnovodi n.n. 400 kV in |40 m |
|220 kV | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|večsistemski daljnovodi n.n. 110 kV in 35|15 m |
|kV | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|večsistemski daljnovodi n.n. od 1 kV do |10 m |
|vključno 20 kV | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|podzemni električni kabelski sistemi n.n.|3 m |
|110 kV in 36 kV | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|podzemni električni kabelski sistemi n.n.|1 m |
|1 kV do vključno 20 kV | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|razdelilne transformatorske postaje (RTP)|40 m od zunanje |
|n.n. 400 in 220 kV |ograje |
+-----------------------------------------+---------------------+
|razdelilne transformatorske postaje (RTP)|15 m od zunanje |
|n.n. 110 in 35 kV |ograje |
+-----------------------------------------+---------------------+
|transformatorske postaje (TP) srednje |2 m od zunanje |
|napetosti 0,4 kV |ograje |
+-----------------------------------------+---------------------+
|prenosno plinovodno omrežje – nadzorovani|100 m |
|pas | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|plinovodi z delovnim tlakom od 5 do 16 |5 m |
|barov | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|plinovodi z delovnim tlakom do vključno 5|2 m |
|barov | |
+-----------------------------------------+---------------------+
|vodovod, kanalizacija, toplovod, javna |3 m |
|razsvetljava, elektronski komunikacijski | |
|vodi | |
+-----------------------------------------+---------------------+
(2) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih infrastrukturnih vodov in naprav so posegi dopustni v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in s soglasjem upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Posegi v rezervat ali varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja in vzdrževanja omrežja. Za obstoječe objekte v rezervatih in varovalnih pasovih so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitve.
(3) Za vse objekte, ki so v prilogi 1 in 2 pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označeni z (-) ni dovoljena gradnja v varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih daljnovodov. Znotraj 30 m širokega pasu daljnovodov je dovoljena osnovna namenska raba prostora, to so območja brez stanovanj, športnih, zdravstvenih, izobraževalnih in podobnih objektov; dovoljene so le industrijske, obrtne ali druge podobne proizvodne dejavnosti, transportne skladiščne, servisne in podobne dejavnosti.
(4) Pri gradnji objektov je treba upoštevati določila predpisa o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka. Deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti se ne smejo približati faznim vodnikom za napetostni nivo 110 kV na manj kot 3 m.
(5) Pri projektiranju in izvajanju del je potrebno upoštevati potek ozemljitev, ki so položene v globini 0,5 m in so dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov.
(6) Za komunikacijske oddajne antene se določi varovalni pas kot tridimenzionalni prostor glede na moč in smer delovanja oddajnika.
(7) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet ter označiti in zaznamovati v skladu s predpisi. Med ovire za zračni promet se štejejo:
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih in umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo z okoliškega terena za več kot 100 m,
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
4.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji za ravnanje z odpadki
104. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov je v industrijski coni Šentjanž.
(2) V okviru ravnanja s komunalnimi odpadki se uredijo zbiralnice za ločeno zbiranje frakcij v vseh večjih naseljih, v večjih gostinskih in turističnih objektih ter na prireditvah na prostem z večjim obiskom, v skladu z predpisi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3) Ekološki otoki morajo biti praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustni skupni ekološki otoki. Zagotovljeno mora biti ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otoki morajo biti na vidno manj izpostavljenih mestih, zakriti pred pogledi z okolice in dobro dostopni za komunalna vozila. Ekološki otoki ne smejo biti na javni prometni površini. Urejeni morajo biti tako, da je omogočeno enostavno vzdrževanje in čiščenje.
(4) Zbiranje in skladiščenje odpadkov mora biti izvedeno skladno z veljavnimi predpisi in na način, da ni ogroženo zdravje ljudi in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje. Količina zabojnikov in ekoloških otokov mora biti prilagojena razmeram (večje število zabojnikov za večje število odpadkov).
(5) Povzročitelji in imetniki posebnih in nevarnih odpadkov so dolžni zagotoviti ravnanje in odstranjevanje v skladu s predpisi.
(6) Kompostiranje bioloških odpadkov se praviloma zagotavlja na gradbenih parcelah objektov ali njihovi bližini.
(7) Ekološki otoki znotraj naselbinskih jeder niso zaželeni, če ni druge možnosti pa morajo biti zakriti in nevpadljivi, z uporabo naravnih materialov, prilagojenih funkciji, strukturi naselja in krajini. Oblikovanje ekoloških otokov v naselju mora biti vključeno v celostno podobo urbane opreme.
(8) Občina naj uredi evidenco divjih odlagališč ter zagotovi njihovo čiščenje in sanacijo.
4.4 Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro
105. člen
(grajeno javno dobro)
(1) Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna površina na njih.
(2) Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska površina in podobno.
(3) Na območjih in objektih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljalca teh površin ali objektov.
4.5 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin
4.5.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave
106. člen
(ohranjanje narave)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Na območjih ohranjanja narave je za vse posege potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje.
(2) Na zavarovanih območjih je treba upoštevati varstvene režime in varstvene usmeritve v sprejetih aktih o zavarovanju.
(3) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogroža njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se lahko izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednosti se posegi in dejavnosti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični in zoološki naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je omogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje,
– na krajinski vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno ne spremenijo lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru,
– na oblikovni naravni vrednoti se posegi in dejavnosti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter, da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Na ekološko pomembnih območjih (Zgornja Drava, Košenjak, Pohorje), ki niso tudi posebna varstvena območja se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.
(5) Na posebnih varstvenih območjih (natura 2000) (Zgornja Drava s pritoki itd.) se posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja se povezanost habitatnih populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(6) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se morajo umikati, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzreje mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja. Ohranjajo se drstišča rib v Dravi, Meži in Mislinji,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenjenje, naravno zasejevanje ali druge oblike razmnoževanja,
– na posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(7) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu:
– da se v kar največji možni meri ohranja in veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva,
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih,
– da se ohranja ugodno stanje za habitate značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(8) Ohranjajo se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, naravni vodotoki) ter ogrožene živalske in rastlinske vrste. V čim večji meri se ohranjajo gozdni robovi, tradicionalni visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini, živice in grmišča.
(9) V priobalnem pasu Drave, gorvodno od HE Dravograd se omeji hrup s prepovedjo motornega prometa (razen za kmetijsko mehanizacijo) po poteh (ne cestah), ki potekajo od naselja do naselja in so speljane neposredno ob Dravi. Omejitev se izvaja z zaporami poti (količki ipd.).
(10) Omilitveni ukrepi na priobalnih zemljiščih in obrežnih pasovih vodotokov v območjih EPO Zgornja Drava, Natura 2000, Zgornja Drava s pritoki (SCI) (Drava, Velka, Ojstriški potok, Jelenov graben, Vrački potok, potok izpod Sv. Duha, Reka):
– v obrežnem pasu vodotokov širine 15 m se ohranja vsa obrežna vegetacija,
– brežine vodotokov se ne utrjujejo,
– v 15 m obrežnem pasu se ne postavlja ali gradi nobenih objektov,
– po Odloku o določitvi plovnega režima na reki Dravi na območju občine Dravograd (Uradni list RS, št. 63/11) je pristanišče na lokaciji »Gorče-Rener« (pri čolnarni CŠOD), vstopno-izstopno mesto je na lokaciji »Ribiški dom«, na drugih območjih gradnja tovrstnih objektov ni dovoljena.
(11) Ohranjanje narave je prikazano v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN, na karti 3. Prikaz varstvenih režimov.
4.5.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja kulturne dediščine
107. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Za vse posege na območjih in objektih kulturne dediščine, kulturnih spomenikov, registrirane kulturne dediščine in registriranih arheoloških najdišč ter v njihovih vplivnih območjih je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(2) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili objekte in območja kulturne dediščine niso dopustni.
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem in uničenjem tudi med gradnjo. Čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje se ne smejo premakniti potrebne ureditve vodotokov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se urejati deponije viška materialov itd..
(4) V historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in nadomestne gradnje na isti lokaciji, s katerimi se sanira območje in postopoma vzpostavi enotna identiteta prostora.
(5) Pri načrtovanju razvoja na področju turizma in rekreacije je potrebno omogočiti dostop javnosti do kulturnih spomenikov. To velja za vsa območja turizma in rekreacije v občini. Za območja kulturne dediščine velja, da se lahko na njih poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tista, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.
(6) Novogradnje na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine se morajo glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba oziroma so določene v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(7) Obveznosti glede pridobivanja soglasij:
– za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za enote kulturne dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Dravograd (ZVKDS OE Maribor), ki se hranijo na sedežu Občine Dravograd in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Maribor. Kulturnovarstveno soglasje izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
– za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba,
– za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(8) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN, na karti 3. Prikaz varstvenih režimov.
108. člen
(kulturni spomeniki)
(1) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
(2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
109. člen
(varstvena območja dediščine)
(1) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine.
(2) V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
110. člen
(registrirana kulturna dediščina)
(1) Posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti in materialno substanco registrirane kulturne dediščine, niso dopustni. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne vrste dediščine.
(2) V primeru, da se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi prostorske izvedbene pogoje za registrirana arheološka najdišča.
(3) Pri registrirani stavbni dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih kot so cerkve, gradovi, znamenja itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov značilnostim stavbne dediščine v okolici),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(4) Pri registrirani naselbinski dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znoraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin in kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(5) Pri registrirani memorialni dediščini se ohranjajo vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta in drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
111. člen
(vplivno območje kulturne dediščine)
V vplivnem območju kulturne dediščine velja naslednje varstvo:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine niso dovoljeni,
– dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
112. člen
(registrirana arheološka najdišča)
(1) Za registrirana arheološka najdišča velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov in jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(2) Na registriranih arheoloških zemljiščih so dovoljena kmetijska zemljišča in izjemoma posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3) Obseg in čas arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(4) V primeru, da se območje ureja z OPPN je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
113. člen
(vojna grobišča)
(1) Vojna grobišča se urejajo v skladu s predpisi o vojnih grobiščih. Na vojnih grobiščih ni dovoljeno:
– spreminjati zunanjega videza grobišč v nasprotju s predpisi o vojnih grobiščih,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne dele,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
(2) Vsi posegi v vojna grobišča, ki so registrirana kulturna dediščina, se izvajajo po določilih predpisov o vojnih grobiščih in s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Vojna grobišča so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN, na karti 3. Prikaz varstvenih režimov.
4.5.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja in naravnih dobrin ter varovanja zdravja
114. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Posegi in prostorske ureditve so dopustni v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Širitev posameznih dejavnosti s čezmernimi vplivi na okolje je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov, ki jih ta dejavnost povzroča.
(2) Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenitve okolja.
(3) Za objekte in naprave, ki povzročajo emisije snovi ali energije v okolje (emisije v zrak, odpadne vode, hrup, elektromegnetno sevanje itd.) je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če to ni potrebno, pa je treba za zmanjšanje obremenjevanja okolja izdelati strokovno oceno.
(4) Stanja okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja se spremlja s kazalci iz okoljskega poročila, ki se nanašajo na:
– okoljske sestavine (npr. voda, zrak, tla in površje),
– okoljsko problematiko (npr. podnebne spremembe, varstvo narave, izguba biotske raznovrstnosti, ravnanje z odpadki),
– sektorske politike (npr. promet, kmetijstvo, turizem, energetika).
115. člen
(varstvo kmetijskih zemljišč)
(1) Za vse posege na kmetijske površine je potrebno pridobiti soglasje pristojnega ministrstva.
(2) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje in jih namenjati za pridelavo zdrave, lokalno pridelane hrane.
(3) Kmetijska zemljišča je treba obdelovati tako, da bo možnost erozije tal čim manjša, hkrati je treba uporabljati agrotehnične ukrepe, ki zmanjšujejo učinek erozije.
(4) S primernimi ukrepi se ohranjajo struktura tal in organske snovi v tleh, ohranjajo se krajinske značilnosti (npr. žive meje, ribniki, jarki, vegetacija), preprečuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč, zagotavlja se voda za namakanje, izvajajo se agrarne operacije.
116. člen
(varstvo gozdov)
(1) Za vse posege na gozdne površine je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(2) Za vse posege na površini zavarovanih varovalnih gozdov je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega ministrstva.
(3) Za krčitev gozdov v kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije.
(4) Gozdne ceste je dovoljeno uporabljati v skladu z režimom, ki ga določi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lokalno skupnostjo in je označen z opozorilnimi tablami.
(5) Za ureditev kolesarskih stez na gozdnih površinah je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
117. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci se obvezno umešča v območja IP in IG.
(3) Posegi, ureditve in naprave, ki bi lahko povzročali večje onesnaženje zraka od dovoljenih nivojev, niso dovoljeni. Viri, ki presegajo dovoljene nivoje onesnaževanja zraka se morajo sanirati ali odstraniti.
(4) Pri ogrevanju objektov, pripravi tople vode in tehnoloških procesih je treba zmanjšati izpust toplogrednih plinov z uporabo obnovljivih virov energije. Objekti se morajo priključiti na skupne kotlovnice tam, kjer je to mogoče.
118. člen
(varstvo tal)
(1) Gradnja objektov in GJI ter drugi posegi v prostor se morajo načrtovati in izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Humus z območja posega je treba odstraniti in deponirati za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo zemljišča. Deponija se uredi tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina. Deponija mora biti zaščitena pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.
(3) Pri krčitvah gozda in umeščanju žičniških in drugih objektov in naprav je treba izvesti ustrezne protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod.
119. člen
(varstvo voda)
(1) Vse vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za oskrbo z vodo za gašenje požarov.
(2) Struge, obrežja in dna vodotokov ter obvodna vegetacija se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost strug in brežin.
(3) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov. Drava, Meža in Mislinja so vodotoki 1. reda, za katere je določen priobalni pas 15 m od roba vodnega zemljišča v naseljih in 40 m izven naselij, vsi drugi vodotoki so 2. reda s priobalnim pasom 5 m od roba vodnega zemljišča. Vodotoki 1. reda so na podlagi predpisa s področja upravljanja z vodami tudi vodotoki, po katerih teče državna meja ali jo prečkajo (Jelenov graben); za te vodotoke je zunanja meja priobalnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča. Med robom vodnega zemljišča in morebitnim protipoplavnim nasipom ima celotno območje status priobalnega zemljišča.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za dopustne izjeme po zakonu o vodah.
(5) Posegi na vodnih zemljiščih se morajo izvajati tako, da je ribam omogočen prehod.
(6) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(7) Pri načrtovanju poteka tras GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov, ki se načrtujejo tako, da se ne zmanjša prevodna sposobnost struge vodotoka.
(8) Pri odvzemu vode iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna organizacija ob pogoju, da se za odvzem vode pridobi vodna pravica. Ekološko sprejemljiv pretok vode je tisti, ki v sušnih razmerah omogoča preživetje, ob ugodnejših razmerah pa uspešen razvoj vseh organizmov in živali. Odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda.
(9) Odvzemanje plavin (prod, gramoz, pesek) je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda, za kar je potrebno pridobiti vodno pravico. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča niso dopustni.
(10) Za vsako rabo vode je potrebno, v skladu s predpisi s tega področja, pridobiti vodno pravico, to je koncesijo ali vodno dovoljenje.
(11) Spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in urejanje malih hidroelektraren so dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in obstoječih ekoloških in vodnih razmer in pod pogojem, da zagotavljajo bistvene morfološke značilnosti ter kvalitete vodotokov in obvodnega prostora.
120. člen
(varstvo vodnih virov in podtalja)
(1) V varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z odloki o varstvenih pasovih vodnih virov in ob upoštevanju usmeritev iz predpisa o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja.
(2) Ob izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je potrebno upoštevati predpis o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla.
(3) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s komunalnimi vozili). Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za odvoz odpadkov.
(4) Objekte, ki povzročajo odpadne vode je obvezno priključiti na sistem javne kanalizacije odpadnih voda. Če javne kanalizacija še ni izgrajena, so obvezne male čistilne naprave oziroma nepropustne greznice na praznjenje. Na območjih varstva vodnih virov se morajo odpadne komunalne vode odvajati v nepropustne greznice na praznjenje z zagotovljenim odvozom odpadnih voda na čistilno napravo. Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture za komunalne odpadne vode.
(5) Za vse posege na vodovarstvenih območjih je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
(6) Vodovarstvena območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN, na karti 3. Prikaz varstvenih režimov.
121. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora:
I. stopnja varstva pred hrupom se določa za mirna območja na prostem, ki obsegajo zavarovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave, razen za zavarovana območja v območju naselij, za območja cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, za območja gozdov za izvajanje gozdarske dejavnosti, za območja za potrebe obrambe in izvajanje nalog policije ter za območja varstva pred naravnimi nesrečami (I. območje varstva pred hrupom).
II. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobne namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred hrupom):
– stanovanjske površine (SSe, SSv in SSm), površine za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP),
– območja za zdravstvo (CDz),
– površine za turizem (BT).
III. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred hrupom):
– stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK, SKg),
– osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) in druga območja centralnih dejavnosti (CD, Cdi, CDc),
– športni centri (BC),
– območja zelenih površin (ZD, ZK, ZP, ZS, ZV, OOn),
– površine razpršene poselitve (A),
– območja voda (VC), razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem,
IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom):
– območja proizvodnih dejavnosti (IP, IG),
– površine drugih območij – nakupovalni centri (BD),
– območja prometne infrastrukture (PC, PŽ, PŽk, PLv),
– območja komunikacijske infrastrukture (T),
– območja za oskrbo z električno energijo (Ee, Ed),
– območja okoljske infrastrukture (Oc, Ov)
– območja mineralnih surovin (LN)
– površine razpršene poselitve – gospodarski objekti (Ag)
– območja kmetijskih zemljišč (K), razen površin na mirnem območju na prostem,
– območja gozdov (G, Gv, Gp), razen površin na mirnem območju na prostem,
– ostala območja – sanacija degradiranih površin (OOs),
– na območju za potrebe izvajanja nalog policije, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog policije in drugih varnostnih nalog oziroma pri zagotavljanju javnega reda in miru ter varnosti ob naravnih in drugih nesrečah,
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države oziroma pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina tega območja je lahko tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(3) Meja med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med območji namenske rabe prostora (EUP-ji), na katerih je določena III. stopnja in območji za katera je določena IV. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Med območji IP in IG, kjer je predpisana IV. stopnja varstva pred hrupom ter območji SSe in BT, kjer je predpisana II. stopnja varstva pred hrupom, je treba zagotoviti območje, kjer je predpisana III. stopnja varstva pred hrupom (npr. območje SK, A, CU).
(5) Posegi v prostor, objekti in naprave, ki so vir hrupa v posameznem območju varstva pred hrupom, ne smejo povečati čezmerne obremenitve s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja virov hrupa.
(6) Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da se upoštevajo predpisane stopnje hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom.
(7) Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi za preprečevanje širjenja hrupa v prostoru.
(8) Upravljalec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(9) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah in spremembah namembnosti obstoječih objektov v bližini javnih cest se vse posege načrtuje tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ovir zaradi prometa na cesti.
(10) Prostori za občasne shode in prireditve na prostem z začasnimi čezmernimi obremenitvami s hrupom zaradi uporabe zvočnih naprav so:
– v Dravogradu na območju »Luknje«, na Trgu 4. julija in ob večnamenski dvorani ter v Šentjanžu na osrednjem prostoru,
– na športnih igriščih v Dravogradu (na Šicfeldu in Robin dvoru ter na Meži pod smučiščem), v Črnečah, Libeličah, Šentjanžu ter na Ojstrici in Viču,
– ob gasilskih domovih v Črnečah, Libeličah in Trbonjah.
122. člen
(osončenje)
(1) Pri umeščanju novih stavb je treba zagotavljati ustrezne medsebojne odmike ter osvetlitev bivalnih in delovnih prostorov, v skladu s predpisi in s tem odlokom.
(2) Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– na dan 21. 12. – najmanj 1 uro,
– na dan 21. 3. in na dan 21. 9. – najmanj 3 ure, razen v 20 % stanovanj v večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih.
123. člen
(svetlobno onesnaževanje)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Javna razsvetljava se naj izvaja v minimalnem potrebnem obsegu, brez svetlobnega toka, ki seva v nebo. Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim normam in standardom ter predpisom s področja svetlovnega onesnaževanja. Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor enak 0 %, obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi določbam predpisa o mejnih vrednostih svetlovnega onesnaževanja okolja najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih površinah mora občina kot obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za vgraditev varčnih žarnic v svetilke. Za razsvetljavo se morajo vgraditi svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 %.
(3) Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov, poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, kar je potrebno preveriti z meritvami.
124. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov in naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromegnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Z uredbo so določene stopnje varstva pred sevanjem glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, in sicer:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem: območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter območja, namenjena kmetijski dejavnosti in bivanju,
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za območje, kjer je dopusten poseg v okolje zaradi sevanja bolj moteč, zlasti pa: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja,
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(2) Viri EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(3) Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(4) Za gradnjo objektov, ki so viri EMS, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(5) Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS se merijo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne napetosti in so:
– za daljnovod 400 kV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 220 kV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako stran,
– za daljnovod 110 kV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako stran.
4.6 Prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
125. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na ogroženih območjih (plazovita, labilna, erozijska in poplavna območja) je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti. Na ogrožena območja se ne smejo umeščati dejavnosti, ki te nesreče lahko povzročajo.
(2) Objekte je treba graditi potresno varno, pri tem se upoštevajo podatki iz karte potresne nevarnosti Slovenije – karta projektnih pospeškov tal za povratno dobo 475 let, Agencije RS za okolje. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah je treba zagotoviti protipotresno sanacijo objektov.
(3) Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v ali ob objektih v Dravogradu in ogroženih naseljih, v katerih je predpisana gradnja zaklonišč.
(4) V drugih novih objektih v naseljih iz prejšnjega odstavka je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objekta nanjo.
(5) Na območjih tveganj zaradi industrijskih in drugih nesreč se prostorske ureditve načrtujejo in izvajajo tako, da se preprečujejo verižne nesreče, preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi in objekti.
(6) V primeru naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo naslednje površine:
– za pokop večjega števila ljudi na obstoječih pokopališčih,
– ruševine se odlagajo na za te namene določenih deponijah in na deponijah v peskokopih pri Gorčah in Trbonjah,
– ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju, ki jih določi pristojni državni organ,
– območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev se uredijo na primernih utrjenih površinah v bližini prizadetega naselja.
(7) Objekte in naprave, ki s svojo višino lahko vplivajo na varnost zračnega prometa, je treba zaznamovati v skladu s predpisi in s soglasjem pristojnega organa oziroma službe za civilno letalstvo.
126. člen
(varstvo pred poplavami)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih od poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti v skladu ter pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(7) Za vse posege na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(8) Poplavno ogrožena območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN, na karti 3. Prikaz varstvenih režimov.
127. člen
(plazljiva območja)
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine oziroma pred plazovi.
(2) Na plazljivih območjih ni dopustno:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) Z geomehanskimi raziskavami je potrebno preveriti tehnične možnosti za graditev na labilnih tleh.
(4) Za vse posege na plazljivih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
128. člen
(plazovita območja)
Na plazovitem območju ni dovoljeno krčenje gozdov, izravnavanje terena in preusmerjanje snežnih plazov z ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena območja.
129. člen
(erozijska območja)
(1) Pri urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati erozivnost kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred erozijo.
(2) Na erozijskih območjih ni dovoljeno:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere in kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivim delovanjem erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih in plazljivih območjih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin hudournika, razen za zagotavljanje pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(3) Posegi na plazovitih in erozijsko ogroženih območjih, ki bi lahko sproščali gibanje hribin ali drugače ogrožali stabilnost zemljišč ter oblikovali hudournike, niso dovoljeni, razen posegov, ki izboljšujejo in sanirajo stabilnost teh zemljišč.
(4) Večji del višinskih območij občine je v zmerno erozijsko ogroženih območjih, kjer veljajo običajni protierozijski ukrepi. Gradnja objektov in posegi v prostor na območjih, kjer veljajo zahtevnejši protierozijski ukrepi je mogoča na podlagi strokovnega geomehanskega mnenja in geotehničnega poročila.
(5) Za vse posege na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(6) Erozijsko ogrožena območja so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN, na karti 3. Prikaz varstvenih režimov.
130. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnji objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Zagotovljeni morajo biti naslednji pogoji:
– ustrezni odmiki med objekti ter požarne ločitve objektov in prostorov v objektih,
– varen umik iz katerega koli prostora v objektu na prosto,
– ustrezne površine za evakuacijo,
– neovirani dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska in reševalna vozila v skladu s predpisi za tovrstne ureditve,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Na območjih kjer ni hidrantnega omrežja in na območjih kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja ustrezne preskrbe s požarno vodo je treba zagotoviti dodatne količine požarne vode z vodnimi rezervoarji, kapnicami in drugimi viri.
(3) Objekti in ureditve z večjo požarno ogroženostjo morajo imeti zagotovljeno interno hidrantno omrežje.
(4) Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov niso dopustni posegi, ki bi pomenili dodatno tveganje za življenje ljudi ter materialne dobrine in naravo.
(5) Dostopne in dovozne poti ter postavitvene in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
131. člen
(območja in objekti za potrebe obrambe)
V Občini Dravograd ni prostorskih ureditev, objektov in ostale infrastrukture za obrambne potrebe.
5. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
132. člen
V naslednjih EUP veljajo poleg skupnih pogojev še naslednji podrobni izvedbeni pogoji za posege v prostor:
+------------------+----------+---------------------------------+
|ŠIFRA EUP, PEUP |PNRP |POSEBNI PIP |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Bukovje | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|BUK-9 |A |Ohranja se naj vsa avtohtona |
| | |obrežna lesna vegetacija v 15 m |
| | |pasu ob vodotoku. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|BUK-21 |ZP |Parkovne ureditve se urejajo s |
| | |pripadajočo urbano opremo (poti, |
| | |luči, klopi, koši za smeti, |
| | |fontane, spominska in druga |
| | |obeležja). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Bukovska vas | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|BUV-2 |SK |Posegi, ki bi vplivali na vidno |
| | |podobo naselja na pomolu nad |
| | |dolino niso dopustni. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|BUV-7 |SSe |V neposredni bližini je |
| | |registrirano arheološko najdišče |
| | |Bukovska vas – arheološko območje|
| | |Janževsko polje (EŠD 29280). |
| | |Kolikor se bo ob zemeljskih delih|
| | |naletelo na ostaline, je treba |
| | |takoj obvestiti ZVKDS OE Maribor.|
| | |Za vse posege je treba pridobiti |
| | |kulturnovarstvene pogoje in |
| | |soglasje. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Črneče | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|CRN-1 |SSe |Zagotoviti je treba ustrezne |
| | |odmike stanovanjskih stavb od |
| | |pokopališča, mrliške vežice in |
| | |večnamenskega doma. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|CRN-3 |SK |Osrednji vaški prostor ob cerkvi |
| | |sv. Andreja in Jakoba se uredi z |
| | |urbano opremo ob upoštevanju |
| | |tradicionalnih materialov in |
| | |oblik. Odmik objektov od |
| | |regionalne ceste naj upošteva |
| | |prevladujočo gradbeno črto |
| | |obstoječih objektov. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|CRN-12 |Ov |Ohranja naj se avtohtona drevesna|
| | |in grmovna vegetacija. Možne so |
| | |gradnje in posegi, ki so v |
| | |neposredni povezavi z zajetjem |
| | |pitne vode. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|CRN 18 |OOs |Opuščena deponija komunalnih |
| | |odpadkov se sanira in rekultivira|
| | |v gozd oziroma kmetijska |
| | |zemljišča. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|CRN-29 |Ov |Na območju Kulturnega spomenika |
| | |Črneče – Rimska utrdba (EŠD 7377)|
| | |varstveni režim za kulturni |
| | |spomenik zahteva ohranitev |
| | |obstoječega stanja. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|CRN-30 |Ag |Prepreči se izlivanje odpadnih |
| | |komunalnih vod in gnojevke v |
| | |priobalno zemljišče vodotoka |
| | |Drava. Ne posega se (deponiranje,|
| | |gradnja začasnih objektov, |
| | |odstranjevanje avtohtone |
| | |vegetacije) v 15 m pasu |
| | |priobalnega vodnega zemljišča. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Dobrova pri | | |
|Dravogradu | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DOB-4 |CDc |Posegi, ki bi vplivali na vidno |
| | |podobo in prostorsko dominanto |
| | |cerkve sv. Križa niso dovoljeni. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Dravograd | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-1/1 |SSe |Dopolnilna gradnja mora |
| | |upoštevati značilnosti terena in |
| | |možnosti izvedbe dostopa. Odmiki |
| | |ograj, podpornih zidov in |
| | |objektov od javnih cest morajo |
| | |omogočati tekoč in varen promet |
| | |ter dostop za intervencijska |
| | |vozila. Zagotovi se prometna |
| | |povezava preko Ojstriškega potoka|
| | |z EUP DRA-2. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-2 |SSe |Zagotovi se prometna povezava |
| | |preko Ojstriškega potoka z EUP |
| | |DRA-1/1. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-3/1 |SSe |Gradnje novih stanovanjskih |
| | |objektov v 15 m priobalnem pasu |
| | |Drave niso dopustne. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-8 |SSe |Obstoječe proizvodne, servisne in|
| | |poslovne dejavnosti ne smejo |
| | |škodljivo vplivati na bivalne in |
| | |delovne pogoje v območju. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-21 |CD |Dopustne so mirne dejavnosti, ki |
| | |nimajo negativnih vplivov na |
| | |bivalne in delovne pogoje v |
| | |sosednjih stanovanjskih območjih.|
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-22 |CD |Ob železniški in avtobusni |
| | |postaji se uredi prestopna točka |
| | |iz osebnega na javni potniški |
| | |promet z zagotavljanjem |
| | |zadostnega števila parkirnih |
| | |mest. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-23 |CD |Razporeditev in višinski gabariti|
| | |objektov ob regionalni cesti |
| | |morajo omogočati značilne poglede|
| | |na veduto mesta. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-29 |CU |Dopustne so mirne dejavnosti, ki |
| | |nimajo negativnih vplivov na |
| | |bivalne in delovne pogoje v |
| | |sosednjih stanovanjskih območjih.|
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-36 |ZS |Dopustne so postavitve začasnih |
| | |sezonskih objektov za šport in |
| | |rekreacijo; pomoli, čolnarne in |
| | |ribiške ute niso dopustni. Na |
| | |meji z elektrarno se gosto zasadi|
| | |visokorasla zaščitna drevesa in |
| | |grmičevje. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-37 |ZS |Dopustne so spremembe namembnosti|
| | |objektov za šport in rekreacijo; |
| | |pomoli, čolnarne in ribiške ute |
| | |niso dopustni. Vsaka dejavnost je|
| | |omejena na obstoječe gabarite |
| | |objektov z ohranjanjem celotne |
| | |lesne vegetacije Na meji z |
| | |elektrarno se gosto zasadi |
| | |visokorasla zaščitna drevesa in |
| | |grmičevje. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-38 |ZS |Dopustne so rekonstrukcije, |
| | |nadomestne gradnje in novogradnje|
| | |žičniških naprav, objektov in |
| | |naprav za umetno zasneževanje |
| | |smučišča, objektov za potrebe |
| | |urejanja in funkcioniranja |
| | |smučišča (garaže, delavnice, |
| | |servisi, poslovni prostori, |
| | |sanitarije itd.). Dopustni so |
| | |tudi drugi objekti in ureditve za|
| | |šport in rekreacijo v zimskem in |
| | |letnem času (sankališča, |
| | |smučarske skakalnice, bob steze, |
| | |kolesarske steze itd.). Dopustne |
| | |so postavitve začasnih sezonskih |
| | |objektov. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-41 |ZD |Ob Ribiškem domu je dopustna |
| | |ureditev vstopno-izstopne točke |
| | |za čolnarjenje. Ohranjati je |
| | |treba vso obrežno lesno |
| | |vegetacijo, v območje brežin in |
| | |priobalnega rečnega pasu se ne |
| | |posega. Na poti ob Dravi je treba|
| | |prepovedati motorni promet (npr. |
| | |kolesa z motorjem, štiricikli). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-42 |ZK |Na severnem robu pokopališča se |
| | |zasadi visokorasla drevesa. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-45 |PC |Dopustna je rekonstrukcija mosta |
| | |za potrebe peš prometa. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DRA-65 |BT |V Ribiškem domu so dopustne samo |
| | |mirne dejavnosti. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Gorče | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOR-2 |SK |Urediti je treba gozdni rob. |
| | |Drevesa gozdnega roba morajo biti|
| | |oddaljena min. 15 m od objektov. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Goriški Vrh | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-1 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda (tudi iz komunalnih|
| | |čistilnih naprav) v vodotok, zato|
| | |se odpadne vode vodijo v |
| | |nepretočne greznice. Pri ureditvi|
| | |okolice se zasadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. Montirajo se naj |
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-2 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda (tudi iz komunalnih|
| | |čistilnih naprav) v vodotok, zato|
| | |se odpadne vode vodijo v |
| | |nepretočne greznice. Pri ureditvi|
| | |okolice se zasadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. Montirajo se naj |
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali).Gozdni rob naj bo |
| | |saniran in oddaljen minimalno 15 |
| | |m od objektov. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-22 |A |Ohranja naj se strukturiran |
| | |gozdni rob. Pri ureditvi okolice |
| | |se sadijo le avtohtone rastlinske|
| | |vrste in travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-26 |A |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda (tudi iz komunalnih|
| | |čistilnih naprav) v vodotok, zato|
| | |se odpadne vode vodijo v |
| | |nepretočne greznice. Pri ureditvi|
| | |okolice se zasadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. Montirajo se naj |
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-27 |A |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda (tudi iz komunalnih|
| | |čistilnih naprav) v vodotok, zato|
| | |se odpadne vode vodijo v |
| | |nepretočne greznice. Pri ureditvi|
| | |okolice se zasadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-48 |SP |Ohranja se gozdni rob. Pri |
| | |ureditvi okolice se zasadijo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-55 |BT |Ohranja se gozdni rob. Pri |
| | |ureditvi okolice se zasadijo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-57 |SP |Ohranja naj se strukturiran |
| | |gozdni rob, pri ureditvi okolice |
| | |se sadijo le avtohtone rastlinske|
| | |vrste in travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-59 |A |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih, komunalnih vod in |
| | |drugih odplak, gnojevke v |
| | |vodotok, zato se izvede sistem z |
| | |zaprto greznico. Pri ureditvi |
| | |okolice se sadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-60 |Ag |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih, komunalnih vod in |
| | |drugih odplak, gnojevke v |
| | |vodotok, zato se izvede sistem z |
| | |zaprto greznico. Pri ureditvi |
| | |okolice se sadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-61 |A |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih, komunalnih vod in |
| | |drugih odplak, gnojevke v |
| | |vodotok, zato se izvede sistem z |
| | |zaprto greznico. Pri ureditvi |
| | |okolice se sadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-62 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih, komunalnih vod in |
| | |drugih odplak, gnojevke v |
| | |vodotok, zato se izvede sistem z |
| | |zaprto greznico. Pri ureditvi |
| | |okolice se sadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-70 |SP |Stavbno zemljišče se omeji le v |
| | |tlorisu objekta (fundus). |
| | |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda (tudi iz komunalnih|
| | |čistilnih naprav) v vodotok, zato|
| | |se odpadne vode vodijo v |
| | |nepretočne greznice. Pri ureditvi|
| | |okolice se zasadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice, z okoliškimi travniki |
| | |se gospodari ekstenzivno. |
| | |Montirajo se naj svetila (v |
| | |skladu z Uredbo o svetlobnem |
| | |onesnaževanju), ki sevajo nizek |
| | |delež UV svetlobe in osvetljujejo|
| | |le tla ter se vklapljajo po |
| | |potrebi (opremljena s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-78 |A |Nove gradnje niso dovoljene, |
| | |poseganje v okoliško travišče ni |
| | |dovoljeno. Zaradi uničenja dela |
| | |habitatnega tipa in rastišča |
| | |ogroženih in zavarovanih |
| | |rastlinskih vrst se izvedejo |
| | |nadomestni ukrepi vzpostavitve in|
| | |vzdrževanja habitatnega tipa na |
| | |okoliških traviščih. Upoštevajo |
| | |se predlagani ukrepi v elaboratu |
| | |Strokovni predlog ukrepov varstva|
| | |in aktivnosti za ohranitev |
| | |naravnih vrednot Občine Dravograd|
| | |(4-IV-18/2-O-05/MV, ZRSVN, OE |
| | |Maribor, april 2010). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|GOV-79 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda (tudi iz komunalnih|
| | |čistilnih naprav) v vodotok, zato|
| | |se odpadne vode vodijo v |
| | |nepretočne greznice. Pri ureditvi|
| | |okolice se zasadijo le avtohtone |
| | |rastlinske vrste in travne |
| | |mešanice. Montirajo se naj |
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Kozji vrh nad | | |
|Dravogradom | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|KOV-3 |CDc |Možne so le takšne centralne |
| | |dejavnosti, ki se navezujejo na |
| | |cerkveno dejavnost. Posegi in |
| | |vzdrževalna dela naj se |
| | |opravljajo izven rastitvene |
| | |sezone, časa gnezdenja in vzreje |
| | |mladičev zavarovanih vrst ptic. |
| | |Objekt se naj ne osvetljuje. |
| | |Dostopna pot naj bo zaprta za ves|
| | |promet, prevozna le za |
| | |vzdrževalna dela. Pri ureditvi |
| | |okolice se uporabljajo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|KOV-29 |BT |Dodatnih objektov se na območju |
| | |ne sme graditi. V času rastitve |
| | |koconogih kur se omeji motorni |
| | |promet. Prireditve in morebitni |
| | |dogodki se lahko organizirajo le |
| | |izven paritvenega časa (marec– |
| | |junij) in vzreje zaroda koconogih|
| | |kur, za prireditve je treba |
| | |pridobiti pozitivno strokovno |
| | |mnenje ZRSVN. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|KOV-31 |SP |Ohranja naj se strukturiran |
| | |gozdni rob. V času rastitve |
| | |koconogih kur se omeji motorni |
| | |promet (april–maj). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|KOV-32 |SP |Z okoliškimi travniki se naj |
| | |gospodari ekstenzivno, |
| | |agromelioracijska dela se na |
| | |okoliškem območju ne smejo |
| | |izvajati. Na okoliških zemljiščih|
| | |se ne sme graditi dodatnih |
| | |objektov. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|KOV-33 |SP |Ohranja naj se strukturiran |
| | |gozdni rob, pri ureditvi okolice |
| | |se sadijo le avtohtone rastlinske|
| | |vrste in travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|KOV-38 |SP |Ohranja naj se vsaj 15 m pas |
| | |obvodnega zemljišča Velke in |
| | |avtohtona listna drevesna |
| | |vegetacija, zato v tem pasu |
| | |posegi, gradnje in deponiranje |
| | |materiala niso dovoljeni. |
| | |Prepreči naj se vsakršna možnost |
| | |erodiranja in zasipavanja ter |
| | |vpliva na potok. |
| | |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda v potok (tudi iz |
| | |KČN), zato se odpadne vode vodijo|
| | |v nepretočne greznice. Montirajo |
| | |se naj svetila (v skladu z Uredbo|
| | |o svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Libeliška Gora | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|LIG-43 |A |Pri ureditvi okolice se zasadijo |
| | |le avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. Z okoliškimi |
| | |travniki se gospodari |
| | |ekstenzivno. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Ojstrica | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OJS-1 |SK |Vplivno območje cerkve sv. Janeza|
| | |Krstnika mora ostati nepozidano. |
| | |Kritina objektov mora biti sive |
| | |barve. Na kritini ne smejo biti |
| | |nameščeni fotonapetostni paneli. |
| | |Za vse posege v območju varstva |
| | |kulturne dediščine je treba |
| | |pridobiti kulturnovarstvene |
| | |pogoje in soglasje. Pogoji za |
| | |odmik bodo podani v fazi |
| | |pridobivanja kulturnovarstvenih |
| | |pogojev. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OJS-27 |Ov |Ohranja naj se avtohtona drevesna|
| | |in grmovna vegetacija. Drugi |
| | |gradbeni posegi razen potrebne |
| | |infrastrukture vodohrana in |
| | |vzdrževalnih del niso dovoljeni. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Otiški Vrh | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-8 |SSe |Gradnje novih stanovanjskih stavb|
| | |niso dopustne. Predvidi naj se |
| | |protihrupna sanacija obstoječih |
| | |stanovanjskih stavb. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-13 |IG |Na stiku s stanovanjskim območjem|
| | |so dopustne mirne dejavnosti, ki |
| | |nimajo negativnih vplivov na |
| | |bivalne in delovne pogoje. Na |
| | |stiku naj bo zeleni zaščitni pas |
| | |širine najmanj 10 m. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-14 |IG |Na stikih s stanovanjskimi |
| | |območji so dopustne mirne |
| | |dejavnosti, ki nimajo škodljivih |
| | |vplivov na bivane in delovne |
| | |pogoje. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-15 |IG |Na stiku s stanovanjskim območjem|
| | |so dopustne mirne dejavnosti, ki |
| | |nimajo negativnih vplivov na |
| | |bivalne in delovne pogoje. Na |
| | |stiku naj bo zeleni zaščitni pas |
| | |širine najmanj 10 m. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-16 |IG |Dopustne so mirne dejavnosti, ki |
| | |nimajo negativnih vplivov na |
| | |bivalne in delovne pogoje v |
| | |sosednjih stanovanjskih območjih.|
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-35 |A |Odpadne komunalne vode se morajo |
| | |zbirati v nepretočni greznici, |
| | |biološka ČN ni dovoljena. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-64 |A |Z okoliškimi travišči se |
| | |gospodari ekstenzivno. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-72 |A |V gozdni rob se ne posega. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|OTV-119 |A |Lastnik vira EMS nad objektom |
| | |mora zagotoviti, da bo sevanje |
| | |pod mejnimi vrednostmi za II. |
| | |stopnjo varstva pred sevanjem. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Podklanc | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|POD-1, POD-2, |SK |Zagotoviti je treba protihrupno |
|POD-3 | |sanacijo stanovanjskih objektov. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Sv. Boštjan | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SVB-1 |SK |Odmik objektov od regionalne |
| | |ceste je min. 20 m in od cerkve |
| | |sv. Boštjana in Roka min. 30 m. |
| | |Posegi, ki bi vplivali na vidno |
| | |podobo in prostorsko dominanto |
| | |cerkve niso dopustni. Pri |
| | |urejanju okolice se zasadijo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SVB-16 |Ag |Ohranja naj se vsaj 15 m pas |
| | |obvodnega zemljišča Velke in |
| | |avtohtona listna drevesna |
| | |vegetacija, zato v tem pasu |
| | |posegi, gradnje in deponiranje |
| | |materiala niso dovoljeni. |
| | |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda v vodotok (tudi iz |
| | |KČN), zato se odpadne vode vodijo|
| | |v nepretočne greznice. Montirajo |
| | |se naj svetila (v skladu z Uredbo|
| | |o svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SVB-17 |A |V 15 m obvodnem zemljišču posegi |
| | |niso dovoljeni, zato se ne |
| | |postavljajo nobeni gradbeni, |
| | |enostavni ali začasni objekti. |
| | |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda (tudi iz komunalnih|
| | |čistilnih naprav) v vodotok, zato|
| | |se odpadne vode vodijo v |
| | |nepretočne greznice. Ohranja se |
| | |lesna obrežna vegetacija. |
| | |Montirajo se naj svetila, ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Sv. Danijel | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SVD-46 |A |Krajino s tipično razpršeno |
| | |poselitvijo je treba ohraniti. |
| | |Novi objekti se naj navezujejo na|
| | |obstoječ objekt na zahodu, ni |
| | |dovoljeno graditi vikendov in |
| | |večjih turistično-bivanjskih |
| | |objektov. Gradnja mora biti |
| | |usklajena z morfologijo zgradb v |
| | |območju. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Sv. Duh | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DUH-1 |SP |Ohranja se gozdni rob, pri |
| | |ureditvi okolice se zasadijo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DUH-2 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda v vodotok (tudi iz |
| | |KČN), zato se odpadne vode vodijo|
| | |v nepretočne greznice. Pri |
| | |ureditvi okolice se zasadijo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. Montirajo se naj|
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DUH-29 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda v vodotok (tudi iz |
| | |KČN), zato se odpadne vode vodijo|
| | |v nepretočne greznice. Pri |
| | |ureditvi okolice se zasadijo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. Montirajo se naj|
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DUH-41 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda v vodotok (tudi iz |
| | |KČN), zato se odpadne vode vodijo|
| | |v nepretočne greznice. Pri |
| | |ureditvi okolice se zasadijo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. Montirajo se naj|
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|DUH-45 |Ag |Z okoliškimi travišči se mora |
| | |gospodariti ekstenzivno. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Šentjanž pri | | |
|Dravogradu | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SPD-1 |SK |Posegi, ki bi vplivali na vidno |
| | |podobo naselja s cerkvijo sv. |
| | |Janeza Krstnika kot prostorsko |
| | |dominanto niso dopustni. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SPD-2/1, SPD-2/2 |SSe |Pred parcelacijo zemljišč, |
| | |gradnjo objektov in |
| | |infrastrukture je treba izdelati |
| | |urbanistično zasnovo, ki |
| | |vključuje tudi EUP SPD-20 (Ed). V|
| | |fazi načrtovanja je treba izvesti|
| | |meritve elektromagnetnega |
| | |sevanja. Investitor mora |
| | |dokazati, da niso prekoračene |
| | |mejne vrednosti iz Uredbe o |
| | |elektromegnetnem sevanju v |
| | |naravnem in življenjskem okolju. |
| | |V kolikor bodo meritve negativne |
| | |je treba gradnjo v varovalnem |
| | |pasu daljnovoda ali umakniti |
| | |(prepovedati) ali nadzemni vod |
| | |daljnovoda vkopati v zemljo. |
| | |Odmik stanovanjskih objektov od |
| | |daljnovoda mora upoštevati |
| | |meritve elektromagnetnega |
| | |sevanja. V območju je |
| | |evidentirano domnevno vojno |
| | |grobišče, ki se ureja v skladu z |
| | |Zakonom o vojnih grobiščih. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SPD-3 |SK |Gozdni rob naj bo od objektov |
| | |oddaljen min. 10 m. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|SPD-18 |A |Dopustna je poslovna, storitvena,|
| | |proizvodna dejavnost; faktor |
| | |zazidanosti (FZ) je do 0,6, |
| | |faktor izrabe do 0,9. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Trbonje | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|TRB-1 |SK |Prostor ob cerkvi sv. Križa se |
| | |ureja kot osrednji vaški prostor |
| | |z urbano opremo ob upoštevanju |
| | |tradicionalnih materialov in |
| | |oblik. Gradnje objektov v |
| | |neposredni bližini cerkve niso |
| | |dopustne. Za vse posege v območju|
| | |varstva kulturne dediščine je |
| | |treba pridobiti kulturnovarstvene|
| | |pogoje in soglasje. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|TRB-14 |OOs |Opuščen kop mineralnih surovin se|
| | |sanira in rekultivira v kmetijska|
| | |zemljišča. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|TRB-20 |A |Ohranja se naj vsa avtohtona |
| | |obrežna lesna vegetacija v 15 m |
| | |pasu ob vodotoku. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Tribej | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|TRI-4 |ZS |Dopustni so objekti in ureditve |
| | |za kamp, trgovske in gostinske |
| | |dejanosti, šport in rekreacijo, |
| | |pristanišče, čolnarne, dostopi do|
| | |vode. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|TRI-6 |Oc |Ohranja se lesna obrežna |
| | |vegetacija. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Velka | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VEL-8 |SP |Kolikor so na območju povirni |
| | |deli pritokov Velke, se čim bolj |
| | |ohranja grmovno in drevesno |
| | |vegetacijo, regulacija in |
| | |izsuševanja terena se na območju |
| | |ne sme izvajati. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VEL-13 |SP |Preprečiti je treba izlivanje |
| | |odpadnih voda v vodotok (tudi iz |
| | |KČN), zato se odpadne vode vodijo|
| | |v nepretočne greznice. Montirajo |
| | |se naj svetila (v skladu z Uredbo|
| | |o svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VEL-14 |Ag |Ohranja naj se vsaj 15 m pas |
| | |obvodnega zemljišča Velke in |
| | |avtohtona listna drevesna |
| | |vegetacija, zato v tem pasu |
| | |posegi, gradnje in deponiranje |
| | |materiala niso dovoljeni. |
| | |Prepreči naj se vsakršna možnost |
| | |erodiranja in zasipavanja ter |
| | |vpliva na potok. Preprečiti je |
| | |treba izlivanje odpadnih voda v |
| | |potok (tudi iz KČN), zato se |
| | |odpadne vode vodijo v nepretočne |
| | |greznice. Montirajo se naj |
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VEL-17 |Ag |Stavbno zemljišče se omeji le v |
| | |tlorisu obstoječega gospodarskega|
| | |objekta (fundus). Ohranja naj se |
| | |vsaj 15 m pas obvodnega zemljišča|
| | |in avtohtona listna drevesna |
| | |vegetacija, zato v tem pasu |
| | |posegi, gradnje in deponiranje |
| | |materiala niso dovoljeni. V 15 m |
| | |pas obvodnega zemljišča naj se ne|
| | |posega z utrjevanjem brežine in |
| | |odstranjevanjem avtohtone listne |
| | |drevesne vegetacije. Pri ureditvi|
| | |okolice naj se uporabljajo le |
| | |avtohtone rastlinske vrste in |
| | |travne mešanice. Preprečiti je |
| | |treba izlivanje odpadnih voda v |
| | |vodotok (tudi iz KČN), zato se |
| | |odpadne vode vodijo v nepretočne |
| | |greznice. Montirajo se naj |
| | |svetila (v skladu z Uredbo o |
| | |svetlobnem onesnaževanju), ki |
| | |sevajo nizek delež UV svetlobe in|
| | |osvetljujejo le tla ter se |
| | |vklapljajo po potrebi (opremljena|
| | |s tipali). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Vič | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VIC-1/1 |SK |Prostor ob cerkvi sv. Lenarta se |
| | |ureja kot osrednji vaški prostor |
| | |s tlaki, zelenicami, drevesi in |
| | |urbano opremo. Gradnje, ki bi |
| | |vplivale na značilno vidno podobo|
| | |naselja z zvonikom cerkve kot |
| | |prostorsko dominanto, niso |
| | |dopustne. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VIČ-2 |SSe |Cestno omrežja območja se mora |
| | |navezovati na obstoječe ceste na |
| | |zahodu in jugu. Promet v prečni |
| | |smeri mora biti zasnovan |
| | |enosmerno. Montirajo naj se |
| | |svetilke javne razsvetljave, ki |
| | |ne bodo projecirale svetlobe nad |
| | |vodoravnico in bodo skladne z |
| | |Uredbo o svetlovnem |
| | |onesnaževanju. Priporočamo, da se|
| | |svetilke izklapljajo med 24.00 in|
| | |5.00 uro. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VIČ-12 (PC) |PC |Montirajo naj se svetilke javne |
| | |razsvetljave, ki ne bodo |
| | |projecirale svetlobe nad |
| | |vodoravnico in bodo skladne z |
| | |Uredbo o svetlovnem |
| | |onesnaževanju. Priporočamo, da se|
| | |svetilke izklapljajo med 24.00 in|
| | |5.00 uro |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VIC-27 |ZD |Ohranjati je treba vso obrežno |
| | |lesno vegetacijo, v območje |
| | |brežin in priobalnega rečnega |
| | |pasu se ne posega. Na poti ob |
| | |Dravi je treba prepovedati |
| | |motorni promet (npr. kolesa z |
| | |motorjem, štiricikli). |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VIC-28 |OOn |V območju je predlagana naravna |
| | |vrednota Dravograd – visoko |
| | |steblikovje. Za vse posege je |
| | |treba pridobiti naravovarstvene |
| | |pogoje in soglasje. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Vrata | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|VRA-1 |SSe |Ob vodotoku Drava se v 15 m |
| | |priobalnem zemljišču ohranja vsa |
| | |avtohtona obrežna lesna |
| | |vegetacija. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Odprti prostor 1 | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|ODP-1/1 |K2 |Naravna vrednota Urkova lipa. V |
| | |območju 5 m od debla drevesa se |
| | |ne deponira materiala ali |
| | |postavlja kakršnihkoli objektov, |
| | |zemljišče se ne tepta. Dela |
| | |(košnja) se izvajajo tako, da se |
| | |ne poškoduje koreninskega |
| | |sistema. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|ODP-1/2, ODP-1/3 |K1 |Ohranja se vsa obvodna |
| | |vegetacija. V pasu 5 m od vode ni|
| | |dovoljena odstranitev obvodne |
| | |vegetacije in sprememba v |
| | |kmetijske površine. Za vse posege|
| | |v pasu 5 m od vode je treba |
| | |pridobiti pogoje in soglasje |
| | |pristojnih služb za kmetijstvo in|
| | |varstvo narave. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Odprti prostor 2 | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|ODP-2/1 |K1 |Ohranja se vsa obvodna |
| | |vegetacija. V pasu 5 m od vode ni|
| | |dovoljena odstranitev obvodne |
| | |vegetacije in sprememba v |
| | |kmetijske površine. Za vse posege|
| | |v pasu 5 m od vode je treba |
| | |pridobiti pogoje in soglasje |
| | |pristojnih služb za kmetijstvo in|
| | |varstvo narave. |
+------------------+----------+---------------------------------+
|Odprti prostor 3 | | |
+------------------+----------+---------------------------------+
|ODP-3/2 |K1 |Ohranja se vsa obvodna |
| | |vegetacija. V pasu 5 m od vode ni|
| | |dovoljena odstranitev obvodne |
| | |vegetacije in sprememba v |
| | |kmetijske površine. Za vse posege|
| | |v pasu 5 m od vode je treba |
| | |pridobiti pogoje in soglasje |
| | |pristojnih služb za kmetijstvo in|
| | |varstvo narave. |
+------------------+----------+---------------------------------+
133. člen
(plovno območje reke Drave)
(1) Plovno območje reke Drave je od državne meje z Avstrijo do HE Dravograd. Plovni režim in pogoji plovbe so določeni v Odloku o določitvi plovnega režima na reki Dravi na območju Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 63/11).
(2) Pristanišče je na lokaciji »Gorče-Rener« (pri čolnarni CŠOD), vstopno-izstopno mesto je na lokaciji »Ribiški dom«. Na drugih območjih vodnega in priobalnega zemljišča reke Drave gradnja pomolov, čolnarn, ribiških zavetišč in drugih tovrstnih objektov ni dovoljena.
6. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
134. člen
(območja na katerih je predvidena izdelava OPPN)
(1) Za območje, ki se ureja z OPPN, se lahko pripravi en ali več občinskih podrobnih prostorskih načrtov, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno celoto (vključno s predvideno GJI in zelenimi površinami) in da bo dinamika priprave in izvajanja posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN vključno z rešitvami GJI.
(3) Na območjih OPPN za stanovanjsko gradnjo je treba zagotoviti ureditev javnih površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča ipd..
(4) Idejne rešitve GJI morajo vsebovati, poleg pogojev urejanja v območju OPPN tudi pogoje glede napajanja ureditvenega območja ter po potrebi sanacije obstoječe infrastrukture.
(5) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu.
(6) S tem odlokom so predvideni naslednji OPPN:
+---------------+----------------+------------------------------+
|EUP (PNRP) |Naselje |Usmeritve za izdelavo OPPN |
+---------------+----------------+------------------------------+
|GOR-12 (LN) |Gorče |Območje za izkoriščanje in |
| | |sanacijo peskokopa je določeno|
| | |z rudarsko pravico, dodeljeno |
| | |s koncesijsko pogodbo. |
| | |Določeni morajo biti pogoji in|
| | |ukrepi za varstvo okolja, |
| | |varstvo narave, varstvo |
| | |nadzemnih in podzemnih voda |
| | |ter varstvo bivalnih in |
| | |delovnih pogojev v EUP GOR- |
| | |4/1, GOR-4/2, GOR-5 in GOR-11.|
| | |Na območju zaključenega |
| | |pridobivanja je treba izvesti |
| | |sanacijo in rekultivacijo za |
| | |izbrano namensko rabo |
| | |zemljišč. Obvezno je potrebno |
| | |upoštevati naravovarstvene |
| | |smernice iz leta 2004 (NV |
| | |smernice, št. 4-III-1192/1-O- |
| | |04/AG, november 2004, ZRSVN). |
+---------------+----------------+------------------------------+
|DRA-1/2 (SSm), |Dravograd – |K osnutku OPPN se izdela |
|DRA-3/2 (SSe), |trško jedro |konservatorski načrt za |
|DRA-18/1 (CU), | |prenovo kulturnega spomenika |
|DRA-24 (CDc), | |Dravograd-Trško jedro (EŠD |
|DRA-25 (CDi) | |7381). |
+---------------+----------------+------------------------------+
|LIB-1/1 (SK), |Libeliče – |K osnutku OPPN se izdela |
|LIB-3 (Cdi), |naselbinsko |konservatorski načrt za |
|LIB-4 (ZK) |območje |prenovo kulturnega spomenika |
| | |Libeliče-Naselbinsko območje |
| | |(EŠD 7382). |
| | |Območje ob pokopališču se |
| | |ureja kot park s pešpotmi in |
| | |urbano opremo (klopi, koši za |
| | |smeti, luči). Vse ureditve |
| | |morajo upoštevati prostorsko |
| | |dominanto cerkev sv. Martina. |
+---------------+----------------+------------------------------+
|OTV-123 (IG) |Industrijska |Prometno napajanje je iz |
| |cona Šentjanž |primarne industrijske ceste in|
| | |sekundarnih cest. Širina |
| | |komunalnega pasu ob cestah |
| | |mora zagotoviti izvedbo vse |
| | |potrebne infrastrukture. Za |
| | |obstoječe stanovanjske stavbe |
| | |in kmetije se morajo določiti |
| | |pogoji glede spremembe |
| | |namembnosti in odstranitve |
| | |oziroma zaščite pred |
| | |negativnimi vplivi |
| | |prevladujočih dejavnosti. |
+---------------+----------------+------------------------------+
|TRB-13 (LN) |Trbonje |Območje za izkoriščanje in |
| | |sanacijo peskokopa je določeno|
| | |z rudarsko pravico, dodeljeno |
| | |s koncesijsko pogodbo. |
| | |Določeni morajo biti pogoji in|
| | |ukrepi za varstvo okolja, |
| | |varstvo narave, varstvo |
| | |nadzemnih in podzemnih voda |
| | |ter varstvo bivalnih in |
| | |delovnih pogojev v EUP TRB-22 |
| | |in TRB-23. Na območju |
| | |zaključenega pridobivanja je |
| | |treba izvesti sanacijo in |
| | |rekultivacijo za izbrano |
| | |namensko rabo zemljišč. |
| | |Obvezno je potrebno upoštevati|
| | |naravovarstvene smernice iz |
| | |leta 2004 (NV smernice, št. 4-|
| | |III-1157/1-P-04/MV, november |
| | |2004, ZRSVN) |
+---------------+----------------+------------------------------+
135. člen
(dopustni posegi na območjih predvidenih za izdelavo OPPN)
(1) Na območjih, za katere je predvidena izdelava OPPN so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov:
– za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave pod pogojem, da so skladni z določili tega odloka,
– odstranitve objektov (za objekte, ki so varovani s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine),
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ter začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) ter ozelenitve, ki jih je treba odstraniti pred pričetkom izvajanja OPPN-ja, če so v nasprotju s predvidenimi ureditvami,
– gradnje, rekonstrukcije vzdrževalna dela in odstranitve GJI in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
– geodetske izmere in obodne parcelacije ter geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI.
(2) Vsi posegi, navedeni v prejšnjem odstavku so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in urejanja območja.
(3) V območjih kulturne dediščine so do sprejetja OPPN možna le nujna vzdrževalna dela. Na objektih ali območjih kulturne dediščine so dopustni posegi, ki so v skladu z izdanimi kulturnovarstvenimi pogoji. Kulturnovarstveni pogoji lahko določajo tudi izdelavo konservatorskega načrta, tudi če konservatorski načrt za prenovo ni sprejet.
(4) Dopustni posegi do sprejetja OPPN na območju kulturnega spomenika Dravograd-Trško jedro (EŠD 7381) za katerega se izdela konservatorski načrt za prenovo:
– dopustna so tekoča vzdrževalna dela in adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost in zmogljivost objektov. Na dvoriščni strani so dopustne odstranitve nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin, ob nespremenjeni funkciji gradbene parcele,
– ohranja se značilna notranja členitev in vedute ter zagotovijo povezave z zelenim zaledjem in vodnimi površinami,
– glavni vhod v objekt je orientiran na trg, servisni vhod je možen z dvoriščne strani pod pogojem, da je zagotovljen dostop,
– izložbena okna naj v oblikovanju povzemajo tradicionalne oblike, izvedene v lesu, velikost in razporeditev mora biti usklajena z ostalimi elementi fasade,
– parterna ureditev trga mora biti oblikovana enotno: tlaki, ki poudarjajo namembnost objektov in lokalov, urbana oprema (klopi, luči, koši za smeti), fontane, drevesa, gostinski vrtovi. Gostinski vrtovi so lahko ograjeni z nizkimi koriti za rože, dopustne so markize, nadstreški in ograje niso dopustni. Velikost gostinskih vrtov mora zagotoviti neovirano peš površino širine min. 2,0 m,
– za vse posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
(5) Dopustni posegi do sprejetja OPPN na območju kulturnega spomenika Libeliče-Naselbinsko območje (EŠD 7382) za katerega se izdela konservatorski načrt za prenovo:
– dopustna so tekoča vzdrževalna dela in adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost in zmogljivost objektov ter odstranitve nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin, ob nespremenjeni funkciji gradbene parcele,
– ohranja se značilna notranja členitev in vedute ter zagotovijo povezave z zelenim zaledjem,
– območje ob pokopališču se ureja kot park s pešpotmi in urbano opremo (klopi, koši za smeti, luči). Vse ureditve morajo upoštevati prostorsko dominanto cerkev sv. Martina,
– za vse posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
136. člen
(pogoji za izdelavo OPPN, ki niso opredeljeni v OPN)
(1) Za prostorske ureditve, za katere v tem odloku ni opredeljena izdelava OPPN, se lahko izdelajo OPPN če:
– se za EUP izkaže investicijski interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN Občine Dravograd za predlagano območje,
– gre za ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
– je na obstoječih gradbenih parcelah treba izvesti predhodno komasacijo,
– ni možno zagotoviti dostopov do gradbenih parcel,
– obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča racionalno gradnjo GJI,
– gre za gradnjo objektov in naprav GJI,
– gre za prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.
(2) Meja OPPN se določi v postopku izdelave OPPN.
IV. PREHODNE, POSEBNE IN KONČNE DOLOČBE
137. člen
(prostorski akti, ki prenehajo veljati)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Dolgoročni plan Občine Dravograd za obdobje 1986–2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/86),
– Srednjeročni družbeni plan Občine Dravograd za obdobje 1986–1990 (Medobčinski uradni vestnik, št. 20/86),
– Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Dravograd za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Dravograd za obdobje 1986–1990, dopolnjen leta 2001 (Uradni list RS, št. 72/04),
– Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 72/04, 86/04 – popr., 107/04 – popr. in 3/07 – popr.).
138. člen
(odstopanja od OPN in nejasnost določb)
(1) Zaradi neskladnosti digitalnih katastrskih načrtov (DKN) s stanjem v prostoru in z digitalnim orto foto (DOF) so dopustna odstopanja pri razmejitvah površin v grafičnih prikazih OPN tako, da se upošteva stanje v naravi.
(2) Če meja digitalnega katastra odstopa od parcelne meje v naravi, je treba upoštevati parcelno mejo v naravi.
(3) Če meja EUP poteka preko obstoječega objekta, se šteje, da je objekt s pripadajočo gradbeno parcelo v tisti EUP, v kateri je večji del stavbišča objekta.
(4) V primeru nejasnosti določb tega odloka se pri izdaji dovoljenja za gradnjo upošteva mnenje pristojne strokovne službe Občine Dravograd oziroma obvezna razlaga odloka.
139. člen
(nedovoljene gradnje)
Na območju Občine Dravograd so dovoljene legalizacije objektov, ki so nedovoljena in neskladna gradnja, v skladu z določili tega odloka.
140. člen
(dokončanje začetih postopkov)
Upravni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih aktov, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
141. člen
(vpogled v OPN)
OPN je stalno na vpogled v prostorih Občine Dravograd.
142. člen
(veljavnost OPN)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-0002/2008
Dravograd, dne 18. decembra 2014
Županja
Občine Dravograd
Marijana Cigala l.r.
