Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06 in 47/13) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji dne 30. januarja 2015

parlamentarno preiskavo za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: blok TEŠ 6):
– zaradi suma, da naj bi opustili dolžno ravnanje v zvezi z domnevno pomanjkljivo pravno podlago za pričetek investicije v blok TEŠ 6, pri čemer naj bi tolerirali in posredno omogočili skoraj dvainpolkrat povečano ceno, in s sprejetjem državnega poroštva brez zagotovitve financiranja in rentabilnosti investicije oškodovali interese države;
– zaradi suma sistematičnega ignoriranja pozivov neodvisnih strokovnjakov, večine nevladnih organizacij in civilne družbe ter nekaterih politikov k pravočasni zaustavitvi projekta in ponovnemu preverjanju izhodiščnih podatkov in optimizaciji investicije ter njihovih utemeljenih pomislekov glede tega, kar je bilo ob sprejemanju poroštva za kredite v Državnem zboru posebej poudarjeno, in ob nasprotovanju projektu nekaterih ministrov v Vladi;
– zaradi suma, da naj bi zlorabili svoj politični vpliv in omogočili kršitve Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev oziroma zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev;
– zaradi suma opustitve dolžnega ravnanja v zvezi z dajanjem navodil predstavnikom Vlade v nadzornih organih Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: HSE) in TEŠ za doseganje transparentnega in stroškovno učinkovitega vodenja investicije v blok TEŠ 6, z dopuščanjem ponavljajočega se domnevnega prekoračevanja pooblastil poslovodnih organov HSE in TEŠ ter z opuščanjem ugotavljanja in uveljavljanja odškodninske odgovornosti poslovodstev in nadzornikov;
– zaradi domnevne opustitve dolžnih ravnanj v zvezi s preverjanjem verodostojnosti podatkov, ki so jih posredovala poslovodstva TEŠ in HSE, za pridobitev državnega poroštva za posojilo Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu: EIB) v višini 440 milijonov eurov za investicijo v blok TEŠ 6, ki je bilo dano naknadno,
– zaradi domnevne vnaprejšnje obveščenosti, da za državno poroštvo zagotovljena končna cena investicije v višini 1,3 milijarde eurov ni dosegljiva in da bo dejansko presegla znesek 1,42 milijarde eurov, ter v zvezi s tem posledično zavestno zavajanje Vlade in Državnega zbora;
– zaradi domnevno slabega nadzora nad informacijami in pridobivanjem podatkov o kakovosti (kurilni vrednosti), zalogah in odkupni ceni premoga, ki ga bodo uporabljali v bloku TEŠ 6, saj odgovorni pred odločitvijo o investiciji niso preverili zalog premoga, elaborat o zalogah premoga je bil pridobljen šele leta 2010, prav tako niso uspeli zagotoviti predvidene cene premoga za celotno predvideno obratovalno dobo;
– zaradi suma neopravljene celovite presoje vplivov na okolje, ki bi jih projekt skladno z veljavno zakonodajo moral vsebovati že ob začetku postopka, znotraj katerega bi moralo biti opravljeno tudi iskanje optimalne variante mogočih projektnih rešitev z upoštevanjem obremenjevanja okolja in prostora.
Namen parlamentarne preiskave je:
– pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine, kako je lahko pravna podlaga za investicijo podjetja v državni lasti Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki ni bila objavljena v Uradnem listu in ki jo je Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-436/06 z dne 25. 1. 2007 prepoznalo kot akt, ki ni niti predpis niti splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, zato je Ustavno sodišče ni pristojno presojati;
– pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine nastajanja domnevnih pravnih podlag za izvedbo naložbe v blok TEŠ 6, vključno z razlogi za nastanek in podpis domnevno izrazito škodljive pogodbe za TEŠ in v enostransko korist tujega dobavitelja, pri čemer se pogodba ravna po švicarskem pravu in za pristojno sodišče določa sodišče v Švici;
– pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje financiranja naložbe v blok TEŠ 6, vključno z nezadovoljivim zavarovanjem izdanega državnega poroštva za 440 milijonov eurov kredita EIB, kot izraža mnenje s pridržkom o Zaključnem računu državnega proračuna za leto 2013, ki ga je izdalo Računsko sodišče;
– ugotoviti, zakaj so predstavniki Vlade oziroma Republike Slovenije kot lastnika v nadzornih organih HSE in TEŠ dopuščali domnevno nezakonite dejavnosti pri investiciji v blok TEŠ 6;
– ugotoviti, zakaj so predstavniki Vlade oziroma Republike Slovenije kot lastnika dopustili posojilne aktivnosti za financiranje omenjene naložbe brez končne, enoznačne in verodostojne dokumentacije v obliki noveliranih investicijskih programov (v nadaljnjem besedilu: NIP), pri čemer Vlada še vedno čaka na NIP 6, ki bi ga HSE moral predložiti v marcu 2014, in ugotoviti, ali so bili v soglasja k dodeljevanju teh posojil vpleteni posamezni nosilci javnih funkcij oziroma ali so za soglasja k dodeljevanje posojil zlorabili svoj politični vpliv;
– ugotoviti, zakaj Vlada opušča ugotavljanje in uveljavljanje odškodninske odgovornosti poslovodstev in nadzornikov podjetij v državni lasti, konkretno HSE in TEŠ, ugotoviti politično odgovornost za domnevno opustitev dolžnosti ter angažiranje državnega pravobranilstva za zaščito materialnih interesov Republike Slovenije, ugotoviti politično odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so omogočili nespoštovanje zakona, ki ureja javno naročanje na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev in dopustili veljavnost pogodb s tujimi in domačimi dobavitelji, s čimer so opustili dolžno ravnanje ugotavljanja ničnosti predmetnih pogodb;
– ugotoviti, čigavi in kakšni interesi so pripeljali do tega, da so bile opuščene aktivnosti, ki jih je Vlada predvidela na podlagi javnega pisma Komisije za preprečevanje korupcije ob odstopu decembra 2013;
– ugotoviti dejstva in okoliščine za pozno sprejetje potrebnih političnih odločitev, ki so vplivale na podražitev investicije.
Obseg parlamentarne preiskave je:
Preiskava naj se osredotoči na časovno obdobje od leta 2003 dalje do zaključka investicije v blok TEŠ 6. Če se bodo v teku preiskave pojavila dejstva, ki se nanašajo na čas izven opredeljenega časovnega obdobja, se bo časovno obdobje, na katerega se preiskava osredotoča, ustrezno razširilo.