Na podlagi drugega stavka drugega odstavka 5. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04, 43/10 in 107/10) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) je Državni zbor na seji dne 27. januarja 2015 sprejel

Ob zavedanju nezamenljivega poslanstva in temeljnih ciljev Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ter vloge Republike Slovenije kot njene članice, ob ponovni potrditvi zavezanosti evropskim vrednotam in ciljem, kot so opredeljeni v Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, v želji po razvidnih ciljih Republike Slovenije v institucijah Evropske unije, še zlasti v Svetu, ob upoštevanju Strateške agende za Unijo v času sprememb, 18-mesečnega programa Sveta (1. julij 2014–31. december 2015) in Delovnega programa Komisije za leto 2014, ob upoštevanju prednostnih nalog, ki si jih je za to obdobje zastavila Republika Slovenija, Državni zbor s to deklaracijo sprejema temeljne politične usmeritve glede strateških vprašanj, s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala pri nadaljnjem odločanju v postopkih sprejemanja zakonodajnih in drugih aktov EU v letu 2015, ter se v okviru svojih pristojnosti pridružuje skupnim prizadevanjem pri izvajanju te deklaracije.

V zadnjem letu smo bili v Evropi priča mnogim spremembam – po eni strani so se začeli kazati znaki gospodarskega okrevanja, katerega pozitivni učinki so že vidni tudi v Republiki Sloveniji, po drugi strani so leto zaznamovala krizna žarišča v neposredni bližini. Za Unijo je bilo leto sprememb tudi v institucionalnem smislu – Evropska komisija je dobila novo sestavo, preoblikoval se je Evropski parlament.
Lani je minilo tudi deset let od pristopa Republike Slovenije k EU. Republika Slovenija je v tem času postala njena prepoznavna in uveljavljena članica, Unija pa je postala del slovenskega vsakdanjika in na številnih področjih neizogibno vpliva na naše življenje.
Deklaracija opredeljuje ključne naloge in usmeritve, ki jim bo Republika Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU. Republika Slovenija se bo na vseh področjih nagibala k razvojnim ciljem, usmerjenim v gospodarsko rast in zaposlovanje ter naravnanim k zagotavljanju trajnostnega razvoja družbe in posameznika.
V dobi globalizacije je ob geopolitičnih in svetovnih gospodarskih spremembah večja integracija EU nujnost, predvsem na področjih, na katerih je lahko učinkovita samo močna Evropa. Za Republiko Slovenijo kot članico evrskega območja in kot državo z izvozno naravnanim gospodarstvom je zagovarjanje poglobitve Unije ključnega pomena. V globaliziranem svetu bomo močnejši le, če bomo delovali skupaj, odgovorno in hkrati solidarno, pri tem pa ne pozabili na poglavitne vrednote, ki utemeljujejo in osmišljajo nadaljnji obstoj EU. Ob zavedanju nujnosti izvedbe domačih strukturnih reform in odgovornosti posameznih držav za reševanje svojih težav Republika Slovenija ostaja zagovornica načela solidarnosti med državami članicami Unije.
Da bi odločitve o nadaljnjem poglabljanju EU ne bile le odločitve vladajočih struktur, potrebujemo tudi močnejše mehanizme za zagotavljanje demokratične legitimnosti in odgovornosti odločitev v skupni uniji.
Predvsem pa ne smemo pozabiti prvotnih razlogov za nastanek Unije in njenih skupnih vrednot. Zavedati se moramo, da je Evropa še vedno bolj demokratična, bolj socialna in ekološko osveščena od drugih celin ter da ima številne specifične prednosti, ki izhajajo iz njene intelektualne in kulturne tradicije – Republika Slovenija si bo prizadevala, da takšna tudi ostane.
V tem okviru je za Republiko Slovenijo ključno:
 
Razmislek o izboljšanju delovanja Unije
Pravni in institucionalni okvir EU se morata posodabljati in prilagajati dejanskemu razvoju dogodkov in spreminjajoči se stvarnosti, zato se bo Republika Slovenija še naprej dejavno vključevala v skupni razmislek držav članic o izboljšanju delovanja Unije. Rešitve se morajo iskati v okviru obstoječih pravnih instrumentov, v dialogu, partnerstvu in tesnem medinstitucionalnem sodelovanju. O vprašanjih glede prihodnosti EU se je treba redno posvetovati s širšo javnostjo in civilno družbo ter si prizadevati za večjo učinkovitost in preglednost delovanja Unije. Odločno si je treba prizadevati tudi za poenostavitev predpisov in zmanjšanje upravnih bremen, tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, ter za boljše izvajanje obstoječe zakonodaje.
 
Poglobljeno izvajanje Strategije Evropa 2020 in evropskega semestra
Republika Slovenija je po vmesnem pregledu Strategije Evropa 2020 še naprej zavezana k njenemu izvajanju. Cilji strategije glede sedanjih izzivov so še vedno aktualni, zato jih ni treba spreminjati, saj bi tako izgubili fokus. Če bi se v prihodnosti vendarle začela razprava o njihovi spremembi, bi bilo treba razmisliti o finem uravnavanju ciljev in merjenju učinka ukrepov. Kriza je zelo vplivala na doseganje nacionalnih ciljev – na nekaterih področjih smo se ciljnim vrednostim približali, na drugih pa smo se od njih celo oddaljili – zato bi bilo treba razmisliti o podaljšanju časa za njihovo dosego. Prav tako je pomembno, da v državah članicah redno spremljamo izvajanje ukrepov za rast in zaposlovanje in jih prilagajamo na podlagi poglobljenih analiz. Strategija mora voditi v gospodarsko rast in večjo konkurenčnost ter hkrati izboljšati razmere na trgu dela in socialni položaj prebivalcev Republike Slovenije.
 
Prihodnost Ekonomske in monetarne unije
Stabilnost skupne valute evra je še naprej ključna strateška prioriteta delovanja Republike Slovenije v EU. Ekonomska in monetarna unija (EMU) je v preteklosti najhitreje napredovala pri oblikovanju bančne unije, tako da je vzpostavila enotna pravila poslovanja kreditnih institucij in enotni nadzorni mehanizem pod okriljem Evropske centralne banke, poenotila pravila v državah članicah glede reševanja bank ter oblikovala enotni mehanizem za reševanje bank. Republika Slovenija vidi, da bo v prihodnosti ključna skrb Unije enotno, pregledno in učinkovito izvajanje celotnega pravnega okvira. Gre za pomemben korak, ki bo prispeval k utrditvi finančnega sektorja, rešitvi problema prepletenosti bančne in dolžniške krize ter pomagal preprečiti in ublažiti nove krize.
Finančna kriza je razkrila pomanjkljivosti v zgradbi EMU, zato je ob omenjenih sprejetih ukrepih pomembno, da se na ravni EU nadaljuje razprava o možnostih tesnejšega povezovanja na fiskalnem področju in področju usklajevanja ekonomskih politik. Republika Slovenija bo še naprej podpirala krepitev EMU, vključno s krepitvijo njene socialne dimenzije, kar bo zagotovilo stabilnost evrskega območja in povečalo zaupanje prebivalcev v institucije EU.
 
Krepitev notranjega trga, raziskav in inovacij za rast in večjo konkurenčnost
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za dokončno oblikovanje enotnega trga blaga in storitev in čim boljše izkoriščanje njegovega potenciala ter spodbujanje podjetništva. Enotni trg tudi v prihodnje prinaša velik potencial za rast slovenskega in evropskega gospodarstva. Skrb za ugodno poslovno okolje za delovanje malih in srednje velikih podjetij je še naprej eden ključnih prednostnih ciljev Republike Slovenije v EU. Industrijska konkurenčnost mora biti sistematično vključena v vsa politična področja Unije, da bi za naše gospodarstvo zagotovili močnejšo industrijsko bazo.
Republika Slovenija bo spodbujala raziskovalno-inovacijsko politiko, ki bo prispevala k večji konkurenčnosti, zaposlenosti in boljši kakovosti življenja. Države, ki v času gospodarske krize več vlagajo v raziskave in inovacije, so stabilnejše, zato bo Republika Slovenija trdno sledila cilju, da najmanj tri odstotke bruto domačega proizvoda nameni za raziskave in razvoj ter da izkoristi potenciale, ki jih omogoča Obzorje 2020. V luči prihodnje konkurenčnosti Unije Republika Slovenija velik pomen pripisuje ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta del strateškega načrta sodelovanja na področju izobraževanja.
Republika Slovenija je država na križišču pomembnih prometnih povezav med različnimi deli Evrope, zato je razvoj sodobnega in učinkovitega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) zanjo izrednega pomena. Omrežje TEN-T, ki je usklajeno na ravni EU z novo politiko TEN-T, bo omogočilo v prihodnost usmerjen prometni sistem in zagotovilo boljšo, varnejšo in trajnostno mobilnost za gospodarske subjekte in državljane Unije.
 
Za uspešno uresničevanje svojih interesov bo Republika Slovenija še naprej proaktivna tudi v okviru regionalnih povezav.
V prizadevanjih za vzpostavitev enotnega evropskega digitalnega trga se bo Republika Slovenija zavzemala, da se na ravni EU zaščiti odprtost in nevtralnost svetovnega spleta. Njegov pozitiven vpliv na razvoj sodobne družbe bomo namreč lahko obdržali le, če bo svoboden in odprt javni komunikacijsko-­storitveni prostor, kar pomeni neomejeno dostopen, nediskriminatoren in s prenosnega komunikacijskega vidika vsebinsko nevtralen.
 
Republika Slovenija za Unijo po meri človeka
Ob gospodarskih reformah ne smemo pozabiti na socialno dimenzijo; kriza ne sme prinesti konca evropskega socialnega modela. Solidarnost in varčevanje se ne izključujeta. Varčevanje ne zadostuje, potrebni so ukrepi za zaposlovanje in rast, socialno vključevanje in zmanjševanje revščine. Tako bo Republika Slovenija tudi v prihodnje podpirala krepitev socialne dimenzije EMU in ukrepe EU za večjo konkurenčnost in inovativnost v gospodarstvu in družbi nasploh, kar bo prispevalo k zniževanju brezposelnosti in dvigu indeksa človeškega razvoja.
Republika Slovenija bo še naprej poudarjala tudi pomen mobilnosti ter sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja med državami članicami in institucijami EU. Prožnost in varnost, potrebni za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, pomenita, da vsi državljani vse življenje pridobivajo ključne kompetence in nadalje razvijajo svoje spretnosti – vseživljenjsko učenje naj torej spodbuja ustvarjalnost in inovacije ter omogoča polno gospodarsko in družbeno udeležbo.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri pripravi in sprejemanju ukrepov za zmanjševanje razlik v zdravju ter pri preprečevanju in obvladovanju nenalezljivih kroničnih bolezni, pri čemer je zlasti pomembno Evropsko partnerstvo za boj proti raku, v okviru katerega Republika Slovenija vodi skupni ukrep za celovito obravnavo raka. V razpravah v institucijah bo na strani držav članic, ki zagovarjajo načelo javnega zdravstva, dostopnega vsem državljanom.
Za obvladovanje izbruhov nalezljivih bolezni, kot so gripa in ebola, in antimikrobne rezistence je potrebno sodelovanje in usklajevanje ukrepov med državami članicami, zato bo Republika Slovenija dejavna pri koordinaciji vseh ukrepov Unije za zajezitev in obvladovanje nalezljivih bolezni in antimikrobne rezistence. Dobra koordinacija v Uniji in upoštevanje načela solidarnosti sta izredno pomembna za obvladovanje zdravstvenih nevarnosti, ki imajo lahko velik vpliv na javno zdravje, gospodarstvo in globalno varnost.
 
Energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, ter trajnostna raba virov in zdravo življenjsko okolje
Oblikovanje energetske unije bo v aktualnih geopolitičnih razmerah in v nadaljnjem iskanju odgovorov na izzive podnebnih sprememb v ospredju evropskih razprav in prizadevanj. Republika Slovenija si bo prizadevala, da bodo pri tem osrednjega pomena tako popolna integracija notranjega energetskega trga kot tudi ambiciozni podnebno-energetski cilji in zagotavljanje energetske varnosti. Za Republiko Slovenijo je ključen celovit pristop vseh vidikov energetske politike kot tudi zunanje politike.
V pogajanjih o podnebno-energetskem zakonodajnem okviru do leta 2030 si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za uveljavitev ambicioznih ciljev na ravni EU do leta 2030, pri določitvi ukrepov za posamezne države članice pa za upoštevanje nacionalnih posebnosti in specifik sektorjev.
Odgovore na visoko uvozno odvisnost je po mnenju Republike Slovenije treba iskati zlasti v spodbujanju rabe domačih nizkoogljičnih virov ter v energetsko učinkovitejši rabi virov nasploh. Pri tem si bo Republika Slovenija prizadevala za resničen tehnološki preboj. Prav tako je bistveno, da se nadaljuje izvajanje ukrepov za popolno in učinkovito integracijo notranjega energetskega trga EU, zlasti čimprejšnje sprejetje in izvajanje potrebne zakonodaje ter vzpostavljanje manjkajočih povezav med državami. Še naprej je ključnega pomena spodbujanje večje raznovrstnosti virov, partnerjev in poti.
Republika Slovenija si bo prizadevala, da pri dokončnem oblikovanju notranjega energetskega trga EU posebno pozornost nameni tudi maloprodajnim trgom z energijo, da se potrošnikom omogoči v celoti izkoristiti ugodnosti notranjega energetskega trga. Zanesljiva, trajnostna in konkurenčna energija je ključna za gospodarstvo, industrijo in državljane Unije.
V razpravah o razvojnih politikah EU bo Republika Slovenija iskala dolgoročno vzdržne rešitve. Razvoj evropskega gospodarstva, vključno z izgradnjo ustrezne infrastrukture, mora upoštevati trajnostno rabo naravnih virov in okoljske standarde ter vključevati ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje nanje. Le tak pristop ohranja visoke standarde bivanja, ki jih je Evropa uživala doslej. Podnebna oziroma okoljska politika mora hkrati prispevati h konkurenčnosti držav članic, pri čemer je treba upoštevati specifične gospodarske in finančne razmere posamezne države pa tudi globalnega okolja. V tem smislu se bo Republika Slovenija zavzemala za rešitve, ki bodo ob pogojih varovanja okolja nudile razvojne priložnosti. Tako si bomo prizadevali za nadaljnje vključevanje okoljskih ciljev v sektorske politike in za izboljšanje teh v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji o vplivih na zdravje ljudi in okolje.
Za pridelavo kakovostnejše hrane, zanesljive oskrbe s hrano ter zmanjšanje zavržkov hrane bo Republika Slovenija tudi v prihodnje zagovarjala ukrepe, ki spodbujajo uveljavitev načela kratkih dobavnih verig, ter stremela k lokalni oskrbi z živili in čim višji stopnji samooskrbe. V primeru kriznih tržnih razmer, kot smo jim priča ob nedavno uvedeni ruski prepovedi uvoza kmetijsko-živilskih proizvodov s poreklom iz EU, si bo prizadevala za hitro in učinkovito stabilizacijo kmetijskih trgov Unije.
Še posebej pozorno bo spremljala pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami. Najodločneje se bo zavzemala proti zniževanju v Uniji dosežene ravni standardov varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov ter za ohranitev načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij in proizvodov.
 
Republika Slovenija v Uniji svobode, varnosti in pravice
Republika Slovenija bo še naprej posebno pozornost posvečala uresničevanju politik EU na področju svobode, varnosti in pravice. Pri tem kot ključno zahtevo izpostavlja polno spoštovanje temeljnih pravic. Poudarek mora biti na prenosu in izvajanju obstoječe zakonodaje ter na kakovostnejši zakonodaji. V ospredju ostaja skrb za zagotavljanje pravne države. Republika Slovenija podpira razpravo in pobudo v zvezi z nadzorom nad spoštovanjem vladavine prava, saj je EU tudi unija vrednot. Meni, da je treba nadaljevati z delom na področju migracij, upravljanja meja, zagotavljanja varnosti državljanov in boja proti organiziranemu kriminalu. Zavzemala se bo za krepitev dejavnosti v okviru notranje varnosti v Uniji in oblikovanje evropskega modela varnosti.
Republika Slovenija bo še naprej veliko pozornosti namenjala ukrepom na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, katerih namen je krepitev enotnega trga in konkurenčnosti EU ter boj proti organiziranemu kriminalu in zaščiti finančnih interesov Unije.
V luči aktualnih dogodkov na področju migracij je Republika Slovenija zagovornica iskanja sistemskih in dolgoročnih rešitev. Pri tem meni, da je treba okrepiti vlogo zunanje politike EU, ki temelji na izkoreninjanju vzrokov nezakonitih migracij ter okrepljenem sodelovanju z državami izvora in tranzita.
 
Prispevek Republike Slovenije h krepitvi Unije kot kredibilnega svetovnega akterja
Skupno zunanjo in varnostno politiko bodo v prihodnjem obdobju opredeljevala predvsem dogajanja v neposredni in širši vzhodni in južni soseščini EU – od razmer na vzhodu Ukrajine, vojne v Siriji, zaostrene situacije v Libiji do vprašanja širjenja skrajnega islamizma v Iraku in Siriji ter zastoja v bližnjevzhodnem mirovnem procesu.
Pri soočanju s političnimi, varnostnimi, humanitarnimi, gospodarskimi in tudi migracijskimi izzivi bo Republika Slovenija zagovarjala dejavnejšo in vidnejšo vlogo EU, saj sta mir in stabilnost v sosedstvu pomembna tudi za varnost evropskih državljanov in evropsko gospodarstvo. Republika Slovenija bo podpirala skladno delovanje in utrjevanje vloge Unije v mednarodni skupnosti prek čim boljšega izkoriščanja vseh sredstev in politik, ki jih ima Unija na razpolago (od diplomatskih, varnostnih, gospodarskih do humanitarnih), torej celovitega obravnavanja aktualnih mednarodnih tem. Aktualna zunanjepolitična vprašanja bo morala EU ustrezno obravnavati tudi v luči krepitve dialoga s strateškimi partnerji in v večstranskih okvirih.
Republika Slovenija si bo tudi v naslednjem obdobju prizadevala, da bo EU še naprej namenjala ustrezno pozornost Zahodnemu Balkanu, tako z vidika reševanja odprtih vprašanj kot v okviru širitvenega procesa Unije. V tej smeri si bo Republika Slovenija prizadevala tudi na področju razvojnega sodelovanja in v okviru pomoči, ki se financira iz sredstev Unije prek instrumenta za predpristopno pomoč. Podpirala bo nadaljevanje širitvenega procesa in poudarjala, da mora biti Unija v ta proces vključena v smislu dejavnega vodenja in usmerjanja reform, potrebnih za izpolnitev danih pogojev.
Republika Slovenija bo dejavno sooblikovala skupno zunanjo in varnostno politiko EU, vključno z nadaljnjim razvojem skupne varnostne in obrambne politike. Pri obravnavi vseh aktualnih mednarodnih vprašanj bo še naprej zagovarjala spoštovanje mednarodnega prava, načelo mirnega reševanja sporov, pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, vključno s pravicami pripadnikov avtohtonih narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin.

 
HORIZONTALNE ZADEVE
Strategija Evropa 2020 in evropski semester
Republika Slovenija bo tudi v naslednjem obdobju stremela k izvajanju nalog Strategije Evropa 2020, ki je desetletna usmeritev gospodarske rasti EU. Njen namen ni le premagovanje krize, ki pesti številne države EU. Strategija se loteva pomanjkljivosti našega modela gospodarske rasti in ustvarja pogoje za razvoj, ki bo temeljil na pametnih tehnologijah, trajnostni naravnanosti in socialni vključenosti. EU je postavila pet ključnih ciljev, ki konkretneje opredeljujejo naloge in jih je treba uresničiti do konca desetletja, in sicer v zvezi z zaposlovanjem, izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, socialno vključenostjo in zmanjševanjem revščine ter podnebnimi spremembami in energijo. Strategija vsebuje tudi sedem vodilnih pobud, ki omogočajo sodelovanje organov EU in nacionalnih organov na področjih, pomembnih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, denimo inovacije, digitalno gospodarstvo, zaposlovanje, mladi, gospodarska politika, revščina ter energetska učinkovitost.
Stališče Republike Slovenije je, da je Strategija s svojimi zastavljenimi cilji, ki so povezani z obstoječimi izzivi, še vedno aktualna ter da je ni treba spreminjati. Prav tako ni potrebno dodajati ali spreminjati ciljev, saj bi s tem izgubili fokus. Kljub temu pa Republika Slovenija zavzema stališče, da vsi obstoječi cilji niso usmerjeni k učinkom ter da bi v primeru razprave o spremenjenih ciljih bilo treba razmisliti v smeri modifikacije ciljev, ki bi merili učinke. Glede na to, da pa je kriza močno vplivala na doseganje zastavljenih nacionalnih ciljev – na nekaterih področjih smo se ciljnim vrednostim približali, drugje pa se celo oddaljili, bi bilo treba razmisliti o podaljšanju časa za njihovo dosego. Prav tako je pomembno, da v državah članicah raje preučimo in ocenimo ukrepe, ki smo jih do zdaj izvajali bodisi za rast bodisi za zaposlovanje (oziroma kombinirano) ter se kritično lotimo sprememb teh ukrepov, ki so večinoma desetletja podobni oziroma malo spremenjeni (npr. več preusmeritev v povratna sredstva, ciljano podpiranje malih in srednjih podjetij s potencialom za preboj, ciljano podpiranje razvoja mest, prevetritev učinkovitosti državnih pomoči, iskanje sinergij med ukrepi, ločevanje med produktivnimi in neproduktivnimi investicijami ipd., kar se lahko zrcali v proračunih).
V okviru evropskega semestra, ki je bil vzpostavljen kot cikel usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik v EU, države članice uskladijo svoje proračunske in gospodarske politike s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Namen semestra je zagotavljanje zdravih javnih financ, vzpostavljanje pogojev za gospodarsko rast in preprečevanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v EU.
Republika Slovenija bo upoštevala priporočila, sprejela in izvajala bo ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnovesij ter sledila fiskalnemu cilju zmanjšanja primanjkljaja sektorja države v letu 2015 v višini 2,8 % BDP. Doseganje scenarija z ustreznim fiskalnim naporom za zagotovitev dolgoročno vzdržnega gospodarskega okolja v srednjeročnem obdobju je predvideno s prepletanjem ekonomske politike ter strukturnih in institucionalnih sprememb.
Da bi povečala konkurenčnost gospodarstva, bo Republika Slovenija nadaljevala z ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, kjer se bo prednostno posvečala odpravljanju administrativnih ovir, sistematični presoji vpliva novih zakonodajnih predlogov na mala in srednje velika podjetja ter drugim ukrepom. Nadaljevalo se bo tudi delo na prestrukturiranju podjetij ter privatizaciji državnih podjetij, pa tudi na sanaciji in konsolidaciji ter izboljšani regulaciji bančnega sektorja.
Na področju trga dela si bomo prizadevali za njegovo večjo prilagodljivost ter zmanjšanje dela na črno. Cilj je tudi zmanjšati število reguliranih poklicev, kar je pomembno zaradi zmanjševanja ovir za vstop v poklic. V okviru socialne politike so med drugim načrtovani ukrepi v zvezi s študentskim delom, ki naj ohrani prožnost, ob tem pa je treba uvesti prispevke za socialno varnost, da se prepreči izkrivljanje. Pozorno bomo spremljali učinkovitost sprejetih ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Na področju zdravja Republika Slovenija preučuje vidike financiranja dolgotrajne oskrbe in načrtuje poglobljen pregled izdatkov za zdravstvo ter analizo potencialnih prihrankov v zdravstvenem sistemu.
Na področju teritorialne politike bo Republika Slovenija podprla prizadevanja za krepitev teritorialne dimenzije za boljši izkoristek potenciala rasti različnih območij. V zvezi s tem bo podpirala opredelitev vloge mest za gospodarski razvoj Evrope, pri čemer bo za večjo učinkovitost potrebno boljše usklajevanje in nadaljnje ukrepanje in opredelitev morebitnih področij za prihodnji razvoj politike.
Ob vmesnem pregledu izvajanja strategije EU 2020 si bo Republika Slovenija prizadevala za ponovno uravnoteženo vključevanje okolja v strategijo. Republika Slovenija meni, da je treba ohraniti celovitost evropskega semestra, v katerem v katerem pa je okolje eden izmed nosilnih stebrov za vključujočo, pametno in zeleno rast.
 
Kohezijska politika
Po uspešnem zaključku pogajanj o zakonodajnem paketu na področju kohezijske politike se bo Republika Slovenija v prihodnjem obdobju osredinila na čim bolj učinkovito črpanje sredstev, ki so za ta namen na voljo iz proračuna EU. Ob črpanju sredstev iz finančne perspektive 2007–2013, kjer mora Republika Slovenija porabiti sredstva do konca leta 2015, bo ključna prioriteta dokončanje in potrditev temeljnih strateških dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje kohezijskih sredstev v obdobju 2014–2020. Republika Slovenija je pripravila osnutek Partnerskega sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko komisijo ter Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Evropska komisija je Partnerski sporazum potrdila konec oktobra 2014. Dokumenta bosta podlaga za porabo 3,25 milijard eurov kohezijskih sredstev, kolikor jih ima Republika Slovenija na voljo do leta 2020. Kot glavna prednostna področja, katerim bodo namenjena sredstva, so predvidena krepitev raziskav in inovacij, konkurenčnost malih in srednjih podjetij, kmetijskega sektorja ter sektorja ribištva in akvakulture, podpora prehodu na brezogljično gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo okolja in trajnostna raba virov, trajnostni promet in omrežna infrastruktura, zaposlovanje in mobilnost delovne sile, socialno vključevanje ter boj proti revščini, vlaganje v izobraževanje in poklicno usposabljanje in učinkovitejša javna uprava. Kot novo področje se v kohezijski politiki za obdobje 2014–2020 vzpostavlja usmerjanje sredstev v trajnostni urbani razvoj. Pri tem se bo Republika Slovenija zavzemala za ciljno usmerjanje sredstev in razvoj ciljnih instrumentov, bolje prilagojenih za naložbe v mestih in urbanih območjih.
 
Regionalna in teritorialna politika
Na področju teritorialne politike bo Republika Slovenija aktivno sodelovala pri oceni načina, kako se cilj teritorialne kohezije Unije izvaja kot strateški okvir prek ovrednotenja Teritorialne agende 2020 in nadaljnjega razvoja urbane agende EU. V okviru medvladnega sodelovanja na podlagi Teritorialne agende Evropske unije 2020 in Leipziške listine, se bo Republika Slovenija zavzemala za izboljševanje povezanosti z okvirom politike Skupnosti in okrepitev povezave med teritorialno kohezijo in urbano politiko ter med socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo in gospodarskim upravljanjem.
Predviden je začetek dolgoročne strateške razprave o scenarijih teritorialnega razvoja in odzivanje na poseben položaj malih in srednje velikih mest ter njihovo vlogo v urbani in regionalni politiki. V okviru te politične razprave in razprave o urbani agendi EU bo potekala obravnava malih in srednje velikih mest, pri čemer Republika Slovenija podpira stališča, da se posebna pozornost nameni njihovi vlogi pri skupnem teritorialnem razvoju EU vključno z njihovim potencialom za gospodarsko rast in njihovi vlogi v čezmejnih urbanih območjih. Pri scenarijih teritorialnega razvoja se bo Republika Slovenija zavzemala za opredelitev vloge evropskih regij z malimi in srednje velikimi mesti za trajnostno in vključujočo gospodarsko rast unije.
 
Makroregionalne strategije EU
Republika Slovenija je na presečišču makroregionalnih povezav v EU, kar ji omogoča dodatno iskanje sinergij med povezavami in s tem večjo dodano vrednost. Je edina država članica, ki bo sodelovala v treh makroregionalnih povezavah. Še naprej bo tvorno delovala v Strategiji EU za Podonavje ter pri nastajanju Strategije EU za Alpsko regijo in Strategije EU za Jadransko-jonsko makroregijo.
Tesno sodelovanje držav ob toku Donave prinaša dodano vrednost v okviru makroregionalnega sodelovanja, pri čemer je v okviru Podonavske regije za Republiko Slovenijo ključno sodelovanje na področju preprečevanja poplav in zaščite pred njimi.
Poudarek prispevkov Republike Slovenije pri oblikovanju Jadransko-jonske makroregije, ki je bila na Evropskem svetu sprejeta oktobra 2014, je na okoljskem stebru, predvsem na področju okoljevarstva morja na Jadranu, kjer bo Republika Slovenija ohranila interes.
Evropska komisija je po zaključenem javnem posvetovanju oktobra 2014 oblikovala Strategijo in Akcijski načrt za Alpsko regijo. Rezultati javnega posvetovanja so se obravnavali na Konferenci deležnikov, ki je potekala 1. in 2. decembra 2014 v Milanu. Strategija, ki kot prihodnje tri stebre skupnega delovanja makroregije opredeljuje razvoj, povezanost in varstvo Alp, bo predvidoma sprejeta na Evropskem svetu konec leta 2015.
Republika Slovenija bo aktivno sodelovala v razpravi o upravljanju makroregionalnih strategij, ki ponuja priložnost, da te postanejo učinkovite pri doseganju zastavljenih ciljev.
 
Institucionalne zadeve
Z novim institucionalnim ciklom po volitvah se v okviru Sveta začenja razprava o učinkovitejšem delovanju EU, ki se bo med drugim osredinila na učinkovito uresničevanje temeljnih načel Unije, odnose Sveta z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom ter učinkovitejšo izrabo potenciala Lizbonske pogodbe. Republika Slovenija si bo v tem okviru prizadevala za čim bolj konkretno in k rezultatom usmerjeno razpravo.
Republika Slovenija se strinja, da se morata pravni in institucionalni okvir EU posodabljati in prilagajati dejanskemu razvoju dogodkov in spreminjajoči se stvarnosti, vendar je zagovornica iskanja rešitev v okviru obstoječih pravnih instrumentov in previdnejšega pristopa pri reviziji ustanovitvenih pogodb EU. O vprašanjih, povezanih s prihodnostjo EU, pa se bodo v Republiki Sloveniji nadaljevala posvetovanja s širšo javnostjo in civilno družbo.
Republika Slovenija bo zagovarjala močnejšo vlogo Sveta za splošne zadeve, ki bi pripomogla k učinkovitejšemu in bolj usklajenemu delu znotraj Sveta, pa tudi v povezavi z Evropskim svetom. Podpirala bo čim bolj pregledno in jasno delovanje in sodelovanje vseh treh institucij, s čimer bi preprečili morebitne medinstitucionalne nesporazume, bodisi v okviru sprememb obstoječih sporazumov, sklenitve novega trilateralnega sporazuma ali ločenih medinstitucionalnih dogovorov o odprtih vprašanjih.
Republika Slovenija bo v okviru sprejemanja nove uredbe glede aktov, za katere je pristojna Komisija (t. i. delegiranih in izvedbenih aktov), zagovarjala stališče, da se morajo pristojnosti, prenesene na Komisijo, izvajati na pregleden način. Podpirala in spodbujala bo povečano vlogo nacionalnih strokovnjakov pri pripravi in usklajevanju delegiranih aktov, zlasti na nekaterih specifičnih področjih, kjer sprejeti akti pomenijo precejšnje breme pri izvajanju.
Republika Slovenija se bo zavzemala za upoštevanje načel subsidiarnosti in proporcionalnosti v skladu z Lizbonsko pogodbo. Poudarja, da morajo vse institucije EU upoštevati načelo subsidiarnosti in vlogo nacionalnih parlamentov ter posebej resno obravnavati institut rumenega kartona ob upoštevanju določb Pogodbe.
Republika Slovenija je prepričana, da si področje človekovih pravic, demokracije in pravne države zasluži posebno obravnavo, zato podpira razpravo o nadzoru nad spoštovanjem vladavine prava. Pri tem se zavzema za uporabo obstoječih instrumentov v okviru veljavnih pogodb, nasprotuje vsakršni diskriminatorni obravnavi morebitnega mehanizma in možnosti finančnih sankcij. Ob tem podpira močno vlogo Sveta in tudi vključitev Agencije EU za temeljne pravice v proces.
 
MAKROEKONOMSKA POLITIKA TER EKONOMSKA IN MONETARNA UNIJA (EMU)
 
EU mora nadaljevati napore za vzpostavitev ugodnega okolja za krepitev gospodarske aktivnosti in s tem odpravo neravnovesij, kar je nujno za dolgoročno trajnostno in vključujočo rast ter ustvarjanje novih delovnih mest. Svet se bo v ta namen še naprej posvečal raznoliki in rasti prijazni fiskalni konsolidaciji, ponovnemu uravnoteženju gospodarstev ter izboljšanje bilanc stanja bank, pa tudi strukturnim reformam in krepitvi enotnega trga. K povezovanju evropskih gospodarstev pomembno prispevata enotni trg in skupna valuta, še tesnejšo povezanost pa prinaša skupno oblikovanje gospodarske politike v okviru evropskega semestra ter poglobitev EMU s polno delujočo bančno unijo in tesnejšo fiskalno povezanostjo.
Delo na področju ekonomske politike bo temeljilo na že sprejetih ukrepih za okrepitev ekonomskega upravljanja in usklajevanja ekonomske politike. Svet bo podrobno preučil pregled zakonodaje na področju ekonomskega upravljanja, ki ga je Komisija pripravila decembra 2014. Ta pregled bo zagotovil podlago za temeljito oceno učinkovitosti trenutnega okvira upravljanja in oceno, ali so potrebne spremembe. Svet bo razpravljal o svojih prednostnih nalogah politik in uveljavil priporočila za posamezne države v okviru evropskega semestra. Za spopadanje z makroekonomskimi neravnotežji in preprečevanje zmanjšanja konkurenčnosti je potrebno okrepljeno usklajevanje politik EU in evrskega območja.
Republika Slovenija podpira procese za poglobitev in krepitev ekonomske in monetarne unije. Najpomembnejše podlage za vzpostavitev bančne unije so bile že sprejete, nadaljevala pa se bo reforma ekonomskega upravljanja. Treba je nadgraditi sistem okrepljenega sodelovanja znotraj institucionalnega okvira ter povezati in poenotiti že sprejete pobude, kot npr. Fiskalni pakt in instrumente kot je Evropski mehanizem za stabilnost (ESM).
 
Finančne storitve in prosto gibanje kapitala, bančna unija
Ena največjih težav evropskega gospodarstva je pomanjkanje dolgoročnih virov financiranja, zato Republika Slovenija prednostno podpira nadaljnji razvoj finančnih tokov od finančnega sektorja k podjetjem in gospodinjstvom, predvsem k malim in srednje velikim podjetjem. Zagotavljanje finančne stabilnosti in zaščite davkoplačevalcev pred financiranjem reševanja finančnega sektorja bo z uveljavitvijo že sprejetih predlogov glede bančne unije – enotnega nadzornega in enotnega reševalnega mehanizma – v večjem delu ustrezno urejeno.
Kljub temu Republika Slovenija podpira nadaljnje ukrepe na ravni EU, ki so namenjeni zmanjševanju prekomernih tveganj v bančnem sistemu in tveganj javnih financ pri reševanju bank. Zaradi zmanjšanja tveganj prevelikih finančnih institucij tako podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU. V predlogu je predvidena nova ureditev, po kateri se največje in najbolj kompleksne banke ne bodo smele več ukvarjati s tvegano dejavnostjo trgovanja za lastni račun. Lahko se bo zahtevala ločitev nekaterih potencialno tveganih trgovalnih dejavnosti od t. i. klasičnih dejavnosti sprejemanja depozitov, če bi opravljanje takšnih dejavnosti ogrožalo finančno stabilnost.
Republika Slovenija bi lahko podprla tudi druge ukrepe, s katerimi bi se doseglo zmanjševanje tveganj finančnih institucij. V tem okviru Republika Slovenija tudi podpira dopolnilne ukrepe, ki jih predvideva predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti, da bi zmanjšali sistemsko tveganje zaradi dejavnosti bančništva v senci.
Republika Slovenija meni, da so pomemben segment finančnih trgov tudi skladi denarnega trga, ki so sistemsko povezani tako z bančnim sektorjem kot s poslovnimi in državnimi financami. Pri tem podpira vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za vse subjekte v EU, ki ponujajo investiranje v sklade denarnega trga profesionalnim in malim vlagateljem.
Republika Slovenija se zavzema za zmanjšanje možnosti različnih tržnih zlorab in manipulacij, kot so zlorabe indeksov, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti. S tem bi prispevali k večji zaščiti vlagateljev pred izgubami zaradi tovrstnih zlorab.
Pri plačilnih storitvah si Republika Slovenija prizadeva za sprejetje ukrepov, ki krepijo varnost učinkovitost, konkurenčnost in inovativnost elektronskih plačil. Smiselno je, da potrošniki, trgovci in podjetja bolje izkoristijo prednosti enotnega trga. Podobno podpiramo enotna pravila na področju medbančnih provizij v EU, ki bodo omogočila večjo preglednost za potrošnike in trgovce na drobno pri izbiri plačilnih instrumentov ter enake konkurenčne pogoje za vstop novih vseevropskih udeležencev na trg.
K izboljšanju dolgoročnega financiranja naj bi med drugim s sprejetjem predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih prispevala nova oblika naložbenega instrumenta – evropski dolgoročni investicijski skladi, ki bodo vlagateljem omogočili dolgoročne in stabilne donose prek dolgoročnega financiranja različnih infrastrukturnih projektov oziroma podjetij, ki ne kotirajo na borzi. Z njimi bi financirali prehod na pametno, trajnostno in vključujočo rast. Cilj predloga je tudi izboljšanje čezmejnega trženja tako malim kot profesionalnim vlagateljem po celotni EU.
Republika Slovenija podpira predlog, ki predvideva usklajen postopek izdaje dovoljenj, regulacijo naložbenih politik, preprečevanje navzkrižja interesov ter stroge zahteve glede preglednosti poslovanja.
Na področju preprečevanja pranja denarja se Republika Slovenija v okviru predloga direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma zavzema za rešitve, ki bodo zaščitile interese družbe pred kriminaliteto in terorističnimi dejanji ter prispevale k finančni stabilnosti. Podpiramo čim hitrejše sprejetje predloga direktive kot tudi sprejetje predlogov, ki bodo prispevali k izboljšanju sledljivosti plačil ter k zagotovitvi enotnega izvajanja predpisov v vseh državah članicah.
 
Obdavčenje
Med najpomembnejšimi prioritetami EU na davčnem področju je boj proti goljufijam in davčnim utajam ter s tem povezana večja preglednost. V Svetu je po dolgoletnih pogajanjih dosežen dogovor glede direktive o obdavčitvi dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (obrestna direktiva). V skladu z raz­vojem dogodkov na tem področju, ko se je že pred sprejetjem obrestne direktive na svetovni ravni začel oblikovati omenjeni enotni standard poročanja, je Svet v zvezi s to direktivo sprejel izjavo, da se za zagotovitev nemotenega prehoda na poročanje po novem enotnem standardu poročanja in da se prepreči dvakratno poročanje po dveh podlagah, pozove Komisijo, naj predloži predlog razveljavitve prejšnje obrestne direktive na ustrezen način, upoštevajoč začetek uporabe prenovljene direktive o upravnem sodelovanju.
Glede pogajanj s Švico, Lihtenštajnom, San Marinom, Andoro in Monakom je Svet poudaril tudi pomen prenove obstoječih sporazumov na način, ki bo skladen z novim globalnim standardom, namesto z ukrepi, enakovrednimi tistim iz obrestne direktive. Ti sporazumi so namenjeni preprečevanju finančnih goljufij in zaščiti finančnih interesov Skupnosti, pri čemer Republika Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj z navedenimi tretjimi državami.
Na področju neposrednega obdavčenja bodo obravnavani ukrepi v zvezi z davkom od dohodkov pravnih oseb, namenjenih preprečevanju zlorab, dvojnega neobdavčevanja in neskladij. Republika Slovenija te ukrepe podpira.
Nadaljevalo se bo tudi delo pri prenovi direktive iz leta 2003 o obdavčenju energentov in električne energije, ki je pomemben instrument pri doseganju že zastavljenih ciljev na področju blaženja podnebnih sprememb. Pri obdavčitvi energentov se upošteva emisije CO(2) in energijska vsebnost energenta. Predlog uvaja okvirna pravila za obdavčevanje CO(2) znotraj enotnega trga, ki tako učinkovito dopolnjujejo sistem EU za trgovanje z emisijami. Komisija želi spodbuditi energetsko učinkovitost energentov in uporabo obnovljivih virov energije ter se izogniti izkrivljanju konkurence na enotnem trgu, hkrati pa tudi dosegati cilje iz strategije Evropa 2020 ter zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv. Od prvotne predložitve direktive v obravnavo Svetu v letu 2011 se je besedilo direktive spremenilo v vsebinsko najbolj občutljivih točkah za države članice, tj. ohranjanje obveznih razmerij med trošarino za energente in električno energijo ter za bencin in plinsko olje za pogon, opuščen je bil predlog obveznega določanja trošarine v obliki dveh komponent, tj. energetske vsebnosti ter CO(2) izpustov energenta. Sama struktura dveh komponent se ohranja za namen metodologije izračuna minimalnih trošarin, za države članice pa določitev dveh komponent v nacionalni zakonodaji ni zavezujoča oziroma lahko minimalne trošarine izkažejo v dveh ali eni vrednosti. Ker se po vsebini zadnji kompromisni predlog direktive precej oddaljuje od prvotnega predloga Komisije ter s tem tudi od samih ciljev prenove direktive, tako Komisija kot tudi nekatere države članice izražajo pomislek o nadaljevanju dela. Odločitev o tem bo morala sprejeti nova Evropska komisija. Za Republiko Slovenijo predlog direktive ni sporen in podpira cilje prvotnega predloga, ne nasprotuje pa morebitnemu umiku.
Republika Slovenija bo še naprej pozorno spremljala razvoj razprav o predlogu direktive Sveta o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju davka na finančne transakcije (FTT – Financial Transactions Tax). Republika Slovenija podpira cilje iz predloga direktive in je bila tudi v skupini 11 držav članic, ki so dale pobudo za okrepljeno sodelovanje na tem področju, po tem, ko je bilo jasno, da nekatere države članice EU ne podpirajo navedenega davka. Po zadnjih izračunih pa bi bili potencialni davčni prihodki iz tega naslova v Republiki Sloveniji glede na smer predloga direktive manjši od prvotno predvidenih, in bi komaj pokrili stroške, povezane s pobiranjem tega davka. Republika Slovenija bo glede na razvoj razprav o predlogu direktive podpirala in predlagala rešitve, ki bodo najbolj primerne za Republiko Slovenijo.
V Svetu se bo predvidoma nadaljevala obravnava predloga direktive o skupni konsolidirani podlagi za davek od dohodkov pravnih oseb (Common Consolidated Corporate Tax Base – CCCTB). Gre za predlog uvedbe skupnih pravil za določanje davčne osnove za družbe, ki so rezidenti EU, in za »podružnice« družb iz tretjih držav, ki se nahajajo v EU. Predlog predvideva tudi pravila za konsolidacijo (združevanje) davčne osnove, če gre za skupino več zavezancev, ter način za delitev konsolidirane osnove med družbami oziroma državami članicami EU. Sistem CCCTB bi bil za podjetja opcijski. Republika Slovenija je do predloga zadržana in meni, da je zelo zahteven za izvajanje, zlasti za majhne ekonomije. Na sistemski ravni ima predlog pozitivne in negativne učinke, odvisno pa je predvsem od tega, kakšne bodo morebitne končne rešitve.
 
Letni proračun EU
V vsakoletnem utečenem postopku sprejemanja letnih proračunov EU za leti 2015 in 2016 si bo Republika Slovenija prizadevala za sestavo proračuna, ki bo sledil uredbi o večletnem finančnem okviru ter medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Republika Slovenija se zavzema za realistični obseg proračuna in vplačevanje v proračun EU skladno z dejanskimi potrebami po plačilih, spoštovanje proračunske discipline, vključno s strogo kontrolo upravnih izdatkov ter spoštovanjem zgornjih meja večletnega finančnega okvira. Pri tem bo v izrednih, nepredvidenih okoliščinah, zaradi nižjega obsega večletnega finančnega okvira pripravljena podpreti tudi spremembo meja večletnega finančnega okvira ter uporabo izvenproračunskih skladov skladno z določbami uredbe o večletnem finančnem okviru in navedenega medinstitucionalnega sporazuma. Hkrati si bo Republika Slovenija prizadevala za zagotovitev zadostnega obsega sredstev za nemoteno izvajanje programov EU. Realno načrtovanje proračuna EU, ki ne bi ustvarjal presežkov, pa je po mnenju Republike Slovenije pomembno tudi pri agencijah, ki pogosto načrtujejo preveč sredstev. Republika Slovenija se bo zavzemala za čim nižje administrativne stroške institucij, vključno s plačami in številom zaposlenih v teh institucijah.
 
Statistika
Republika Slovenija se bo s svojimi predstavniki na vseh ravneh dejavno vključevala v postopke odločanja sprejemanja zakonodajnih aktov na področju statistike. Prizadevala si bo za usklajevanje z vsemi zainteresiranimi stranmi že na zgodnji stopnji oblikovanja zahtev po novih statističnih podatkih ter pri svojem delu sledila ciljem, postavljenim v Viziji evropske statistike 2020.
V Svetu se bo nadaljevala obravnava konkretnih zakonodajnih predlogov, med njimi pa je najpomembnejša uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki. Za Republiko Slovenijo je ključno, da se po več kot dveh letih obravnave zakonodajni postopek uspešno zaključi.
 
ENOTNI TRG IN INDUSTRIJA
 
Enotni trg
Evropsko gospodarstvo je počasi začelo okrevati po nekajletni stagnaciji ali negativni rasti, pri čemer je eden ključnih dejavnikov za nadaljnjo gospodarsko rast krepitev enotnega evropskega trga. Vloga enotnega trga pri zagotavljanju konkurenčnega poslovnega okolja za podjetja, povečanju izbire za potrošnike ter ustvarjanju novih delovnih mest je tudi ključna za doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Potencial enotnega trga še ni dokončno izkoriščen in tudi v prihodnje si je treba prizadevati za zagotovitev preglednega in enostavnega zakonodajnega okolja, ki je bistveno za krepitev in učinkovitejše delovanje enotnega trga. Evropska komisija je oktobra 2012 predstavila Akt za enotni trg II, ki vsebuje dvanajst konkretnih prednostnih ukrepov s področij integriranih omrežij, čezmejne mobilnosti prebivalstva in gospodarskih subjektov, e-gospodarstva in socialnega podjetništva, kohezije ter zaupanja potrošnikov, ki naj bi prispevali k dodatni krepitvi enotnega trga. Evropska komisija je do zdaj objavila paket šestih predlogov s področja železnic, komunikacijo Modri pas (»Blue Belt«), direktivo o e-računu v javnih naročilih, paket o varnosti proizvodov, direktivo o dostopu do osnovnih bančnih računov, direktivo glede širokopasovnega interneta ter pregled pravil glede insolventnosti. Republika Slovenija načeloma podpira predlagane ukrepe v okviru Akta za enotni trg II, ki jih razume kot del paketnega dogovora glede strategije na tem področju.
Republika Slovenija se bo v okviru politike notranjega trga še naprej zavzemala za urejanje področja varstva intelektualne lastnine. Leta 2011 je Komisija v strategiji Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine prepoznala strateški pomen avtorskih pravic za razvoj enotnega digitalnega trga. Še posebej je za učinkovito delovanje enotnega digitalnega trga pomembna moderna ureditev avtorskih pravic, ki je prilagojena digitalni dobi. Republika Slovenija se zaveda, da je z dialogom med vsemi zainteresiranimi stranmi mogoče najti optimalne rešitve za izzive, ki jih prinaša digitalna doba. Pri tem je ključnega pomena spoštovanje kulturne raznolikosti držav ter da se imetnikom pravic zagotovi ustrezna nagrada za njihovo kreativnost in prispevek h kulturnemu razvoju, hkrati pa uporabnikom in potrošnikom omogoči enostaven dostop do varovanih del.
Na področju intelektualne lastnine od leta 2013 poteka razprava o modernizaciji sistema blagovnih znamk v Evropi. Namen je, da se z izboljšanim dostopom do sistemov blagovnih znamk poveča konkurenčnost družb in omogoči pravno varnost za vsa podjetja ter posledično zagotovi soobstoj med EU in nacionalnimi sistemi, kar Republika Slovenija pozdravlja in se predvsem zavzema za soobstoj nacionalnih sistemov in sistema skupnosti ter za upoštevanje načela teritorialnosti.
Republika Slovenija bo v letu 2015 ratificirala Sporazum o enotnem patentnem sodišču in naredila vse potrebno, da skupaj s Portugalsko oblikuje Center za arbitražo in mediacijo, ki bo v okviru Enotnega patentnega sodišča EU prispeval k bolj učinkoviti uveljavitvi patentnih pravic.
Komisija je vse aktivnosti na področju zmanjšanja administrativnih bremen združila v Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT). Evropska komisija v okviru programa REFIT redno spremlja in pregleduje evropsko zakonodajo iz različnih področij in jo poenostavlja in združuje z namenom da postane učinkovitejša ter preglednejša za delovanje podjetij in tudi državljanov. Republika Slovenija meni, da je pri tem procesu pomembno vključevanje deležnikov v proces priprave predpisov na pregleden način in izvajanje ciljno usmerjenih presoj posledic predpisov, s poudarkom na analizi učinkov predpisov na konkurenčnost (med drugim test za mala in srednja podjetja), da bi se zakonodaja učinkovito izvajala. Ta proces se mora odvijati v komunikaciji med državami članicami ter z spodbujanjem izmenjave dobrih praks. Republika Slovenija največji poudarek namenja procesu razbremenjevanja na področju okolja in prostora, širšemu delovno pravnem področju, koheziji (črpanje evropskih sredstev), področju financ (davki in trošarine ter druge dajatve) in področju gospodarstva (statusno pravne zadeve in poslovna oziroma finančna poročila) ter na področju prenavljanja reguliranih dejavnosti in poklicev.
 
Varstvo potrošnikov
Na področju prostega pretoka blaga in varnosti proizvodov bo Republika Slovenija krepila delovanje infrastrukture kakovosti, kot pomembnega člena pri prenosu inovativnega znanja v izdelke ter podporo njihovemu prehodu na trg z vidika izpolnjevanja zahtev zakonodaje glede varnosti proizvodov, zagotavljanja hitre odzivnosti akreditacije, standardizacije, meroslovja in organov za ugotavljanje skladnosti na potrebe podjetij z inovativnim proizvodom. Zato Republika Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za sprejetje novega zakonodajnega paketa o varnosti proizvodov (revizija direktive o splošni varnosti proizvodov 2001/95/ES, nova uredba o nadzoru trga). Jasnejša pravila za gospodarske subjekte glede njihovih obveznosti in varnostnih zahtev ter pravila za identifikacijo nevarnih potrošniških proizvodov bodo prispevala k zagotovitvi varnih proizvodov na celotnem trgu EU in hkrati k okrepljenemu zaupanju potrošnikov, da so vsi proizvodi na trgu varni. Krepitev pravil, ki se nanašajo na varnost in nadzor nad proizvodi na trgu je element velikega pomena tudi z vidika optimalnega izkoriščanja finančnih in človeških virov ter ustvarjanja konkurenčnega okolja za podjetja.
Republika Slovenija pozdravlja tudi predlog direktive o paketnih potovanjih in pomoči pri organizaciji potovanja, ki razveljavlja staro Direktivo, sprejeto še pred pojavom interneta, zaradi česar je bila posodobitev nujna. Predlog natančneje opredeljuje ključne pojme, kot na primer turistični aranžma. Predlagana direktiva na novo zagotavlja varstvo potrošnikov tudi pri nakupu različnih kombinacij potovalnih storitev prek spleta, in prinaša okrepljeno varstvo potrošnikov v primeru stečaja organizatorja oziroma prodajalca potovanja.
 
Industrijska politika in konkurenčnost
Industrijska politika EU temelji na horizontalnih ukrepih v kombinaciji s posebnimi ukrepi za spodbujanje sektorjev, ki to potrebujejo in so bistveni za konkurenčnost industrije EU. Pri tem se pozornost posveča prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v celotni vrednostni verigi. Komisija posveča pozornost pravzaprav vsem industrijskim sektorjem. Podlaga za to je vodilna pobuda v okviru strategije EU 2020 o sodobni industrijski politiki za obdobje globalizacije.
Zaradi še zmeraj perečih posledic krize za industrijo v EU je Komisija januarja 2014 objavila Industrijski sveženj o oživitvi evropske industrije, o katerem je razpravljal tudi marčni Evropski svet. V industrijskem svežnju so predstavljene ključne prioritete Komisije za industrijsko politiko: nadaljnja krepitev notranjega trga, modernizacija industrije EU, ponovna vzpostavitev kreditiranja gospodarstva, sprejemanje ukrepov na notranjem trgu in na mednarodni ravni za zagotavljanje dostopa do energije in surovin po zmernih cenah ter internacionalizacija evropskih podjetij. Istočasno s tem sporočilom je Komisija objavila tudi Sporočilo o viziji razvoja enotnega trga za industrijske proizvode.
Republika Slovenija pozdravlja razpravo na EU ravni o oživitvi evropske industrije in se predvsem zavzema za pregledno in učinkovito zakonodajo ter zmanjšanje zakonodajnih in administrativnih bremen za podjetja, za redno in sistematično preverjanje učinkov zakonodaje na konkurenčnost in za ukrepe, ki spodbujajo boljši dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja.
Komisija pripravlja poročila o stanju na posameznih, predvsem energetsko intenzivnih sektorjih. Do sedaj so bila pripravljena poročila o stanju na področju jeklarske industrije in industrije aluminija, v pripravi so poročila o stanju na področju kemične, keramične in steklarske industrije. Republika Slovenija pozdravlja pripravo poročil o stanju na področju posameznih sektorjev, saj tudi sama izvaja posebne prilagojene ukrepe za tiste sektorje, ki to potrebujejo in so posebnega pomena za slovensko gospodarstvo. Izzivi slovenske industrije so podobni izzivom na ravni EU, v prvi vrsti prehod na zeleno gospodarstvo. Republika Slovenija aktivno sodeluje pri pripravi horizontalnih in sektorskih priporočil in usmeritev za izvajanje sodobne industrijske politike na ravni EU in bo takšno sodelovanje zagotavljala tudi v prihodnje. V okviru pogajanj o podnebno energetskem okviru 2030 si bo Republika Slovenija prizadevala tudi zaščititi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, zlasti v luči problematike »uhajanja ogljika«.
Osrednjo evropsko politiko za podjetništvo predstavlja Akt za mala podjetja za Evropo. Ukrepi so namenjeni okrepitvi konkurenčnosti podjetij v EU s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih (MSP). Pri tem so prednostni ukrepi v tem trenutku namenjeni ponovnemu oživljanju tovrstnih podjetij v EU, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela: boljši dostop MSP do finančnih sredstev, boljši dostop MSP do enotnega trga EU ter na trge tretjih držav, nadaljevanje odpravljanja zakonodajnih bremen ter zagotovitev čim bolj jasne in enostavne evropske zakonodaje za MSP.
 
Državne pomoči
Komisija je konec junija 2014 sprejela nova prenovljena pravila državnih pomoči, s katerimi je določila cilje ambicioznega paketa reform. Obsežen sveženj za posodobitev politike EU na področju državnih pomoči kot celote je bil potreben zaradi več dejavnikov:
– iztek več ključnih pravil (konec leta 2013)
– priprava večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020
– vzpostavitev sistemskega nadzora
– odprava obstoječih slabosti glede zapletenih postopkov priglašanja in presojanja državne pomoči, ki se enako uporabljajo pri manjših in večjih zadevah, vključno z dolgimi roki za odločanje s strani Evropske komisije.
Ker imajo države članice ključno vlogo v politiki državnih pomoči, je bilo v okviru posodobitve nadzora državnih pomoči potrebno prenesti del odgovornosti na nacionalne organe. Republika Slovenija ima na tem področju dobre izkušnje, do vstopa v EU je že sama presojala skladnost pravil. Na področju de minimisa pa ima (po mnenju Evropske komisije) najbolj urejen sistem spremljanja in nadzora dodeljevanja tovrstnih pomoči.
V širšem okviru agende EU za hitrejšo rast se mora državna pomoč osrediniti na odobravanje dobro oblikovane pomoči, ki je usmerjena k odpravi napak trga in ciljem skupnega evropskega interesa.
Državna pomoč bo lahko želene cilje javne politike učinkovito uresničevala le, če bo imela spodbujevalni učinek, tj. če bo spodbujala upravičence do pomoči k opravljanju dejavnosti, ki jih brez pomoči ne bi. Državna pomoč, ki ni usmerjena v tržne nepopolnosti in nima spodbujevalnega učinka, ni le izguba javnih sredstev, ampak deluje kot zavora za rast, saj poslabšuje konkurenčne pogoje na notranjem trgu.
Če bi bil nadzor državnih pomoči osredotočen na kakovost in učinkovitost javne podpore, bi državam članicam lahko tudi pomagal pri krepitvi proračunske discipline in izboljšanju kakovosti javnih financ ter posledično boljši porabi davkoplačevalskega denarja.
 
Carinska unija
Mogoče je pričakovati oživitev razprave glede Predloga direktive o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije. Predvidena je predhodna obravnava po vsebinskih sklopih. Od nadaljnjega poteka razprave je odvisno, ali bo predlog direktive sprejet ali pa dokončno umaknjen iz razprave, saj gre za občutljiv dosje. Med italijanskim predsedovanjem se je nadaljevala razprava o Predlogu uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje. Republika Slovenija podpira dokončanje pogajanj na obeh dosjejih.
 
PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJA
 
Promet
Republika Slovenija bo osrednjo pozornost na področju cestnega prometa namenila izboljšanju cestno prometne varnosti. Z Belo knjigo o prometni politiki iz leta 2011 si EU prizadeva za močno zmanjšanje števila žrtev nesreč v cestnem prometu do leta 2050 ter povečanje učinkovitosti prometa in infrastrukture z uporabo informacijskih sistemov. Varnost v cestnem prometu je pomemben element prometne politike EU, obenem ima velik pomen tudi za vse prebivalce EU, predvsem zaradi povečanja obsega cestnega prometa in zahtev državljanov po mobilnosti. Z medobratovalno vseevropsko pobudo eCall naj bi se v vsa vozila v Evropi uvedle minimalne funkcije, ki bodo zagotovile, da službe za ukrepanje ob nesrečah ustrezno obravnavajo klice v sili. Evropska komisija je junija 2013 kot del sklopa pravnih aktov EU za zagotovitev uvedbe storitve eCall na številko 112 do 1. oktobra 2015 objavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za uvedbo avtomobilskega sistema eCall in spremembi Direktive 2007/46/ES. V predlogu je obravnavan del strategije Komisije za storitev eCall, ki se nanaša na infrastrukturo centrov za obveščanje. Republika Slovenija v smislu večanja prometne varnosti predlog uredbe o zahtevah za homologacijo za uvedbo avtomobilskega sistema eCall v celoti podpira in bo podprla čimprejšnji dogovor o predlogu. V okviru ukrepov za povečanje cestno prometne varnosti je bila v letu 2011 sprejeta tudi direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o varnosti v cestnem prometu. Z navedeno direktivo je bil uveden sistem čezmejne izmenjave informacij, ki pristojnemu organu države članice, v kateri je bila storjena kršitev cestnoprometnih predpisov, omogoča, da pri državi članici, v kateri je vozilo registrirano, pridobi podatke, na podlagi katerih bo lahko identificiral osebo, odgovorno za ugotovljeno kršitev. Sodišče EU je maja letos direktivo razveljavilo zaradi napačne pravne podlage (pravosodje in notranje zadeve) ter predlagalo Evropski komisiji, da v roku 12 mesecev, ko bo sprememba direktive učinkovala, predlaga spremembe, s katerimi bo direktiva temeljila na ustrezni (transportni) pravni podlagi. Republika Slovenija podpira pripravo predloga sprememb direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, saj vseskozi podpira ukrepe, ki bi v EU zagotovili zmanjšanje števila žrtev in večjo prometno varnost.
V okviru enotnega trga na področju železniškega prometa bo Republika Slovenija osrednjo pozornost namenila t. i. četrtemu železniškemu svežnju, ki ga je Komisija objavila januarja 2013. Sveženj je sestavljen iz šestih zakonodajnih predlogov, katerih cilj je zagotoviti večjo konkurenčnost, višjo kakovost in večjo izbiro železniških storitev v EU in s tem tudi dvigniti povpraševanje po železniških prevozih na stagnirajočem železniškem trgu EU. Sveženj med glavnimi ukrepi uvaja liberalizacijo domačega potniškega prometa, na organizacijskem področju pa postavlja izredno ostre pogoje oziroma varovala v primeru, da prevoznik in upravljavec infrastrukture delujeta v okviru holdinške strukture. V okviru predsedovanja tria bo Republika Slovenija zlasti aktivno sodelovala pri obravnavi zakonodajnih predlogov političnega dela svežnja, in sicer pri predlogu direktive o spremembi direktive o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja glede odprtja trga notranjih storitev železniškega potniškega prometa in upravljanja železniške infrastrukture, predlogu uredbe o spremembi uredbe v zvezi z odprtjem trga za domače storitve železniškega potniškega prevoza ter predlogu uredbe o razveljavitvi uredbe o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij. Obravnava političnega dela svežnja, ki mu Republika Slovenija ni naklonjena, se je začela v času italijanskega predsedovanja. Republika Slovenija že od začetka obravnave tega svežnja meni, da bi bilo treba prvotno zaključiti implementacijo veljavne zakonodaje EU, in se šele nato lotiti sprejemanja nove oziroma sprememb veljavne zakonodaje na tem področju. Republiko Slovenijo skrbi, da bo nova zakonodaja na tem področju povzročila prekomerno zakonsko urejenost in s tem povezane težave v delovanju tega sektorja. Republika Slovenija je nadalje zadržana do liberalizacije železniških potniških storitev, te so v glavnem dnevne migracije. Republika Slovenija si zato prizadeva, da bi bila na področju javne gospodarske službe izvajanja javnega potniškega prometa obravnavana kot enotna regija. S tem bi bila ohranjena možnost, da se storitve javne službe prevoza oddajo izvajalcu z neposredno pogodbo za področje celotne regije, s čimer bi zagotovila ustrezno stabilnost storitve.
Za Republiko Slovenijo je na področju pomorskega prometa še posebej pomembna nadaljnja obravnava zakonodajnega okvira za prihodnjo pristaniško politiko EU, ki ga je Komisija objavila konec maja 2013. Cilj Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za dostop do trga pristaniških storitev in finančno preglednost pristanišč je prispevati k bolj učinkovitemu, medsebojno povezanemu in trajnostno delujočemu vseevropskem prometnem omrežju, in sicer z oblikovanjem regulatornega okvira, ki izboljšuje zmogljivost vseh pristanišč in jim pomaga pri obvladovanju spreminjajočih se prometnih in logističnih zahtev. Obravnava je bila zaradi negativnega odziva držav članic, kot tudi industrije, ustavljena. Republika Slovenija je bila do prvotnega predloga zadržana in si je v nadaljnjih pogajanjih v okviru delovnih teles Sveta EU zavzemala za zagotovitev upoštevanja posebnosti ureditve upravljanja edinega mednarodnega tovornega pristanišča v Republiki Sloveniji, kakor tudi za spremembe in dopolnitve predloga uredbe, tako da bi obstoječa pogodba z Luko Koper d.d. ostala v veljavi do izteka njene veljavnosti (24. člen predloga uredbe). Republika Slovenija ima z delniško družbo Luka Koper sklenjeno in podpisano koncesijsko pogodbo za obdobje do leta 2043. Predčasna prekinitev obstoječega koncesijskega razmerja med Republiko Slovenijo in Luko Koper d.d., sklenjenega skladno z veljavno slovensko zakonodajo, bi namreč za Republiko Slovenijo povzročila prevelike, neracionalne in zelo težko popravljive finančne posledice.
Italijansko predsedstvo je na podlagi številnih negativnih odzivov in pomislekov večine držav članic do predloga uredbe v začetku julija 2014 pripravilo nov kompromisni predlog. V postopku usklajevanja predloga uredbe je Republika Slovenija uspela s predlogom, da naj obstoječe pogodbe ostanejo v veljavi do prenehanja njihove veljavnosti. Republika Slovenija je zaradi ustreznosti predlaganih sprememb umaknila svoje pridržke in podprla sprejetje splošnega pristopa na oktobrskem zasedanju Sveta.
Republika Slovenija bo v okviru ukrepov za vzpostavitev enotnega trga na področju letalskega prometa dejavno sodelovala pri obravnavi predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev). Sveženj obravnava številna vprašanja, ki so ostala nerešena pri razvoju enotnega evropskega neba od leta 2004 in ki se nanašajo zlasti na uspešnost zagotavljanja navigacijskih storitev v zračnem prometu in potrebo po razjasnitvi institucionalnega okolja na ravni EU. Prvi odzivi držav članic so v večini negativni, prav tako tudi odzivi stroke, medtem ko ga letalska industrija podpira. Republika Slovenija se načeloma strinja, da so na evropski ravni potrebni ukrepi za povečanje učinkovitosti upravljanja zračnega prometa v EU, zato pozdravlja aktivni pristop Evropske komisije, s katerim bi v prihodnosti omogočili še dodatno izboljšanje varnosti, povečanje zmogljivosti zračnega prostora, zmanjšanje stroškov upravljanja zračnega prometa in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Republika Slovenija pa ne podpira ukrepov, ki s predpisovanjem sistemskih, strukturnih in operativnih sprememb namesto varnosti zračnega prometa v ospredje postavljajo doseganje cilja stroškovne učinkovitosti. Zato predlaga, da se počaka na rezultate izvajanja obstoječe zakonodaje EU in se nato začne priprava nove zakonodaje na tem področju. Republika Slovenija ne podpira predloga uredbe, ki se osredinja le na nabor ukrepov za zmanjševanje stroškov, in ne vsebuje mehanizmov spodbujanja ekonomije obsega oziroma ekonomičnosti po posameznih specifičnih področjih izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa (NSZP). Republika Slovenija prav tako ne podpira predlaganega načina razmerja med Agencijo EU za varnost v letalstvu (EASA) in nacionalnimi nadzornimi organi, saj je ta po mnenju Republike Slovenije neprimerno urejen in pomanjkljiv glede določb o osebju nacionalnih nadzornih organov. Republika Slovenija je proti centralizaciji procesa odločanja o razvoju in izvajanju NSZP, ki ga predlog uvaja, saj vodi k zmanjševanju vloge in vpliva držav članic in jih omejuje pri izpolnjevanju njihovih mednarodnih obveznosti pri zagotavljanju NSZP, zlasti ob upoštevanju Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu. Republika Slovenija tudi ne podpira predloženega načrta izvedbe in sistema pristojbin, funkcionalnih blokov zračnega prostora, vključenosti porabnikov zračnega prostora, podpornih služb in vloge upravljavca omrežja. Republika Slovenija prav tako ne podpira predloga, ker ima zanjo negativne posledice na obrambnem področju, na področju proračuna, javne uprave in gospodarstva.
Nova politika TEN-T s svojim celovitim in jedrnim omrežjem prikazuje učinkovito multimodalno dimenzijo, saj obsega trajnostne, varne in kakovostne prometne storitve pri vseh oblikah prevozov. Infrastruktura TEN-T bo omogočala v prihodnost usmerjen transportni sistem, predvsem prek olajšav, ki bodo spodbujale nizkoogljične rešitve in preko nove generacije konceptov storitev ter tehnoloških inovacij na drugih področjih. Za zagotovitev implementacije infrastrukturnih planov v zastavljenih rokih sta bila kot integralni del politike TEN-T predstavljena dva močna instrumenta EU: Instrument za povezovanje Evrope s koridorji jedrnega omrežja ter Instrument za povezovanje Evrope (IPE), ki naj bi spodbudil naložbe na področju vseevropskih omrežij ter omogočil, da se v celoti izkoristijo sinergije med prometnim, telekomunikacijskim in energetskim sektorjem in s tem optimizirajo stroški izvajanja. Koridorji jedrnega omrežja so ključen instrument za koordinacijo čezmejnega sodelovanja, sodelovanja med sektorji in sodelovanja med organizacijami za pravočasno dokončanje jedrnega omrežja. Financiranje prek IPE bo največ pozornosti namenilo prav financiranju koridorjev jedrnega omrežja. Sinergije, ki jih koridorji ustvarjajo med infrastrukturo, prometom in drugimi politikami, obenem omogočajo kombiniranje IPE z dopolnilnim financiranjem iz ostalih virov EU. Republika Slovenija bo podprla rešitve, ki bodo prispevale k učinkovitejši implementaciji nove politike TEN-T in s tem zagotovila kakovostno infrastrukturo za trajnostno mobilnost, ki lahko zagotovi visoko raven dostopnosti in mobilnosti ter hkrati omogoča, da se izognemo njunim negativnim učinkom.
V okviru pogajanj o podnebno energetskem okviru 2030 si bo Republika Slovenija prizadevala za upoštevanje specifik svojega prometnega sektorja ter ustrezne olajšave pri nacionalnih ciljih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov za leto 2030.
 
Energija
V pogajanjih o podnebno energetskem okviru 2030 si bo Republika Slovenija prizadevala za sprejetje ambicioznih ciljev na ravni EU do 2030, pri določitvi ukrepov za posamezne države članice pa za upoštevanje nacionalnih posebnosti.
Na poziv Evropskega sveta je Komisija konec maja 2014 predložila Evropsko strategijo za energetsko varnost, v kateri predlaga vrsto kratkoročnih, srednje in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje energetske varnosti. Republika Slovenija pozdravlja večino predlaganih ukrepov za izboljšanje energetske varnosti EU, posebno pozornost pa bo treba nameniti energetski infrastrukturi. Pri tem bo Republika Slovenija opozarjala, da se kakršnakoli identifikacija prednostnih energetskih projektov EU opravi na podlagi jasnih in preglednih meril ter temelji na uveljavljenem sistemu t.i. projektov skupnega interesa.
Akcijski načrt za izvajanje notranjega energetskega trga na maloprodajni ravni ter zanesljiva, trajnostna in konkurenčna energija sta ključna za gospodarstvo, industrijo in državljane EU. Za dosego ciljev te politike EU potrebuje delovanje znotraj svojih meja in ustrezne instrumente, s katerimi bo spodbujala svoje interese na tujem. Vse to morajo podpirati dobro delujoč enotni trg in poštena konkurenca, učinkovita javna uprava ter predvidljiva in sodobna ureditev. To je ključna naloga za Komisijo. Zagotavljanje polnega izvajanja pravil notranjega trga na ključnih področjih, kot so storitve in energetika, ter dokončanje posodobitve pravil o državni pomoči bosta pomemben korak k dokončanju enotnega trga.
Vsi odjemalci energije morajo imeti do leta 2014 dostop do popolnoma integriranega energetskega trga in še dodatno varnost energetskih povezav z drugimi državami članicami. Posebno pozornost je treba nameniti maloprodajnim trgom za energijo, da se zagotovi, da lahko potrošniki v celoti izkoristijo ugodnosti notranjega energetskega trga. Tudi energetska učinkovitost bo v obdobju predsedovanja aktualnega tria visoko na dnevnem redu, da se izboljšata konkurenčnost in trajnost.
 
Telekomunikacije in informacijska družba
Enotni digitalni trg pomembno prispeva k rasti in produktivnosti vseh sektorjev gospodarstva v EU, zato Republika Slovenija podpira prizadevanja za njegovo dokončno oblikovanje. Še posebej so pomembni ukrepi, ki bodo podprli razvoj in uporabo digitalnih storitev, vsebin in proizvodov ter e-poslovanja na splošno, kot so čezmejno priznavanje elektronskih identifikacijskih sredstev, storitve zaupanja, varstvo omrežij in informacij, varstvo podatkov, prilagoditev avtorskih pravic in intelektualne lastnine digitalni dobi, vključno glede digitalizacije kulturnih vsebin (digitalna knjižnica, EUROPEANA), in tudi izenačitev obdavčenja digitalnih in fizičnih proizvodov. Interes Republike Slovenije je, da je pri oblikovanju enotnega digitalnega trga kar najbolj aktivna in da se pravočasno pripravi na enakopravno vključitev vseh slovenskih deležnikov.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri nadaljnji obravnavi predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji. Informacijski in komunikacijski sistemi so namreč postali bistveni za delovanje sodobne družbe in gospodarstva, hkrati pa se v njih povečuje število, pogostost in kompleksnost varnostnih incidentov (človeške ali tehnične napake, naravne nesreče, zlonamerni napadi), kar lahko ogrozi delovanje nacionalnega gospodarstva in notranjega trga EU, vitalnih funkcij družbe ter povzroči znatne finančne izgube. Predlog direktive celostno naslavlja problematiko varnosti omrežij in informacij v EU z izboljšanjem pripravljenosti na nacionalni ravni, sodelovanja med državami članicami na področju varnosti omrežij in informacij ter kulture upravljanja tveganj in obveščanja o incidentih v organih javne uprave in v t. i. tržnih udeležencih, ki upravljajo s kritičnimi infrastrukturami (energetska, prometna, finančna, zdravstvena) ali izvajajo storitve informacijske družbe (platforme za e-trgovanje, portali za spletna plačila, družabna omrežja, iskalniki, storitve računalništva v oblaku, prodajalne z aplikacijami). Republika Slovenija se strinja s cilji in namenom predloga direktive, saj je treba poskrbeti za primerno stopnjo varnosti informacijskih in komunikacijskih sistemov zaradi posledic, ki jih lahko imajo različni varnostni incidenti. Ocenjuje, da predlog direktive ustrezno in celostno naslavlja zadevno problematiko. Zaveda se, da morajo biti določbe direktive dovolj prožne, da bodo veljale dlje časa, da bodo državam članicam omogočale, da ohranijo obstoječe strukture, in da ne bodo povzročale prekomernih bremen. Hkrati pa meni, da je treba ohraniti določeno stopno ambicioznosti, da se bo izboljšala raven varnosti omrežij in informacij v EU. Prizadevala pa si bo, da bodo konkretne rešitve med obravnavo predloga direktive še izboljšane z vidika njihove izvedljivosti in jasnosti.
Septembra 2013 je Komisija predstavila sveženj ukrepov (sporočilo, priporočilo in predlog uredbe), ki stremi k vzpostavitvi enotnega trga elektronskih komunikacij (kot dela enotnega digitalnega trga). Bistven element novega svežnja je Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (povezana celina), ki naj bi skušal odpraviti s strani Komisije ugotovljene težave v sektorju (zaradi fragmentirane uporabe določb sedanje zakonodaje EU) s poenostavitvijo pravil EU za operaterje, z ukinitvijo premij za mobilno gostovanje in mednarodne klice znotraj EU, z zaščito odprtega interneta (omrežna nevtralnost), z novimi usklajenimi pravicami za potrošnike in s koordiniranim dodeljevanjem spektrov, ob tem pa postavlja tudi nekatera regulativna načela in pravila. O predlogu je v sklopu digitalne ekonomije razpravljal tudi Evropski svet oktobra 2013, pri čemer je besedilo njegovih sklepov ostalo precej nevtralno, predvsem glede časovnice za njegovo sprejetje, za kar si je prizadevala tudi Republika Slovenija. Republika Slovenija na splošno podpira cilje predloga te uredbe, vendar je na splošno zadržana do vrste ukrepa (uredba), načina njegove priprave, predvidenih rokov za njegovo sprejetje in uveljavitev, doseganja deklariranih ciljev s predvideno ureditvijo, posledic za stabilnost in predvidljivost zakonodajnega okolja, delno pa tudi do njegove vsebine. Republika Slovenija ni naklonjena hitenju pri obravnavi tako kompleksnega in daljnosežnega zakonodajnega ukrepa, še posebej, ker pri njegovi pripravi ni bila opravljena ustrezna javna razprava in se predvidene rešitve in njihove posledice niso mogle v zadostni meri preverili, še posebej z vidika vpliva na majhne države članice, majhne operaterje, uporabnike in upravno breme. Tudi operaterji in drugi deležniki nas opozarjajo na negativne učinke tega predloga, če bi bil sprejet brez temeljitih popravkov. Evropski parlament je aprila 2014 v prvi obravnavi sprejel amandmaje, s katerimi je precej spremenil predlog uredbe, po drugi strani pa se je šele julija 2014 zaključila prva podrobnejša obravnava celotnega besedila predloga na ravni delovnih teles Sveta EU. Na splošno imajo države članice podobne pomisleke kot Republika Slovenija, tako da se bo verjetno treba najprej odločiti, kako nadaljevati obravnavo tega predloga – dati kakovosti in predvidljivosti zakonodaje prednost pred hitrostjo njenega sprejetja.
Republika Slovenija bo na področju razvoja interoperabilnih e-storitev na notranjem trgu posebno pozornost namenila tudi predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave, podjetja in državljane (ISA2). Interoperabilnost kot sredstvo za posodobitev javnega sektorja pomeni kontinuiteto prizadevanj Komisije za delovanja enotnega notranjega trga znotraj EU na področju interoperabilnega elektronskega poslovanja javnih uprav držav članic za spodbujanje čezmejnih in čezsektorskih storitev. ISA2 je pomembna tudi z vidika bolj usklajenega delovanja samih institucij Komisije na področju informatizacije različnih področij delovanja javnega sektorja. Ravno interoperabilnost je ena od pomembnih prioritet v okviru modernizacije delovanje javnega sektorja. Program ISA2 bo nadaljeval pripravo različnih politik, konceptov, platform, orodij ipd. za pomoč državam članicam pri razvoju čezmejnih in čezsektorskih elektronskih storitev javnih uprav. Program ISA2 (kot že prej njegovi predhodni programi ISA, IDABC in IDA II) v ta namen vzpostavlja rešitve na različnih ravneh interoperabilnosti, od organizacijske, pravne, semantične in tehnične. Republika Slovenija podpira predlog sklepa o uvedbi ISA2 in izraža tudi podporo za njegovo takojšnjo uveljavitev po izteku sedanjega programa ISA, ki se izteče leta 2016.
Republika Slovenija bo nadaljevala sodelovanje v pilotih velikih razsežnosti iz programa Evropske komisije za konkurenčnost in inovacije, kot je na primer STORK 2.0 za čezmejno e-avtentikacijo in e-SENS za vzpostavitev in konsolidacijo gradnikov za storitev zaupanja.
 
VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA
 
Visoko šolstvo
Tudi v prihodnjem obdobju se bo nadaljevalo delo na področju uresničevanja ciljev iz dokumenta Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov. Da se zagotovi kar največji prispevek evropskih visokošolskih sistemov k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, je treba izvesti ukrepe na nekaterih ključnih področjih: zagotovitev zadostnega števila diplomantov s terciarno izobrazbo in raziskovalcev, izboljšanje kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja, krepitev kakovosti z mobilnostjo in čezmejnim sodelovanjem, povezovanje visokošolskega izobraževanja, raziskovanja in podjetij za odličnost in regionalni razvoj ter izboljšanje upravljanja in financiranja.
Prednostne naloge EU na področju visokega šolstva se zrcalijo tudi v prednostnih usmeritvah Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020. Odprt dostop do visokega šolstva in neovirano dokončanje študija, mednarodna mobilnost ter zaposljivost visoko izobraženih kadrov so med ključnimi cilji Republike Slovenije, ki bodo neposredno krepili konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva in EU. Republika Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala okrepiti sodelovanje visokošolskih institucij z gospodarstvom pri oblikovanju in izvajanju študijskih programov, ki bodo nudili visoko izobraženim kadrom kompetence, potrebne za hiter in učinkovit odziv na potrebe trga dela. Tako naj bi slovensko visoko šolstvo do leta 2020 postalo dostopno, kakovostno, učinkovito, mednarodno odprto in odzivno na potrebe širšega okolja.
 
Raziskave, razvoj in inovacije
Tako Republika Slovenija kot EU se zavedata pomena vlaganj v raziskave in inovacije. Cilj strategije Evropa 2020 glede 3 % BDP vlaganj vanje je na podlagi Nacionalnega reformnega programa 2014–2015 tudi slovenski cilj (v letu 2012 je Slovenija po podatkih Eurostat dosegla kar 2,8 % BDP vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije, 2,63 % pa po podatkih SURS). Do leta 2020 pa si je Republika Slovenija v Resoluciji o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije zadala še bolj ambiciozen cilj vlaganj 3,6 % BDP.
Trenutni razdrobljenosti raziskovalnih pristopov v EU se bomo lahko izognili tudi z učinkovito izvedbo programa Obzorje 2020, ki s proračunom 80 milijard eurov pomeni največji raziskovalni program na svetu za financiranje raziskovalnih, razvojnih, inovacijskih in demonstracijskih dejavnosti. Za slovenske raziskovalce, ustanove in inovativna podjetja učinkovito vključevanje v ta program pomeni velike možnosti v smislu nadnacionalnega povezovanja prek skupnih konzorcijev. Cilj Republike Slovenije je, da se neposredno in s pomočjo učinkovito vzpostavljenega podpornega sistema (nacionalne kontaktne točke) zainteresirane znanstvene ustanove in podjetja uspešno vključujejo v razpise skupnih projektov, kar bo obogatilo naš majhen, a odličen znanstveni trg, prispevalo h kritični masi v raziskavah in tudi povečalo učinkovitost javnih sredstev za raziskave.
V tem okviru je potrebna tudi čimprejšnja vzpostavitev polnega delovanja Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) in odprava obstoječih ovir v smeri okrepljenega nadnacionalnega sodelovanja, učinkovitejših nacionalnih raziskovalnih sistemov in odprtega trga za raziskovalce. Republika Slovenija se bo še naprej zavzemala tako za vzpostavitev kot tudi nenehno izboljševanje kakovosti ERA. Reforme nacionalnih raziskovalnih sistemov so namenjene ne le krepitvi zmogljivosti EU na področju raziskav, temveč tudi krepitvi nacionalnih zmogljivosti.
Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe se je vzpostavila pristojnost EU na področju vesolja in s tem je EU v zadnjem desetletju postala pomemben akter na tem področju. Institucije in države članice v okviru EU vse več pozornosti usmerjajo v izkoriščanje možnosti vesoljskih tehnologij za gospodarske priložnosti na zemlji ter bolj učinkovito odzivanje na okoljske izzive in naravne nesreče. V luči novih pristojnosti EU je treba bolje opredeliti tudi njeno vlogo v Evropski vesoljski agenciji (ESA). Namen vzpostavitve programa Copernicus je učinkovito opazovanje zemlje s cilji zaščite okolja, civilne zaščite in varnosti prek komercialnih aplikacij vesoljskih tehnologij. Vzpostavitev Podpornega programa za nadzor in sledenje v vesolju (SST) pa ima cilj vzpostaviti mrežo za spremljanje dogajanja v orbitah ter zmogljivosti za obdelavo tovrstnih podatkov.
Republika Slovenija, ki je pridružena članica ESA od leta 2010, bo podpirala krepitev odnosov EU-ESA, saj bo boljše sodelovanje omogočilo večjo odprtost ESA za evropsko industrijo, predvsem za mala in srednja podjetja ter manjše države EU. Ker EU prispeva največ v ESA (pribl. 900 mrd. EUR letno), je polnopravno članstvo Slovenije v ESA ključ za gospodarske učinke naših že zdaj prisotnih vlaganj v vesolje prek EU. Republika Slovenija se aktivno vključuje v vesoljske projekte. Še naprej bo podpirala uvedbo programa Copernicus in tudi podpornega sistema SST, ki bo zagotovil varnost in zanesljivost v delovanju evropskih vesoljskih infrastruktur, vključno s prihodnjimi slovenskimi zmogljivostmi na tem področju.
 
IZOBRAŽEVANJE, MLADINA, KULTURA, ŠPORT
 
Izobraževanje
Ustvarjalnosti in inovativnosti, ki sta del strateškega načrta Izobraževanje in usposabljanje 2020, Republika Slovenija pripisuje velik pomen za prihodnjo konkurenčnost EU. Navedeni strateški načrt je eden ključnih dokumentov za sodelovanje držav članic na področju izobraževanja in usposabljanja.
Podpora večjezičnosti in spodbujanju učenja tujih jezikov je za Republiko Slovenijo zelo pomembno prednostno področje, saj so jezikovne kompetence ključne za spodbujanje mobilnosti, prispevajo k zaposljivosti in osebnemu razvoju evropskih državljanov v skladu s cilji strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta. Komisija bo v prihodnjem obdobju skupaj z državami članicami skušala pripraviti predlog skupnega zbiranja podatkov o znanju jezikov po posameznih državah.
V prihodnjem obdobju bo potekala prenova strategije Evropa 2020 v smislu vloge izobraževanja in usposabljanja v njej. Republika Slovenija meni, da sta izobraževanje in usposabljanje za družbeni razvoj zelo pomembna. Opozorili bi pa na preveliko poudarjanje prilagajanje sistema izobraževanja trgu dela. Treba je predvsem okrepiti sodelovanje med sektorjema izobraževanja in trga dela v smislu dolgoročnejšega usklajevanja potreb trga dela in zahtev gospodarstva. Prav tako je pomembno opolnomočiti mlade ljudi za spremembe, ki jih prinašajo spremenjene razmere na trgu dela (potrebna je visoka stopnja prožnosti).
Republika Slovenija že dosega oba zastavljena referenčna cilja (1. delež prebivalstva v starosti med 30 in 34 let z doseženo terciarno izobrazbo 40 %, ki je hkrati tudi nacionalni cilj do leta 2020; 2. zgodnje opuščanje izobraževanja med populacijo v starosti med 18 in 24 let se mora zmanjšati pod 10 %, na nacionalni ravni pa je cilj ohranitev zgodnjega opuščanja izobraževanja na stopnji do 5 %), se pa hkrati sooča z visoko brezposelnostjo mladih in neusklajenostjo med znanji, ki so potrebna na trgu dela, in znanji, ki jih imajo mladi ob zaključku izobraževanja.
Nadaljevalo se bo delo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v skladu z Bruškim komunikejem 2011–2020, ki je za Republiko Slovenijo eno od prednostnih področij. Republika Slovenija si bo prizadevala uresničevati cilje, kakor so zastavljeni v navedenem dokumentu. Ciljno usmerjene naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje so bistvene za inovacije, rast in konkurenčnost. Učenje ob delu ter zlasti vajeništvo in drugi dualni sistemi izobraževanja pomagajo olajšati prehod od izobraževanja k delu. Ti sistemi zahtevajo jasen zakonodajni okvir, določitev vlog različnih akterjev, zlasti zaposlitveni vidik, in vključitev v celotni izobraževalni sistem. V letu 2015 bo predvidoma aktualno Skupno evropsko področje znanj in kvalifikacij; s preglednimi sistemi kvalifikacij bi le-to omogočilo prenos in akumulacijo učnih rezultatov, kot tudi priznavanja kvalifikacij in kompetenc, v pomoč pa bo tudi pri čezmejni mobilnosti.
Republika Slovenija je usmerjena v odpiranje ustvarjalnih učnih okolij v izobraževalnih ustanovah tako v smislu višje ravni timskega vodenja in večje prožnosti ter e-poslovanja kot tudi razvojne naravnanosti in inovativnosti poučevanja ter razvoja in zagotavljanja odprtih učnih vsebin in storitev. Nove razvojne možnosti bodo okrepljene z učinkovitim vključevanjem uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij, interdisciplinarnim pristopom ter vključevanjem vseh deležnikov (neposrednih in posrednih) in sektorjev (izobraževanje, gospodarstvo, razvojno-raziskovalni sektor).
Na področju izobraževanja odraslih bo Republika Slovenija v prihajajočem obdobju podpirala prioritete, zapisane v Resoluciji o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020.
 
Mladina
Podlaga za delo v Svetu v prihodnjem 18-mesečnem obdobju bosta Strategija EU za mlade (2009–2018), ki vse države članice poziva k ustvarjanju več priložnosti za vse mlade pri izobraževanju in na trgu dela ter k spodbujanju aktivnega državljanstva, socialnega vključevanja in solidarnosti med vsemi mladimi ter Resolucija o delovnem načrtu za mladino v obdobju 2014–2015 in Resolucija o pregledu procesa strukturiranega dialoga z mladimi, vključno s socialno vključenostjo mladih.
V letu 2015 bodo na področju mladine prednostne naloge, ki jih Republika Slovenija podpira: mladinsko delo ter neformalno in priložnostno učenje (s poudarkom na zaposlovanju, podjetništvu, izobraževanju, socialni vključenosti, zdravju in dobrobiti mladih) – za Republiko Slovenijo bodo pomembni povečanje vloge mladinskega dela, civilno udejstvovanje in participacija mladih, kjer bo Republika Slovenija razvijala ključne dejavnosti. Napori bodo usmerjeni tudi v družbeno, politično in formalno priznavanje neformalnega učenja mladih in mladinskega dela; spodbujanje medsektorskega povezovanja v okviru strategij EU (s poudarkom na temah kot so razvijanje spretnosti in kompetenc mladih z namenom zaposlovanja, krepitev razvoja mladinskih politik na nacionalni ravni in ravni EU) – zaradi visoke brezposelnosti mladih bo Republika Slovenija še posebej zagovarjala ukrepe, ki bodo olajšali prehod mladih iz izobraževanja v zaposlovanje in njihov položaj na trgu dela. V tem pogledu bo še posebej pomembno spodbujanje podjetništva in podjetniškega duha med mladimi. Za Republiko Slovenijo je zlasti pomembno tudi medresorsko sodelovanje in iskanje sinergijskih učinkov med različnimi resornimi politikami; opolnomočenje mladih je prednostna naloga naslednjega cikla strukturiranega dialoga z mladimi, pri čemer bo poudarek na dostopnosti do pravic mladih, avtonomiji, participaciji in aktivnem državljanstvu – strukturiran dialog z mladimi Republika Slovenija prepoznava kot pomembno orodje, namenjeno zagotovitvi pravočasnega in učinkovitega prispevka mladih k oblikovanju javnih politik, zato si bo Republika Slovenija prizadevala za njegovo krepitev.
 
Kultura in avdiovizualna politika
Republika Slovenija si bo v Svetu EU še naprej prizadevala za bolj okrepljeno vlogo kulture in kulturne dediščine. Tudi v prihodnje bo aktivno (so)ustvarjala in spodbujala ambiciozne pobude na ravni EU, saj omogočajo večjo vidnost prispevka kulture, še zlasti pa pripomorejo k večji prepoznavnosti Republike Slovenije in njeni pozitivni podobi na ravni EU.
Delovni načrt za kulturo, ki se bo izvajal v letih 2015–2018, vsebuje naslednje ključne prioritete, ki jih je zagovarjala tudi Republika Slovenija: kulturno dediščino, kulturne in kreativne industrije, medkulturni dialog, kulturno-umetnostno vzgojo, kulturo v zunanjih odnosih in kulturno raznolikost. Večina prednostnih nalog je v skladu z Resolucijo Republike Slovenije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017. Na ravni EU je ključen poudarek dan predvsem kulturni dediščini, ki sodi v osrčje evropskega povezovanja. Po mnenju Republike Slovenije je pomembna za ustvarjanje in razvoj družbenega kapitala in spodbujanje ustvarjalnosti v družbi. Obenem pripomore k odpravljanju neenakosti v družbi, omogoča socialno vključevanje ter spodbuja socialno kohezijo. Prinaša pomembne gospodarske učinke in pripomore k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020, saj spodbuja regionalni razvoj in podpira trajnostni razvoj podeželja. Pomembno vlogo ima tudi pri trajnostnem gospodarjenju z okoljem ter gospodarsko učinkovitem povezovanju s kulturnim turizmom.
Republika Slovenija bo podpirala razvoj storitev e-arhiviranja, saj bo (v skladu z evropskimi trendi o pospeševanju ponovne uporabe informacij »re-use«) s tem izboljšana dostopnost do različnih vsebin s področja kulturne dediščine in to tako našim državljanom kot zainteresiranim v tujini. Podjetjem in javnemu sektorju pa bo z e-arhiviranjem ponujena nova možnost za razvoj storitev na področjih povezanih s kulturno dediščino. Hkrati z varovanjem kulturne dediščine, ki je nastala v elektronski obliki, bo Republika Slovenija posebno pozornost posvečala digitalizaciji kulturne dediščine v klasični obliki, saj gre za ključno strategijo za večjo dostopnost do kulturne dediščine in hkrati najboljši vložek v materialno varstvo (zlasti premične) kulturne dediščine, ki je po digitalizaciji uporabnikom ni potrebno posredovati v izvirniku.
Kulturni in kreativni sektorji pomembno prispevajo h gospodarski rasti in zaposlenosti v EU, zato bodo pomembno zaznamovali tudi prihodnja zavzemanja na področju nacionalnih kulturnih politik in skupna zavzemanja držav članic na ravni EU. Republika Slovenija poudarja, da je za razvoj sektorja nujno spodbuditi povezovanje ustvarjalcev in preostalih gospodarskih sektorjev kot je npr. vključevanje oblikovanja v projekte podjetij ter na splošno oblikovanja v njihove marketinške strategije na vseh ravneh – lokalni, nacionalni in ravni EU. To vključevanje in povezovanje pomeni nadgradnjo projektov podjetij, boljšo prepoznavnost in višjo kakovost produktov. Odgovornost za razvoj področja po mnenju Republike Slovenije ne more temeljiti zgolj na kulturnih politikah; potreben je celovit pristop za vključitev spodbud sektorja v vse relevantne strategije in politike, kamor sodijo predvsem primerno zakonsko okolje ter ureditev razmer na področjih intelektualne lastnine in davkov in dostop do finančnih virov. Za doseganje globalne konkurenčnosti kulturnih in ustvarjalnih sektorjev pa je potreben medsektorski pristop, tako na nacionalnih ravneh kot na ravni EU.
V okviru filmske in avdiovizualne politike poteka revizija Evropske konvencije o filmski koprodukciji, z morebitnimi novimi pobudami pa bi bilo mogoče načrtno spodbujati kroženje avdio-vizualnih del in njihovo dostopnost na tako na evropskem kot globalnem trgu.
V letu 2015 je napovedan pregled in ugotavljanje potrebe po morebitni prenovi direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah oziroma ugotavljanje, ali obstoječi pravni okvir še sledi hitremu tehnološkemu napredku. Na tem področju si bo Republika Slovenija prizadevala za oblikovanje politik in ukrepov, ki omogočajo vidnejšo vlogo manjših držav pri oblikovanju skupnega evropskega trga avdiovizualnih storitev.
Kulturi in medkulturnemu dialogu se priznava velik pomen pri spodbujanju socialne kohezije. Republika Slovenija se bo tudi v prihodnje zavzemala za varovanje in spodbujanje kulturne in jezikovne raznolikosti, razvijanje medkulturnega dialoga in razvoj medkulturnih kompetenc, vključno z večjezičnostjo, kot tudi za vključitev kulturnih tematik v druge politike – predvsem mladinsko in zunanjo politiko, znanost, avdiovizualno politiko ter politiko izobraževanja.
Kot pomembno prečno vprašanje bo Republika Slovenija izpostavljala tudi kulturno-umetnostno vzgojo, ki sega na vsa področja človekovega bivanja in je pomembna za kakovosten, zdrav in ustvarjalen življenjski slog ter celovit razvoj slehernega posameznika in vključujoče družbe.
Kulturo v zunanjih odnosih Republika Slovenija razume kot »mehko moč«, ki gradi mostove med narodi tudi tam, kjer druga politična sredstva odpovedo. Republika Slovenija meni, da skupne pobude EU na področju kulture v zunanjih odnosih ne morejo nadomestiti kakovostnega bilateralnega sodelovanja držav članic, lahko pa predstavljajo dodano vrednost in nadgradnjo navedenih prizadevanj. Republika Slovenija se zavzema za določitev skupnih strateških ciljev na ravni EU, pri čemer se razprava ne bi smela zaključiti le ob določanju geografskih prioritet, pač pa bi morala biti posvečena razmisleku o vsebinskih prioritetah, ki jih države članice prepoznavamo kot skupne in jih zato želimo deliti z drugimi kot skupne evropske vrednote.
 
Šport
Podlaga za delo v Svetu EU bo Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic o drugem delovnem načrtu EU za šport v obdobju 2014–2017, katere delovna področja so enaka kot v iztekajočem se delovnem načrtu in jih sestavljajo trije sklopi:
Na področju integritete športa je za Republiko Slovenijo prednostna naloga Priporočilo o dopingu in preprečitve dopinga v rekreativnem športu. Republika Slovenija meni, da vse bolj prefinjene poti in uporaba prepovedanih snovi narekujejo nujne ukrepe držav članic in EU. Treba je poskrbeti za čim trdnejšo zavezanost k skupnemu sodelovanju tako represivnih organov ter organov pregona s civilno športnimi organizacijami, klubi, društvi in zvezami. Njihovo skupno ukrepanje mora temeljiti na uporabi sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij, ki jih uporabljajo tudi posredniki in trgovci s prepovedanimi snovmi. V sklopu zagotavljanja integritete športa skladno s 165. členom Pogodbe o delovanju EU postaja vse pomembnejši boj proti prirejanju izidov na športnih tekmovanjih. Republika Slovenija podpira enotni nastop EU-28 na tem področju in čimprejšnjo uveljavitev določb Konvencije Sveta Evrope o prirejanju izidov na športnih tekmovanjih, ki je bila sprejeta na 13. Konferenci ministrov Sveta Evrope za šport septembra 2014 v Švici. Prirejanje športnih rezultatov namreč spada v kategorijo ilegalnih športnih stav, ki dolgoročno poleg nasilja in dopinga izredno kvarno vplivajo na kredibilnost in integriteto športa ter še posebej na nenadzorovano odlivanje prepotrebnih sredstev za razvoj športa, ki se v veliki meri za šport zagotavljajo iz prirejanja iger na srečo.
Glede gospodarskega vidika Republika Slovenija meni, da je šport v družbi pomemben dejavnik ekonomske učinkovitosti držav in zato podpira sprejetje usklajenih standardov znotraj držav članic EU za izvajanje raziskav in analiz glede ekonomske upravičenosti in prispevka športa k nacionalnemu gospodarstvu. Republika Slovenija bo poudarjala pomen velikih športnih dogodkov. Meni, da je področje načrtovanja, naložb v športno infrastrukturo in prirejanja velikih mednarodnih športnih prireditev zelo pomembno za razvoj športa, družbe in za zagotavljane novih delovnih mest ter za vsako gospodarstvo na nacionalni kot tudi evropski ravni.
Na področju šport in družba velja izpostaviti poklicno ter strokovno usposabljanje na področju športa, ki naj se v procesu svojega razvoja čim bolj približa Enotnemu evropskemu kvalifikacijskemu okviru ter Priporočilo o spodbujanju prostovoljstva v športu, vključno z najboljšimi praksami. Socialni vidik športa je v Republiki Sloveniji zelo poudarjen, ima izjemno kohezivno moč, zaradi česar športu priznavamo zelo pomembno vlogo pri spodbujanju k prostovoljnemu delu in k dejavni udeležbi v družbi pri spodbujanju solidarnosti, strpnosti in odgovornosti. Šport je izvrstno orodje za integracijo marginalnih in drugih ranljivih skupin v družbo. Prav tako šport nosi posebno družbeno odgovornost na področju zagotavljanja oziroma ohranjanja zdravja vseh plasti moderne družbe, ki zaradi sodobne tehnologije in hitrega življenjskega ritma pozablja na osnovno prvino človeškega življenja – gibanje. Slednje pa je glavni vir zdravja tako posameznika kot vseh družbenih skupin.
 
ZAPOSLOVANJE, SOCIALNE ZADEVE, ENAKE MOŽNOSTI IN ZDRAVJE
 
Zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti
Države članice in EU bodo največ pozornosti namenile prizadevanjem za doseganje ciljev strategije EU 2020. V podporo doseganju obeh ciljev s področja zaposlovanja in socialnih zadev se bodo na nacionalni ravni in ravni EU izvajale dejavnosti, ki so jih države članice opredelile v nacionalnih razvojnih programih. Republika Slovenija si bo tako še naprej dejavno prizadevala, da se bo do leta 2020 bližala cilju delovno aktivnih 75 % prebivalcev v starosti od 20 do 64 let ter da se bo število revnih in socialno izključenih, ki se je v zadnjem času kot posledica gospodarske krize višalo, uspešno zmanjševalo v luči učinkovitih ukrepov, podprtih s strani države. Republika Slovenija bo podprla prizadevanja za izboljšanje učinkovite rabe virov pri ustvarjanju novih delovnih mest, kar bo pomembno tudi za večanje konkurenčnosti slovenskega in evropskega gospodarstva.
Nesprejemljivo visoka brezposelnost mladih ima hude socialne posledice, lahko pa bi imela tudi resne dolgoročne posledice za prizadete in za dinamiko evropskega gospodarstva, zato ostaja boj proti brezposelnosti mladih glavna prednostna naloga EU. Izvajanje Jamstva za mlade s strani držav članic bo ključnega pomena za začetek ustvarjanja novih delovnih mest za mlade in izboljšanje prehoda iz šole v zaposlitev. V času italijanskega predsedovanja se je nadaljevala serija konferenc o mladih na najvišji ravni, prav tako se bo še naprej spremljal napredek pri izvajanju Jamstev za mlade. V tem okviru bo tudi v Republiki Sloveniji vsaki mladi osebi v starosti od 15 do 29 let v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb ponujena zaposlitev (tudi s pripravništvom), usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja.
V okviru ukrepov za nove možnosti za rast na enotnem trgu bo Republika Slovenija še naprej podpirala prizadevanja za izboljšanje mobilnosti delavcev. Nizka mobilnost kvalificiranih strokovnjakov v EU in boljše usklajevanje ponudbe in povpraševanja na trgu dela sta med ključnimi izzivi delovanja notranjega trga EU, zato Republika Slovenija podpira nadaljnja prizadevanja za izboljšanje delovanja mreže EURES (predlog uredbe o evropski mreži služb za zaposlovanje, dostopu delavcev do storitev na področju mobilnosti in nadaljnjem povezovanju trgov dela), portala evropskih služb za zaposlovanje, ki še ni v celoti izkoriščen za namene mobilnosti in zaposlovanja delavcev EU. Republika Slovenija reformo vidi kot izziv in priložnost za boljše rezultate na področju posredovanja delavcev in si prizadeva za čim boljše rešitve glede vprašanja financiranja. V okviru prizadevanj za izboljšanje mobilnosti pričakujemo tudi novo revizijo uredb o koordinaciji sistemov socialne varnosti, pri kateri bo Republika Slovenija dejavno sodelovala.
Med predsedovanjem sedanjega tria pričakujemo tudi nadaljevanje dela na predlogu Direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov na neizvršnih direktorskih mestih družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanimi ukrepi. Cilj direktive, ki ga bodo morala javna in zasebna podjetja doseči do začetka leta 2020, je 40-odstotna prisotnost žensk na neizvršnih direktorskih mestih oziroma 33-odstotna zastopanost žensk na vseh (neizvršnih in izvršnih) direktorskih mestih družb, ki kotirajo na borzi. Republika Slovenija predlog direktive podpira in posebej izpostavlja pomen določbe, ki opredeljuje sankcije, ter pozdravlja, da je predlagatelj omogočil predpisovanje sankcij vsaki državi članici. Republika Slovenija ocenjuje, da gre za minimum, ki ga je treba doseči, če hočemo na najvišjih mestih v gospodarstvu imeti najboljše kadre in bolj pravično porazdeliti odgovornosti odločanja.
Republika Slovenija podpira tudi prizadevanja Evropske komisije za boj proti delu na črno, ki jih je ta opredelila v predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od neprijavljenega dela. Cilj platforme bo prispevati k boljšemu izvajanju zakonodaje na ravni EU in na nacionalni ravni, omejevanju dela na črno, ustvarjanju formalnih delovnih mest brez poslabšanja kakovosti dela in spodbujanju vključevanja na trg dela in socialnega vključevanja.
Republika Slovenija bo sodelovala tudi pri morebitni nadaljnji obravnavi predlogov direktiv, kjer že dalj časa ni napredka. Direktiva o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, je za Republiko Slovenijo zelo pomembna, saj bi lahko bistveno vplivala na slovensko zakonodajo na področju organizacije materinskega in starševskega dopusta. Pri obravnavi direktive bo Republika Slovenija izhajala iz obstoječega stališča. Pri morebitnem novem predlogu direktive o delovnem času bo Republika Slovenija še naprej zagovarjala potrebo po ohranitvi možnosti izjeme od najdaljšega tedenskega delovnega časa 48 ur. Prav tako bo Republika Slovenija še naprej sodelovala pri sprejemanju direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, s katero želi EU vzpostaviti enotno najmanjšo raven zaščite pred diskriminacijo tudi zunaj zaposlovanja, dela in poklicnega usposabljanja.
Nadaljevalo se bo tudi uresničevanje zavez za spodbujanje enakosti spolov in krepitev varstva pred vsemi oblikami diskriminacije. Republika Slovenija podpira krepitev integracije načela enakosti spolov v strategiji EU 2020, s posebnim poudarkom na vključevanju žensk na trg dela, odpravi razlik v plačilu med ženskami in moškimi, preseganju stereotipov na področju izobraževanja, zmanjševanju revščine, usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter na zagotavljanju enakosti spolov v odzivih na gospodarsko in finančno krizo. Prav tako podpira nadaljevanje sistematičnega spremljanja izvajanja pekinških izhodišč za ukrepanje.
 
Zdravje
Evropski sistemi zdravstvenega varstva se soočajo z izzivi, ki so posledica demografskih gibanj in sprememb starostne strukture prebivalstva, naraščanja kroničnih bolezni, pričakovanja ljudi o boljšem dostopu do visoko kakovostne zdravstvene oskrbe in novih zdravstvenih tehnologij ter po drugi strani omejitev in negotovosti zaradi gospodarske in finančne krize. V teh pogojih pričakujemo, da bodo ukrepi in aktivnosti EU tudi v smislu doseganja ciljev strategije Evropa 2020 usmerjeni v podporo državam članicam pri zagotavljanju vzdržnih in učinkovitih sistemov zdravstvenega varstva in varovanju zdravja prebivalstva. Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri pripravi in sprejemanju teh ukrepov in kot prednostne cilje zagovarjala zmanjševanje razlik v zdravju ter preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih kroničnih bolezni, pri čemer je za Republiko Slovenijo še posebej pomembno Evropsko sodelovanje na področju obvladovanja raka, kjer Republika Slovenija tudi vodi skupni ukrep v zvezi s celovito obravnavo raka. V okviru politik EU za obvladovanje dejavnikov tveganja za kronične bolezni bo Republika Slovenija še naprej podpirala politike in ukrepe EU za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola, še posebej na področju zmanjševanja finančne dostopnosti alkohola in nadaljnjega omejevanja čezmejnega oglaševanja in trženja alkoholnih pijač. Republika Slovenija se bo vključevala tudi v druge skupne ukrepe in podpirala aktivnosti na področju javnega zdravja, ki bodo imeli dodano vrednost za nacionalna prizadevanja pri promociji zdravja in preprečevanju bolezni. Prav tako pa se bo dejavno vključevala v prihodnje razprave in dejavnosti v zvezi z uresničevanjem čezmejnega zdravstvenega varstva v skladu z direktivo 2011/24/EU, izboljšanjem dostopnosti do boljše in varnejše zdravstvene obravnave, kakor tudi širše na področju sodelovanja zdravstvenih sistemov.
Za obvladovanje izbruhov nalezljivih bolezni, kot so gripa, ebola in zamejitev antimikrobne rezistence, je potrebno sodelovanje in usklajevanje ukrepov med državami članicami, zato bo Republika Slovenija dejavna pri koordinaciji vseh ukrepov EU za njihovo zajezitev in obvladovanje. Dobra koordinacija znotraj Unije in upoštevanje solidarnosti sta izredno pomembni za obvladovanje zdravstvenih nevarnosti, ki imajo lahko velik vpliv na javno zdravje, gospodarstvo in globalno varnost.
Republika Slovenija bo še naprej podpirala osnovne namene in cilje predlaganih uredb o medicinskih pripomočkih (uredba o medicinskih pripomočkih in uredba o in vitro medicinskih pripomočkih), kjer gre za revizijo obsežnega, 20 let starega regulatornega okvira, z namenom spodbujanja inovacij in zagotavljanja varnosti bolnikov. Republika Slovenija si med pogajanji prizadeva, da se zaradi doseganja temeljnih ciljev revizije zakonodaje na področju medicinskih pripomočkov nekatere rešitve še izboljšajo, in sicer v zvezi z natančnejšo opredelitvijo pogojev prodaje na daljavo, zaostritvijo obveznosti proizvajalcev medicinskih pripomočkov, izdelanih za posameznega uporabnika, vzpostavitvijo dodatnih varovalnih mehanizmov pri sistemu enotne identifikacije, ter se prilagodijo krajšanja rokov za posamezne postopke pri kliničnih raziskavah. Manjše države bodo namreč zaradi omenjenih strokovnih virov težko zagotovile izvajanje predpisanih zahtev.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti ukrepov, ki urejajo cene zdravil za uporabo v humani medicini in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja, ki ureja področje cen zdravil in povračila iz javnih sredstev za večino držav članic ni sprejemljiv, saj ocenjujejo, da ogroža načelo subsidiarnosti. Za Republiko Slovenijo je obvladovanje stroškov za zdravila pomembno, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala za uporabo vseh obstoječih mehanizmov in mrež, predvsem na področju problematike cen novih zdravil.
 
OKOLJE
 
Med največje izzive in prednostne naloge okoljske politike sodijo ozelenitev evropskega semestra in učinkovita raba virov, vključno s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo; oblikovanje srednjeročnih podnebnih ciljev do leta 2030 in mednarodna podnebna pogajanja, biotska raznovrstnost; varstvo zraka in ravnanje z odpadki. Ustrezno mesto morajo najti tudi okolju prijazni davčni ukrepi in drugi ekonomski instrumenti v podporo prehodu v zeleno gospodarstvo, vključno z okolju prijaznimi subvencijami.
 
Horizontalna okoljska vprašanja
Republika Slovenija bo nadaljevala prizadevanja za doslednejšo vključitev okolja v sektorske politike EU, zlasti v okviru uresničevanja ciljev vodilne pobude »Evropa, gospodarna z viri« iz strategije Evropa 2020 ter na njej temelječih ukrepov. Sedanji okoljski akcijski načrt na ravni EU je natančneje opredeliti okoljske prednostne naloge EU do leta 2020. Glede učinkovite rabe virov se bo Republika Slovenija še naprej zavzemala za izboljšanje gospodarske rasti ob hkratnem zmanjšanju rabe virov in spodbujanju eko-inovacij.
Za gospodarnejšo rabo naravnih virov so ključni: dosledna vključitev ciljev trajnostne rabe virov v sektorske politike, izvajanje ukrepov za vzpostavitev krožnega gospodarstva, spodbujanje uporabe in upoštevanje metode ocene celotnega življenjskega kroga, raziskave in razvoj v smeri nadomeščanja strateških virov, spreminjanje odpadkov v vir, zagotavljanje podatkov o resnični ceni blaga in storitev, vključevanje zunanjih (predvsem okoljskih) stroškov v ceno izdelkov in storitev. Da bi odgovorili na vse ključne izzive strategije Evropa 2020, je treba zagotoviti enakopravno vključevanje ciljev trajnostne rabe virov, zato morajo čim prej postati sestavni del letnega pregleda rasti in nacionalnih razvojnih programov.
 
Podnebne spremembe
Ukrepi za prehod v nizkoogljično družbo in zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv so še naprej v središču razvojnih izzivov Evrope in Slovenije. Podnebne spremembe zahtevajo skladne ukrepe za zmanjševanje izpustov in za prilagajanje nepovratnim procesom v vseh sektorskih politikah. Republika Slovenija bo v nadaljevanju razprav o srednjeročnih ciljih evropske podnebne politike za leto 2030 in dolgoročnih za leto 2050, na podlagi že sprejetih ukrepov za 2020 podpirala upoštevanje znanstvenih priporočil mednarodnega panela za podnebne spremembe, hkrati pa bo znotraj EU zahtevala pravično porazdelitev bremen potrebnih ukrepov.
Za Republiko Slovenijo je pomembno, da so rešitve na področju podnebnih sprememb skladne z reševanjem problematik kakovosti zraka, trajnostne oskrbe s hrano, trajnostnega in celostnega upravljanja vodnih virov, trajnostne rabe in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter ekosistemskih storitev. Gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi pa mora hkrati zagotavljati okoljske (vključno s ponori ogljika) in gospodarske funkcije (vir biomase, lesa za izdelke).
Pri oblikovanju ustreznejših rešitev za boljše delovanje sheme za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov bo Republika Slovenija v luči problematike uhajanja ogljika tudi v prihodnje skrbela za konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
V mednarodnih podnebnih pogajanjih si bo Republika Slovenija prizadevala za sprejetje ustreznega mednarodnega globalnega sporazuma v letu 2015.
 
Biotska raznovrstnost in biološka varnost
V okviru EU je Republika Slovenija država z izjemno biotsko raznovrstnostjo in visokim deležem območij Nature 2000; zaradi tega ima pomembno mesto pri uresničevanju politike ohranjanja biotske raznovrstnosti v EU. Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala, da bi EU in države članice čimprej ratificirale Nagojski protokol o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Poleg tega si bo prizadevala tako v okviru EU kot tudi širše za izvajanje ostalih mednarodnih sporazumov na področju varstva narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Na področju nove biotehnologije in gensko spremenjenih organizmov si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za visoko stopnjo zagotavljanja biološke varnosti za zdravje ljudi in okolje. Zavzemala se bo tudi za poglobitev sodelovanja z institucijami EU na področju presoje tveganja gensko spremenjenih organizmov za okolje, zdravje ljudi, živali in rastlin. Prizadevala si bo za iskanje rešitev, ki bi omogočale državam članicam, da lahko same odločajo o pridelavi gensko spremenjenih organizmov, odobrenih v EU.
 
Kakovost zraka
Varstvo zraka je tudi zaradi neugodnih podnebnih razmer, ki lahko že ob relativno nizkih gostotah emisij pripomorejo k visokim koncentracijam onesnaževal v zraku, tradicionalno eno izmed prednostnih področij okoljske politike in ukrepov v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija bo podpirala nadaljnji razvoj okoljskih politik EU na tem področju. Podprla bo zlasti ukrepe, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje obremenitev v prekomerno onesnaženih urbanih okoljih in zagotavljanje sinergije med ukrepi varstva zraka in blaženja podnebnih sprememb.
 
Odpadki
V pogajanjih o prenovljenem zakonodajnem okviru si bo Republika Slovenija prizadevala za uvajanje gospodarnega ravnanja z viri, kjer je gospodarjenje z odpadki pomemben člen. Pri tem pa je ključno slediti 5-stopenjski hierarhiji ravnanja z odpadki: preprečevanje nastajanja odpadkov, priprava za ponovno uporabo, recikliranje, drugi postopki predelave, npr. energetska predelava, in odstranjevanje odpadkov. Prizadevala si bo za rešitve, ki ustrezajo tudi majhnim trgom. Pomembno je, da prenova ne bo povzročila dodatnih bremen in upočasnila izvajanja dobrih praks.
 
Kemikalije
Republika Slovenija bo zagovarjala proporcionalne, utemeljene in strokovno utemeljene rešitve, ki bodo pripomogle k doseganju skupnih ciljev varovanja zdravja ljudi in okolja, ter ohranjale konkurenčnost malih in srednjih podjetij v Republiki Sloveniji.
 
Jedrska varnost
Varnost jedrskih objektov je stalna prednostna naloga Republike Slovenije. Republika Slovenija ne razmišlja o opustitvi možnosti rabe jedrske energije v prihodnje, pri čemer pa mora biti varnost na prvem mestu. Republika Slovenija bo tudi v prihodnje dejavno podpirala sklepanje mednarodnih sporazumov Euratom s tretjimi državami na področju sodelovanja pri uporabi jedrske energije in jedrski varnosti.
 
KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA
 
Kmetijstvo
Po sprejetju reformnega zakonodajnega svežnja skupne kmetijske politike (SKP), ki v središče postavlja prehransko varnost, trajnostno upravljanje z naravnimi viri ter uravnotežen teritorialni razvoj, se je z letom 2014 začelo izvajanje reformirane SKP v praksi. Republika Slovenija je s sprejeto reformo SKP zadovoljna, saj meni, da tako na področju neposrednih plačil kot tudi na področju razvoja podeželja ponuja raznolik nabor možnosti. Začeli so veljati vsi zakonodajni ukrepi, razen novega sistema neposrednih plačil, ki bo začel veljati leta 2015. To bo državam članicam EU omogočilo, da kmete seznanijo z novimi pravili SKP in ustrezno prilagodijo informacijske sisteme za upravljanje SKP. Za Republiko Slovenijo je pomembno, da bo kmetijstvo v prihodnosti odgovarjalo na zahteve in pričakovanja državljanov v zvezi z varno in kakovostno hrano ter zagotavljanjem javnih dobrin in bo prispevalo k soočanju z izzivi, ki se nanašajo na varstvo okolja, podnebne spremembe, ohranjanje virov energije in njihovo učinkovito rabo ter energetsko varnost, kar prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020.
Republika Slovenija se zaveda tudi pomena zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov v vseh sektorjih, vendar je treba pri tem upoštevati cilje kmetijske politike in prehranske varnosti, zaradi katerih je potencial sektorja za zmanjševanje izpustov manjši. Republika Slovenija bo zato še naprej zagovarjala stališče, da je treba sektorske cilje zmanjševanja določiti na podlagi predhodnih analiz učinka ter ob upoštevanju posebnosti kmetijskih in gozdarskih sektorjev držav članic. Pri tem si bo prizadevala tudi za ustrezno vrednotenje potenciala, ki ga imajo ponori v gozdovih.
Že v času sprejemanja reforme SKP si je Republika Slovenija prizadevala za čim večjo poenostavitev ukrepov in postopkov pri izvajanju te politike. Z implementacijo SKP (pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov) pa bomo naše prizadevanje za poenostavitev, posodobitev ter skladnost ukrepov iz SKP še poglobili, saj to pomeni zmanjšanje bremen ter obenem tudi stopnje napak tako za izvajalce dejavnosti kot tudi administracijo.
Republika Slovenija bo aktivno sodelovala pri oblikovanju predlogov za ukrepe, ki bi lahko stabilizirali razmere v sektorju mleka in mlečnih izdelkov po ukinitvi mlečnih kvot leta 2015, kar pomeni konec omejevanja proizvodnje mleka v EU. Na ravni EU poteka intenzivna razprava o prihodnosti mlečnega sektorja, pri čemer gre za iskanje odgovorov, kateri ukrepi bi omogočili stabilen prehod sektorja v novo obdobje po letu 2015. Za Republiko Slovenijo je tematika ključna, saj je proizvodnja mleka najpomembnejša usmeritev slovenskega kmetijstva. Za Republiko Slovenijo je pomembno, da so kmetje na ukinitev sistema kvot dobro pripravljeni, saj bo njihova odprava prinesla številne ekonomske spremembe.
Republika Slovenija bo dejavna pri nadaljnjem delu na prenovljenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Cilj zakonodajnega predloga je ohraniti zaupanje potrošnikov in proizvajalcev ter olajšati prehod oziroma dostop malim kmetom do ekološkega kmetovanja. Namen predloga uredbe je tudi okrepiti in poenotiti pravila znotraj EU ter odpraviti številne izjeme v zvezi s pridelavo in nadzorom. Republika Slovenija v splošnem pozdravlja vzpostavitev sistema trajnostnega upravljanja kmetijstva in proizvodnje visoko kakovostnih pridelkov, ki se odzovejo na zahteve potrošnikov in upoštevajo postopke, ki ne škodujejo okolju, zdravju ljudi ali dobremu počutju živali. Republika Slovenija podpira vsa prizadevanja za izboljšanje preglednosti na področju nadzora nad ekološko pridelavo in predelavo ter na področju uvoza ekoloških proizvodov iz tretjih držav. Pri tem se zavzema za enake konkurenčne pogoje za vse proizvajalce pri opravljanju svoje dejavnosti na trgu EU ter za povečanje zaupanja potrošnikov v ekološko kmetovanje. Prizadevala si bo tudi za odpravo oziroma zmanjšanje administrativnih ovir, ki danes bremenijo kmeta, izvajalce nadzora in pristojne organe.
Republika Slovenija se bo zavzemala za primerne zakonodajne rešitve glede revidiranega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (EU) št. 1306/2013 glede sheme pomoči za oskrbo izobraževalnih ustanov s sadjem in zelenjavo, bananami ter mlekom. Predlog akta nadgrajuje dve trenutno ločeni šolski shemi, in sicer shemo šolskega sadja in shemo šolskega mleka. Cilj združitve shem je bolj učinkovito odpravljati slabe prehranjevalne navade, prispevati k boju proti debelosti in okrepiti izobraževalne elemente programov z ozaveščanjem otrok o zdravih prehranjevalnih navadah in razpoložljivih kmetijskih proizvodih ter o vprašanjih trajnosti, živilskih odpadkov in okoljskih vprašanjih. Republika Slovenija pozdravlja združitev in poenotenje pravil za subvencionirano shemo šolskega sadja in zelenjave ter shemo šolskega mleka, kar je še posebej pomembno z vidika zmanjšanja nepotrebnih administrativnih stroškov in ostalih sinergij, pri čemer je treba povezati oziroma uporabiti najboljše elemente obeh obstoječih shem.
Glede Poročila Komisije o izvajanju določb, ki se nanašajo na organizacije proizvajalcev, operativne sklade in operativne programe v sektorju sadja in zelenjave, od reforme iz leta 2007 Republika Slovenija v skladu s stališčem, da so organizacije proizvajalcev eden od ključnih mehanizmov v sektorju sadja in zelenjave za uresničevanje ključnih ciljev sektorja, vključno z izboljšanjem pogajalske moči v dobavni verigi, zmanjšanjem tveganj v zvezi z globalizacijo trga in s podnebnimi spremembami, pozdravlja zavezo Evropske komisije, da je treba opredeliti dodatne ukrepe za spodbujanje organiziranosti v državah z nizko ali ničelno stopnjo organiziranosti in da je treba preučiti ukrepe za spodbujanje oblik sodelovanja, ki bi organizacijam proizvajalcev in neorganiziranim pridelovalcem omogočili soočanje z izzivi v zvezi s krepitvijo pogajalske moči pridelovalcev v verigi oskrbe s sadjem in zelenjavo, globalizacijo trga in podnebnimi spremembami.
Republika Slovenija bo še posebej pozorno spremljala pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami (npr. ZDA, Japonska, MERCOSUR, Indija, Tajska itn.). Na področju kmetijstva in varne hrane se bo Republika Slovenija najodločneje zavzemala, da se ne bo zniževala v EU dosežena raven standardov varnosti in kakovosti hrane, varovanja okolja in zaščite potrošnikov kot tudi za ohranitev uporabe načela previdnosti pri dovoljevanju novih tehnologij, za takšno harmonizacijo zahtev, ki zagotavlja višjo raven zaščite potrošnikov, varovanja zdravja ljudi, živali in okolja ter za upoštevanje drugih legitimnih dejavnikov, pomembnih pri sprejemanju odločitev. Hkrati se bo Republika Slovenija zavzemala, da se ne bo omejevala možnost odločanja držav članic glede prepovedi ali omejevanja gojenja, dajanja v promet in označevanja gensko spremenjenih proizvodov, vključno s proizvodi iz kloniranih živali, uporabe rastnih hormonov ali prepovedi dekontaminacije mesa s klorovimi pripravki.
 
Gozdarstvo
Republika Slovenija, katere gozdovi pokrivajo skoraj dve tretjini njene površine, se bo zavzemala za spodbujanje trajnostnega gospodarjenja s tem naravnim bogastvom. Na področju gozdarstva bo Republika Slovenija dejavno sodelovala pri pogajanjih in vseh dejavnostih glede priprave besedila zakonodajnega akta v okviru mednarodno pravno zavezujočega sporazuma Gozdovi Evrope in pri obravnavi nove strategije EU za gozdove in še posebej večletnega akcijskega načrta za izvajanje te strategije, ki je začel veljati 1. 1. 2015.
 
Veterinarske in fitosanitarne zadeve
Na področju veterinarstva in fitosanitarnih zadev Republika Slovenija podpira nadaljnje aktivnosti v okviru zakonodajnega svežnja Pametnejša pravila za varnejšo hrano in krmo. Predlagani zakonodajni ukrepi pomenijo okrepitev uveljavljanja zdravstvenih in varnostnih standardov v agroživilski verigi, kar je še posebej pomembno z vidika zaščite potrošnikov v EU ter krepitve izvoza EU ter varnosti uvožene hrane. Cilji svežnja so poenostavitev in posodobitev zakonodaje, zmanjšanje stroškov in administrativnih bremen ter spodbujanje inovacij. Republika Slovenija v splošnem podpira rešitve v predlaganih uredbah, saj prinašajo boljše razumevanje zakonodaje v primerjavi s sedanjo ureditvijo. V zvezi z zdravjem rastlin Republika Slovenija pozitivno ocenjuje pristop Komisije k večji osredinjenosti na preventivo v zvezi z uvozom iz tretjih držav, ki omogoča boljše varstvo in zmanjševanje tveganj pred pojavom novih škodljivih organizmov iz tretjih držav. Za Republiko Slovenijo je pomembno, da je rastlinski razmnoževalni material avtohtonih in tradicionalnih sort urejen na način, ki bo zagotavljal boljšo usklajenost z ostalimi politikami EU, zlasti kar zadeva povečanje produktivnosti kmetijstva, zagotovitev nemotenega delovanja trga EU s kmetijskimi pridelki ter povečanje konkurenčnosti sektorja, kot tudi zagotavljanje trajnostnega kmetijstva in gozdarstva ter zaščito biotske raznovrstnosti, čemur Republika Slovenija vseskozi daje velik strateški pomen. Z vidika oživljanja lokalno značilnih ali tradicionalnih oblik kmetijske pridelave bi bilo treba državam članicam omogočiti, da se določena vprašanja urejajo na nacionalni ravni, glede na lokalne oziroma regionalne posebnosti, tj. pogoji in zahteve za majhne pridelovalce in lokalni trg, rastlinski razmnoževalni material, namenjen za nišne trge ter heterogeni rastlinski razmnoževalni material. Zato bo temu sledila tudi pri obravnavi nove različice predloga uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu, ki ga pripravlja Evropska komisija zaradi zavrnitve prvotnega predloga v prvi obravnavi v Evropskem parlamentu. Z vidika zdravja živali Republika Slovenija pozdravlja, da je v novem okviru jasneje opredeljena vloga in odgovornost vseh deležnikov, ki sodelujejo pri zagotavljanju zdravja živali – od rejcev, delavcev z živalmi do veterinarjev in vseh ostalih. Še posebej je to pomembno z vidika zmanjšanja vpliva bolezni živali na zdravje ljudi in živali, na dobrobit živali in gospodarstvo, omogoča pa tudi nemoteno delovanje notranjega trga z živimi živalmi in proizvodi. Po mnenju Republike Slovenije je v uredbi o uradnem nadzoru nova ureditev (na področjih pravil o živilih in krmi; pravil o varnosti živil in krme v vseh fazah proizvodnje, predelave, vključno s pravili za zagotavljanje poštenih praks v trgovini in varovanje potrošniških interesov; pravil o zdravju in dobrobiti živali; pravil glede ostankov veterinarskih zdravil, živalskih stranskih proizvodov; pravil glede zdravja rastlin, rastlinskega razmnoževalnega materiala in fitofarmacevtskih sredstev) korak naprej k poenostavitvi zakonodaje uradnega nadzora v celotni agroživilski verigi in k njegovem enotnejšem izvajanju na ravni EU. Republika Slovenija prav tako podpira rešitve v uredbi, ki pomenijo poenostavitve postopkov in zmanjševanje administrativnih bremen, ki so predvsem za manjše države kot je Republika Slovenija, lahko zelo obremenjujoči.
Republika Slovenija se bo dejavno vključila v obravnavo prenovljene zootehnične zakonodaje z objavo predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zootehniških in genealoških pogojih za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom v Uniji ter za njihov uvoz v Unijo. Zootehniška zakonodaja EU je namenjena spodbujanju proste trgovine s plemenskim materialom ter preprečevanju tehničnih ovir pri trgovanju. Republika Slovenija pozdravlja prenovo pravil zootehnike, saj meni, da je združevanje zakonodaje na zadevnem področju dobrodošlo, in pričakuje, da bo s tem zakonodajni okvir postal bolj pregleden, poenostavljen, učinkovit in primerljiv med državami članicami. Za Republiko Slovenijo je izredno pomembno, da ni razlik med standardi glede uvoza iz tretjih držav, da ne pride do tehničnih ovir in s tem do neenakopravnega položaja rejskih organizacij in združenj rejcev.
Republika Slovenija podpira posodobitev uredbe o medicirani krmi, s čimer se bodo na ustrezni ravni varnosti uskladili proizvodni standardi in trženje medicirane krme v EU, kar bo pripomoglo k bolj učinkovitemu zdravljenju bolnih živali.
 
Varna in kakovostna hrana
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala pri prihodnjih aktivnostih v zvezi z obravnavo zakonodajnih predlogov, ki urejajo področje novih živil in kloniranja: (i) predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novih živilih, (ii) predlog direktive o dajanju hrane iz živalskih klonov na trg, (iii) predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kloniranju goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstnih kopitarjev, rejenih in reproduciranih za kmetijske namene. Republika Slovenija meni, da opustitev tehnike kloniranja in uvoza živalskih klonov za kmetijske namene vzpostavlja primerno ravnotežje med dobrobitjo živali, pomisleki državljanov ter interesi kmetov, rejcev in drugih deležnikov. Hkrati pa meni, da je treba v prepoved uporabe klonov za proizvodnjo hrane vključiti tudi mladiče in nadaljnje generacije klonov, vključno s prepovedjo uvoza živil, ki izvirajo iz mladičev in nadaljnjih generacij.
V zvezi s hrano bo Republika Slovenija posebej skrbela za zmanjšanje zavržene hrane, tako da bo promovirala kratke transportne poti ter zdrav način prehranjevanja z lokalno pridelano hrano, pri čemer mora biti zmanjševanje odpadne hrane del širšega koncepta promocije trajnostnih prehranskih sistemov. Pri tem je pomembno zavedanje, da so vsi akterji znotraj prehranske verige odgovorni za zmanjševanje izgub in odpadkov hrane, zato je nujno sodelovanje vseh deležnikov, vključno z javnim in zasebnim sektorjem, civilno družbo in malimi kmetovalci.
 
Ribištvo
Republika Slovenija podpira izvajanje reformirane skupne ribiške politike, med drugim v zvezi z obveznostjo iztovora vsega ulova, pri čemer je treba upoštevati subregionalne posebnosti ribištva, omogočiti sodelovanje med državami članicami, ki si delijo posamezne staleže rib, ter zagotoviti ustrezne izjeme v primeru nizkih ravni zavržkov (de minimis).
Republika Slovenija podpira premislek o možnosti upravljanja ribištva v Sredozemlju prek večletnih načrtov za posamezne subregije, pri čemer naj bi se večletni načrt pripravilo tudi za male pelagične vrste v severnem Jadranu. Republika Slovenija meni, da bi moral načrt upravljanja za severni Jadran v prvi fazi zajemati zadevne male pelagične vrste ter v zvezi z njimi način izvajanja obveznosti iztovora, upravljanje ribolovnega napora, kot tudi omogočiti uporabo tradicionalnih ribolovnih orodij, ki nimajo negativnega vpliva na morsko okolje.
Republika Slovenija se zavzema za hiter sprejem delegiranih in izvedbenih aktov, ki bodo omogočili izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ob upoštevanju načel proporcionalnosti ter stroškovne učinkovitosti.
Republika Slovenija podpira pregled večletnega načrta upravljanja za male pelagične vrste v Jadranu, ki je bil sprejet v okviru Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM). Republika Slovenija meni, da je pri pregledu tega načrta in ukrepih upravljanja nujno upoštevati načelo proporcionalnosti v povezavi s posameznimi ribištvi, kot tudi možne socio-ekonomske učinke na posamezne ribiške sektorje.
Glede vseh vprašanj na področju skupne ribiške politike se bo Republika Slovenija zavzemala za upoštevanje specifičnih in tradicionalnih značilnosti slovenskega ribištva, ki nimajo negativnih vplivov na morsko okolje, za rešitve, ki omogočajo ohranjanje in trajnostno upravljanje staležev ribolovnih organizmov in ki z vidika deležnikov ter upravljanja ne pomenijo nesorazmernih novih finančnih oziroma administrativnih obremenitev, ter za uporabo regionalnega pristopa oziroma regionalizacije.
 
PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE
Evropski svet je na junijskem zasedanju sprejel nove strateške smernice za prihodnji razvoj področja svobode, varnosti in pravice za obdobje 2015–2020, ker se je leta 2014 iztekel Stockholmski program.
 
Pravosodno sodelovanje
V novem programu so v ospredju civilno in kazensko pravni ukrepi za krepitev enotnega trga in konkurenčnosti EU ter boj proti organiziranemu kriminalu in zaščito finančnih interesov EU. Posebej so izpostavljene temeljne pravice in reforma varstva osebnih podatkov.
Republika Slovenija meni, da morajo biti pravosodni postopki čim učinkovitejši, čim cenejši in v največji meri poenostavljeni, kar bo imelo dodano vrednost za državljane.
Republika Slovenija podpira celovito in uravnoteženo pravosodno politiko EU, ki bo v koraku s časom, ter sinergijo s področjem notranjih zadev ter drugimi politikami in programi EU. Med drugim si je in si bo prizadevala za zagotavljanje ravnotežja med varnostjo in temeljnimi pravicami (pravosodnimi vidiki), bolj v korist temeljnih pravic vsaj z vidika sistemskega razmišljanja, kar pa tudi zahteva bolj premišljeno zakonodajno ukrepanje. To je še posebej bistveno v luči nedavne sodbe Sodišča EU o hrambi podatkov, ki bo imela posledice za nekatere že sprejete akte oziroma za akte, o katerih tečejo pogajanja.
Republika Slovenija bo podpirala krepitev vzajemnega zaupanja, ki je temeljni kamen vzajemnega priznavanja, vendar pa je treba pot iskati predvsem prek praktičnega sodelovanja ter izobraževanja in šele sekundarno preko novih zakonodajnih predlogov. Naš cilj mora biti kakovostna evropska zakonodaja. V prihodnjem obdobju se bo treba osredotočiti na spremljanje izvajanja in oceno učinkov obstoječega korpusa pravnega reda EU (follow-up mehanizmi).
Podpiramo izobraževanje v pravosodju. Treba bo zagotoviti, da bo vanj vključeno čim večje število pravnih strokovnjakov oziroma da se bo to število letno povečevalo, pri čemer je ključno financiranje projektov s strani Evropske komisije. Spodbujati in podpirati velja nacionalne institucije za izobraževanje v pravosodju, da si izmenjujejo primere dobrih praks in medsebojno sodelujejo.
Republika Slovenija si bo prizadevala za okrepljeno vključevanje držav kandidatk v pravosodno sodelovanje znotraj EU.
 
Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
Na kazenskopravnem področju se Republika Slovenija zavzema za krepitev medsebojnega zaupanja med pravosodnimi organi držav članic, ker je temeljni kamen vzajemnega sodelovanja. Zagovarjamo zmernost pri harmonizaciji kazenskega materialnega prava in imamo na splošno pomisleke glede predlogov, ki bi preveč posegali v nacionalne ureditve. Treba je namreč upoštevati različne pravne tradicije ter načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, kakor to določa Pogodba.
Po mnenju Republike Slovenije bi se morali predvsem osrediniti na implementacijo številnih kazenskih instrumentov, ki so bili sprejeti v zadnjem času. Pomemben mejnik je bil 1. december 2014, ko je poteklo prehodno obdobje (skladno z določbami Protokola 36 k Pogodbam) in bosta Sodišče EU in Komisija dobila polna pooblastila na nekdanjem III. stebru. Komisija je napovedala, da bo natančno nadzorovala implementacijo kazenskopravnih aktov s strani držav članic.
Republika Slovenija predvideva, da bo po letu 2014 večji poudarek dan instrumentom vzajemnega priznavanja, saj je bil v zadnjem času dosežen bistven napredek na področju minimalnih procesnih standardov, glede česar bo Republika Slovenija posebej pozorna z vidika zagotavljanja visoke ravni človekovih pravic.
Svet bo še naprej obravnaval ukrepe iz Načrta o minimalnih procesnih standardih, zato podpiramo čimprejšnje sprejetje predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o začasni pravni pomoči osumljencem ali obtožencem, ki jim je bila odvzeta prostost in pravna pomoč v evropskih postopkih prijetja. Predlog uvaja minimalna procesnopravna pravila, ki bodo omogočila učinkovito izvajanje direktive, ki ureja pravico do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku.
Glede predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljenci ali obtoženci v kazenskih postopkih Republika Slovenija meni, da bo pripomogel k reintegraciji otrok.
Tudi glede predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okrepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in pravice do prisotnosti na sojenju v kazenskih postopkih je stališče Republike Slovenije, da bo prispeval k udejanjanju načela poštenega sojenja. Hkrati pa ima Republika Slovenija določene pomisleke glede dodane vrednosti, ker že obstaja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice.
Republika Slovenija meni, da je dobro koordiniran pregon kriminala, zlasti organiziranega, nujen, zato je naklonjena predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust), ki bo posodobil delovanje agencije Eurojust.
Republika Slovenija pričakuje, da bo glede vzpostavitve Urada evropskega javnega tožilca (EPPO) dogovorjena ustrezna rešitev (morda v obliki tesnejšega sodelovanja), ki ne bo kršila načela subsidiarnosti, zaradi česar je bil prvotni predlog Komisije zavrnjen s strani nacionalnih parlamentov, tudi Državnega zbora Republike Slovenije. Načrtujemo sodelovanje v EPPO, v smeri zagotavljanja neodvisnosti državnih tožilcev.
Republika Slovenija podpira sprejetje predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava, ki bo določila pristojnosti EPPO.
Republika Slovenija si prizadeva za ambiciozen pristop na področju zaplembe, predvsem glede vzajemnega priznavanja.
 
Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah
Da bi izboljšali jasnost in doslednost pravnega okvira EU na tem področju bi bilo po mnenju Republike Slovenije treba sedanje nekonsistentnosti nasloviti s konsolidacijo zakonodaje, in sicer kadar se ugotovi dodana vrednost za državljane in uporabnike. Pred tem bi bilo treba opraviti kakovosten pregled in oceno stanja. Hkrati bi bilo treba iskati praktične rešitve, ki bi zakonodajo EU približale uporabniku (vodiči).
Republika Slovenija pričakuje, da bo potrjeno sprejetje predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. S tem v zvezi se še vedno zavzema, da se v Evropski insolventni register vključijo podatki vseh posameznikov (fizičnih oseb) in ustrezno uredijo t. i. sintetični sekundarni postopki (v tem okviru zlasti začasna prekinitev odločanja o uvedbi sekundarnih postopkov). Sekundarni postopki morajo biti namenjeni predvsem zaščiti interesov domačih upnikov.
Podpiramo prizadevanja za odpravo nesorazmernih mehanizmov in upravnih formalnosti ter odpravo nepotrebnih stroškov, ki jih imajo državljani pri uveljavljanju svojih pravic, zlasti v primeru ko ti vsebujejo čezmejne elemente, ki so predmet predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih javnih listin v Evropski uniji ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012. Predlog se nanaša na široko medresorsko področje, zato bo treba še posebej natančno preučiti, kakšen bi bil primeren vsebinski okvir uredbe, ki bi prinesel olajšave za državljane in ne bi nalagal nesorazmernih bremen državnim organom.
Glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti ter Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog Republika Slovenija podpira cilje predlaganih sprememb, meni pa, da bi se glavni cilj, tj. zagotovitev boljšega dostopa do sodnega varstva, lahko dosegel tudi z drugačnimi spremembami kot je predlagano.
Republika Slovenija ohranja pomisleke do predloga uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu, saj ta ne naslavlja pravih problemov čezmejne trgovine in ne prinaša dodane vrednosti.
Pri predlogu uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema ter predlogu uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij registriranih partnerskih skupnosti je Republika Slovenija svoje glavne pridržke že umaknila in pričakuje, da se bosta oba akta še naprej pogajala vzporedno in da bo glede vsebine čim prej doseženo soglasje. S tem bi pomagali velikemu številu zakonskih parov in parov v registriranih skupnostih, ki se soočajo z velikimi težavami pri določitvi pristojnosti in prava, ki se uporablja za njihova premoženjska razmerja.
 
Temeljne pravice in pregled stanja na področju pravosodja
Republika Slovenija ocenjuje, da bodo pogajanja glede pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah uspešno zaključena po tem, ko bo Sodišče EU sprejelo mnenje glede skladnosti osnutka sporazuma o pristopu s primarnim pravom EU.
Glede pregleda stanja na področju pravosodja Justice Scoreboard, novega primerjalnega orodja za spodbujanje učinkovitosti pravosodnih sistemov v EU in s tem krepitve gospodarske rasti ter povezanih glavnih odprtih vprašanj, je Republika Slovenija načeloma pozitivna, meni pa, da je treba izboljšati metodologijo priprave.
 
Varstvo osebnih podatkov
Republika Slovenija glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov pričakuje, da bodo v pogajanjih upoštevani ključni pridržki Republike Slovenije in nekaterih drugih držav, ki se nanašajo predvsem na vrsto pravnega akta in vpliv na gospodarstvo in javne finance. Menimo, da je reforma tega področja nujna, vendar morajo biti rešitve, ki vplivajo na več kot 100 slovenskih pravnih aktov, skrbno pretehtane, da bodo zagotovile primerno raven varstva osebnih podatkov in bodo hkrati imele dodano vrednost za konkurenčnost gospodarstva EU.
Do predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov je Republika Slovenija v določeni meri skeptična, saj že obstaja Okvirni sklep iz 2008, ki ureja predmetno področje.
Republika Slovenija med drugim pozdravlja, da pogajanja med EU in ZDA glede Sporazuma z Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali preganjanja kaznivih dejanj, vključno s terorizmom v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja dobro napredujejo, še posebej po razkritjih prisluškovalnih afer.
Republika Slovenija pozdravlja pogajanja o posodobitvi Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (EST 108), ki potekajo v okviru Sveta Evrope.
 
E-pravosodje
Republika Slovenija v celoti podpira evropsko strategijo na področju e-pravosodja, vključno z njenim akcijskim načrtom. Naša prioriteta je predvsem delo na povezovanju registrov, predvsem registra insolventnosti, vzpostavitev boljšega in učinkovitega sistema za lažjo organizacijo in kakovostno izvajanje videokonferenc v sodnih postopkih, nadaljevanje dela v zvezi z evropskim portalom e-Pravosodje, ki bi v prihodnje moral omogočati lažjo in varno posredovanje in izmenjavo elektronskih dokumentov med pravosodnimi organi držav članic.
 
Notranje zadeve
Na področju notranjih zadev bo Republika Slovenija delovala v skladu s programskimi dokumenti EU na področjih zakonitih in nezakonitih migracij, mednarodne zaščite, upravljanja in nadzora meja, policijskega sodelovanja in boja proti organiziranem kriminalu ter terorizmu.
 
Priseljevanje in mednarodna zaščita
Učinkovit nadzor zunanjih meja EU je ključen za preprečevanje nezakonitih migracij, čezmejne kriminalitete in drugih oblik organiziranega kriminala in terorizma. Da bi jih preprečevali, slovenska policija operativno sodeluje z mejnimi policijami drugih držav, skupaj z agencijo EU za upravljanje operativnega sodelovanja držav članic na zunanjih mejah EU (FRONTEX) je odgovorna za usklajevanje medsebojne pomoči držav članic pri upravljanju meja ter skrbi za razvoj zmogljivosti in skupnih standardov usposabljanja mejnih policistov.
V zvezi s problematiko nezakonitih migracij v EU Republika Slovenija poudarja, da je nujno iskati sistemske dolgoročne rešitve. Republika Slovenija meni, da je poleg doslednega izvajanja skladnega upravljanja meja treba okrepiti vlogo zunanje politike EU, pri čemer je poudarek na izkoreninjanju vzrokov nezakonitih migracij, okrepljenem sodelovanju z državami izvora in tranzita v smislu povezovanja migracij in razvoja ter boju proti organiziranim kriminalnim družbam za trgovino z ljudmi.
Glede t. i. zakonodajnega paketa »pametne meje«, ki ga sestavljajo predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic Evropske unije, predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za registrirane potnike in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z uporabo sistema vstopa/izstopa (SVI) in programa za registrirane potnike Republika Slovenija meni, da bo olajšal delo mejnih policistov in omogočal boljši nadzor nad dolžino bivanja teh oseb v schengenskem prostoru. Republika Slovenija se od samega začetka zavzema za postopno uvedbo sistema, ki bi bil izvedljiv na vseh mejah.
Republika Slovenija pozdravlja predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, izmenjav učencev, plačanega in neplačanega usposabljanja, prostovoljnega dela in dela varušk au pair, saj je na področju migracij treba nadaljevati z zakonodajnim urejanjem in praktičnim sodelovanjem med državami članicami. Določene rešitve predloga so še nedorečene, zato se bo Republika Slovenija o dokončni podpori predlogu odločala, ko bo znano, kako bodo spremembe vplivale na nacionalni sistem.
Na področju vizumske politike Republika Slovenija načeloma podpira paket, ki ga sestavljata predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem zakoniku Unije (prenovitev) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o popotniškem vizumu ter spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredb (ES) št. 562/2006 in (ES) št. 767/2008. S tem v zvezi Republika Slovenija meni, da bo predvsem za osebe, ki so v preteklosti že uporabljale schengenske vizume, poenostavljen vizumski postopek ter omogočeno lažje gibanje državljanov tretjih držav po schengenskem območju v trajanju, ki je daljše od 90 dni v obdobju šestih mesecev.
 
Notranja varnost
Republika Slovenija podpira polno izvajanje prioritet evropskega cikla varnostnih politik za obdobje 2014–2017, ki so določene na podlagi Ocene ogroženosti EU na področju organiziranih in drugih hudih oblik kriminalitete (SOCTA), tudi z aktivnim vključevanjem v aktivnosti Evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalnim grožnjam EMPACT (European Multidisciplinary Platform against Criminal Threats) za pripravo in izvedbo večletnih strateških načrtov in letnih operativnih načrtov za posamezne prioritete. Dejavno sodelovanje in prevzemanje nekaterih aktivnosti, opredeljenih v letnih operativnih načrtih dela, je prednostno za mednarodno policijsko sodelovanje.
Republika Slovenija je ratificirala Konvencijo o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi (PCC SEE: Police Cooperation Convention for SouthEast Europe) predvsem, da bi poglobila bilateralno sodelovanje z državami v regiji (Avstrija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Makedonija, Črna gora, Albanija in Moldavija). Republika Slovenija načrtuje sklenitev bilateralnih sporazumov na področju policijskega sodelovanja, ki bodo vsebovali standarde Schengenskega čezmejnega sodelovanja. Republika Slovenija načrtuje tudi vzpostavitev sistema avtomatizirane izmenjave DNA podatkov med državami podpisnicami Konvencije PCC. Navedena izmenjava bo državam omogočila kakovostnejši pristop pri preiskovanju kaznivih dejanj v regiji in predvsem pospešeno čezmejno sodelovanje.
Po uspešno opravljeni migraciji v Schengenski informacijski sistem druge generacije (SIS II) leta 2013 bo Republika Slovenija podpirala pobude, ki bodo omogočale bolj učinkovito uporabo sistema.
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala ohraniti status aktivne države članice Interpola ter podpirala razvijanje sodelovanje in izvajanje skupnih aktivnosti Interpola in Europola s ciljem iskanje sinergij in usklajevanja dela.
Republika Slovenija podpira dejavnosti glede notranje varnosti v EU in oblikovanje evropskega modela varnosti. Pri sodelovanju s tretjimi državami je na tem področju za Republiko Slovenijo še naprej prioriteta Zahodni Balkan, zato se bo v EU še naprej zavzemala za dobro sodelovanje s temi državami in jih dejavno podpirala v njihovem predpristopnem procesu.
Republika Slovenija še naprej podpira proces širitve schengenskega prostora na Bolgarijo in Romunijo. Ta podpora pa ni brezpogojna, saj mora vsaka prihodnja članica schengenskega prostora pred svojim vstopom izpolniti vse tehnične obveznosti na podlagi schengenskih meril, ob tem pa širitev schengenskega območja na novo članico ne sme pomeniti poslabšanja varnosti na schengenskem območju brez kontrole notranjih meja. Prav tako bo Republika Slovenija še naprej podpirala aktivnosti Hrvaške za priprave na vključitev v schengensko območje.
Republika Slovenija podpira odločitev Sveta glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) in razveljavitvi sklepa 2009/371/PNZ, ki je povabil Evropsko komisijo, da na podlagi ocene učinka pripravi uravnotežen predlog nove ločene pravne podlage za delovanje agencije CEPOL.
Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), ki razveljavlja in nadomešča Sklep Sveta 2005/681/PNZ. S predlagano uredbo se bo agenciji CEPOL zagotovil ustrezen pravni mandat in sredstva za implementacijo Sheme usposabljanj organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Law Enforcement Training Scheme).
Republika Slovenija podpira nadaljevanje postopka usklajevanj o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) in nadomestitvi sklepov 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ. Republika Slovenija ne podpira v kompromisnem predlogu Predsedstva predvidene ureditve varstva osebnih podatkov, zlasti predlaganega mehanizma nadzora nad varstvom operativnih osebnih podatkov. Republika Slovenija se bo še naprej zavzemala za ohranitev ravni kakovosti nadzora nad varstvom osebnih podatkov in še posebej za ohranitev pridobljenega znanja in izkušenj nacionalnih nadzornikov s področja varstva osebnih podatkov in njihovo aktivno udeležbo pri sprejemanju odločitev.
Republika Slovenija podpira nadaljnje ukrepanje glede tujih borcev na podlagi sklepov Evropskega sveta 30. 8. 2014, prav tako podpira sveženj 14 priporočil, ki jih je predsedstvo oblikovalo v dokumentu za razpravo (13416/2014) na oktobrskem Svetu EU za pravosodje in notranje zadeve. Republika Slovenija meni, da morata Svet in Evropski parlament intenzivno nadaljevati z delom glede predloga direktive o uporabi podatkov iz evidence podatkov o potnikih (EU PNR) in ga zaključiti v roku, kot jima je to naložil Evropski svet. Republika Slovenija prav tako podpira predlagani pristop o informiranju Evropskega parlamenta o potrebi vzpostavitve evidence podatkov o potnikih Evropske unije, predsedstvo pa bomo podprli tudi pri naporih za oživitev razprave o tem v Evropskem parlamentu.
Republika Slovenija podpira dosledno izvajanje ukrepa nesistematične kontrole oseb znotraj obstoječih pravnih okvirov in predlaga učinkovitejšo uporabo obstoječih orodij in veljavnega Schengenskega zakonika, brez poseganja v pravice in svoboščine posameznikov. Republika Slovenija meni, da je tudi pri preverjanju pristnosti in veljavnosti potovalnih listin za osebe, ki v EU uživajo pravico do prostega gibanja, treba biti previden in spoštovati obstoječi Schengenski zakonik. Meni tudi, da sistematična kontrola potovalnih listin brez sprememb Schengenskega zakonika ni mogoča. Pri kontroli pristnosti in veljavnosti potovalnih listin je treba poskrbeti za ozaveščenost in sprotno obveščanje uradnikov, ki izvajajo mejno kontrolo, o samem fenomenu tujih borcev, pojavnih oblikah zlorab, trendih in načinih delovanja.
Če omenjeni ukrepi ne bodo prispevali k zmanjšanju tveganj za notranjo varnost EU, bo treba nadaljevati z razpravo o načinu spreminjanja pravnega reda in uvedbe sistematičnega preverjanja potovalnih listin v relevantnih zbirkah podatkov.
 
Civilna zaščita
Republika Slovenija si bo po sprejetju nove zakonodaje na področju civilne zaščite, ki je začela veljati januarja 2014, prizadevala za povečanje zmožnosti za odzivanje na nesreče, skladno s krepitvijo ukrepov na področju preventive, posebej ocen tveganj in načrtov za obvladovanje tveganj. Pri tem bo tudi v prihodnje zagovarjala upoštevanje načel subsidiarnosti in proporcionalnosti pri opredelitvi ukrepov ter solidarnosti pri odzivu na večje nesreče v okviru EU in v tretjih državah.
Civilna zaščita s spodbujanjem celostnega pristopa postaja stičišče različnih politik, ki prispevajo k zmanjševanju števila nesreč oziroma blažitvi njihovih posledic in k povečanju odpornosti celotne družbe na nesreče. Republika Slovenija zagovarja koherentnost in komplementarnost teh politik, npr. pri sodelovanju civilne zaščite in humanitarne pomoči, pri pripravi akcijskega načrta EU za zaščito pred kemijskimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi nevarnostmi ter eksplozivnimi sredstvi in pri prilagajanju podnebnim spremembam v povezavi z zmanjšanjem tveganj pred nesrečami tako v EU kot v tretjih državah. Republika Slovenija bo skupaj z državami EU še naprej aktivno sodelovala pri pripravi Post-­Hjoškega akcijskega okvira na področju obvladovanja nesreč po letu 2015. Prizadevala si bo tudi za ukrepe, ki bi zagotovili ustrezno raven varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za funkcionalno ovirane osebe.
Republika Slovenija bo nadalje podpirala povečano vključevanje držav kandidatk in potencialnih kandidatk v mehanizem Unije na področju civilne zaščite. Kot vodilni partner konzorcija bo izvajala drugo fazo programa predpristopne pomoči za države Zahodnega Balkana in Turčije na področju civilne zaščite, ki poteka od 2013–2015, ter sodelovala v projektu predpristopne pomoči na področju izboljšanja ukrepanja ob poplavah v letih 2014–2016.
 
ZUNANJE ZADEVE IN OBRAMBA
 
Sosedstvo
Nedavni dogodki so pokazali, kako hitro se spreminja strateško in geopolitično prizorišče, tudi ob vzhodnih in južnih mejah Unije. Naše širše sosedstvo še nikoli ni bilo tako nestabilno. Prav tako še nikoli ni bilo tako pomembno sodelovati z našimi partnerji pri vprašanjih skupnega in svetovnega pomena.
Kot država, ki je zgodovinsko in geografsko povezana s sredozemsko regijo in vzhodnimi državami partnericami EU, se Republika Slovenija zavzema za celovito krepitev odnosov med EU in državami evropske sosedske politike (ESP). Republika Slovenija bo še naprej podpirala vse predloge, ki vodijo v izboljšanje delovanja ESP oziroma v razvoj mehanizmov, s katerimi bi pravočasno predvideli razvoj dogodkov in omogočili hitrejši in učinkovitejši odziv EU nanje. Potreba po ustrezni prilagoditvi ESP se odseva v tem, da imajo južne in vzhodne države ESP različne ambicije, sposobnosti in pričakovanja glede prihodnjih odnosov z EU.
Ukrajinska kriza je pokazala, da EU potrebuje jasnejšo vizijo za sodelovanje z vzhodno soseščino, ki bo upoštevala politične in gospodarske izzive. Republika Slovenija si bo tudi v naslednjem obdobju prizadevala za nadaljevanje in krepitev političnega ter gospodarskega združevanja EU z državami Vzhodnega partnerstva, ki to želijo in zmorejo, ter se zavzemala za še aktivnejši pristop EU k reševanju zamrznjenih konfliktov v regiji. Naslednji vrh Vzhodnega partnerstva bo maja 2015 v Rigi (Latvija).
Regija južnega Sredozemlja se sooča z resnimi izzivi (politična nestabilnost, težke družbeno-gospodarske razmere, varnostne grožnje, vključno s terorizmom in nelegalnimi migracijami, radikalizacija), zato ostaja tudi v prihodnje med strateškimi prioritetami EU. V tem okviru si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za nadaljevanje izvajanja reform na področjih vzpostavitve demokracije, krepitve trajnostnega in vključujočega razvoja ter zagotavljanja varnosti. Kot kaže napredek, ki sta ga dosegla Tunizija in Maroko, predstavlja ESP pomembno vodilo pri izvajanju političnih in gospodarskih reform, uspeh te politike pa je odvisen od sposobnosti in zavez vlad partnerskih držav k reformam. V tem okviru je Republika Slovenija pripravljena deliti svoje izkušnje z državami soseščine, ki so na poti preobrazbe in demokratične tranzicije. To velja predvsem za Libijo, kjer stopnjevanje spopadov ogroža teritorialno celovitost države in stabilnost širše regije, v zvezi s čimer Republika Slovenija podpira vse pobude, ki prispevajo k vzpostavitvi vključujočega političnega dialoga in krepitvi demokratičnih institucij. Republika Slovenija se bo tudi pri Egiptu, Tuniziji in Alžiriji zavzemala za nadaljevanje procesov demokratizacije.
Republika Slovenija bo še naprej podpirala sodelovanje z regijo v okviru Unije za Sredozemlje, ki pomeni platformo za realizacijo konkretnih projektov v korist prebivalcev regije, ter forum za redna ministrska srečanja na šestih področjih skupnega interesa. V tem okviru je Evro-sredozemska univerza (EMUNI) neposreden trajni prispevek Republike Slovenije k vzpostavitvi enotnega evro-sredozemskega prostora visokega šolstva, znanosti in raziskav.
 
EU kot globalni akter in odnosi s strateškimi partnerji
Republika Slovenija bo še naprej poudarjala celovit pristop pri obravnavi vprašanj, pomembnih za mir in varnost. Cilj ostaja izboljšati delovanje EU na zunanjepolitičnem področju v smeri večje koherentnosti, skladnosti in učinkovitosti. Načrt ukrepov za implementacijo celovitega pristopa bosta Evropska komisija in visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavila spomladi 2015.
Republika Slovenija bo še naprej poudarjala pomen zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin ter uresničevanja in spoštovanja načela nediskriminacije ranljivih skupin. Z enakomislečimi partnericami bo v okviru multilateralnih forumov poskušala identificirati področja skupnega interesa, kjer bi lahko okrepili sodelovanje. Podpirala bo dialog EU s tretjimi državami na področju človekovih pravic in si prizadevala za nadaljnjo krepitev vidika človekovih pravic v skupni zunanji in varnostni politiki EU.
Republika Slovenija se zavzema za poglobitev odnosov EU z ZDA in podpira krepitev njunega strateškega partnerstva in transatlantskega zavezništva. Republika Slovenija se bo še naprej zavzemala za pospešeno oživljanje gospodarstva in reševanje odprtih bilateralnih tem, kot tudi obravnave ključnih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj, od Ukrajine do stabilizacije razmer na Zahodnem Balkanu. Za Republiko Slovenijo je gospodarstvo eno od prioritetnih področij transatlantskega sodelovanja, še posebej v fazi okrevanja. Zato Republika Slovenija podpira sklenitev Sporazuma o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), upoštevajoč ohranitev okoljskih, socialnih, delavskih, zdravstvenih in drugih standardov EU in dosledno spoštovanje načela transparentnosti. Vlada bo o pogajanjih redno obveščala Državni zbor.
V okviru transatlantskega sodelovanja s Kanado Republika Slovenija pozdravlja zaključek pogajanj za sklenitev Celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA). Vlada bo pred začetkom postopka ratifikacije Državnemu zboru predstavila navedeni sporazum in pojasnila oceno učinkov sporazuma za Republiko Slovenijo.
Glede odnosov med EU in Rusko federacijo si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za sodelovanje na področjih skupnih interesov ter za konstruktiven dialog o vprašanjih, na katera imata različne poglede, vključno s krizo v Ukrajini. Le-ta bo v prihodnjih letih v največji meri določala odnose med Rusko federacijo in EU. Republika Slovenija bo še naprej dejavna pri izvajanju Partnerstva za modernizacijo in drugih projektih sodelovanja z Rusko federacijo, ki bi lahko prispevali k izboljšanju odnosov med EU in Rusko federacijo.
V skladu s svojo zunanjepolitično usmeritvijo bo Republika Slovenija v okviru EU usmerjena v nadaljnjo krepitev političnih odnosov s strateškimi in drugimi pomembnimi partnericami v Aziji, med katerimi imajo prednost Kitajska, Japonska, Republika Koreja in Indija. Republika Slovenija si bo prizadevala razširiti in poglobiti dialog z omenjenimi državami na bilateralni ravni ter bo v skladu s cilji okrepljene gospodarske diplomacije utrjevala obstoječe gospodarsko sodelovanje in iskala nove poslovne priložnosti. Na multilateralni ravni bo dejavno sodelovala pri obravnavi vprašanj svetovnih izzivov ter spodbujala k mirnemu reševanju teritorialnih sporov v regiji, vključno s spoštovanjem človekovih pravic.
Republika Slovenija se bo zavzemala za uspešne zaključke pogajanj za sklenitev sporazumov o partnerstvu in sodelovanju in novih sporazumov o prosti trgovini oziroma okvirnih sporazumov EU s Kitajsko, Indijo, Japonsko, Republiko Korejo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Prizadevala si bo za nadgradnjo strukturiranega dialoga EU–ASEAN (Združenje držav jugovzhodne Azije – Association of Southeast Asian Nations) na različnih področjih oziroma za vsestransko krepitev odnosov EU z državami ASEAN in poglobitev dvostranskih vezi z njenimi članicami. Prizadevala si bo tudi za nadaljnje aktivno delovanje evropske podskupine v okviru foruma Azijsko-evropsko srečanje (ASEM – Asia-Europe Meeting), krepitev sodelovanja EU v okviru Regionalnega foruma ASEAN (ARF – ASEAN Regional Forum) in za članstvo oziroma sodelovanje EU v Vzhodnoazijskem vrhu (EAS – East Asia Summit).
Tako EU kot Republika Slovenija prepoznavata v Latinski Ameriki naravno zaveznico, kar temelji na zgodovinskih, kulturnih in drugih dejstvih ter skupnih interesih na mnogih področjih. Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za krepitev odnosov med EU ter državami Latinske Amerike in Karibov (LAK). V tem okviru bo zagovarjala utrjevanje stalnega dialoga in sodelovanja med EU in državami LAK na bilateralni ravni, s posebnim poudarkom na odnosih z Mehiko in Brazilijo kot strateškima partnerjema EU. Nadalje bo Republika Slovenija podpirala dialog med EU in Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC – Community of Latin American and Caribbean States) ter dialog z drugimi (pod)regijskimi integracijami Latinske Amerike in Karibov. Prav tako se bo Republika Slovenija zavzemala za uspešen potek oziroma zaključek pogajanj za sklenitev sporazumov EU z državami LAK.
Republika Slovenija bo posebno pozornost še naprej posvečala kriznim žariščem in v tem okviru predvsem spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Znotraj EU bo izražala svoja stališča in dejavno prispevala k oblikovanju odzivov na razmere v Iraku in Siriji, Srednjeafriški republiki, Maliju, Južnem Sudanu in drugje ter podpirala sodelovanje EU z Irakom v procesu stabilizacije in demokratizacije države.
V okviru bližnjevzhodnega mirovnega procesa bo Republika Slovenija še naprej podpirala aktivno vlogo EU, ki bi prispevala k sklenitvi trajnega mirovnega sporazuma v smislu dveh držav, izraelske in palestinske. V zvezi s Palestino bo Republika Slovenija nadaljevala humanitarne aktivnosti, tako bilateralno kot v okviru EU, in si še naprej prizadevala za skladen pristop EU do priznanja palestinske države v okvirju trajnega mirovnega sporazuma.
Glede iranskega jedrskega programa bo Republika Slovenija še naprej spremljala razvoj dogodkov in si z vključevanjem v razprave EU o odnosih z Iranom prizadevala za doseganje končne rešitve.
Stabilizacija in razvoj Afganistana ostaja ena od dolgoročnih prednostnih nalog EU. EU se bo v naslednjem dvoletnem obdobju še bolj usmerila na področje razvoja afganistanskih institucij. Delujoče institucije so pogoj za razvoj in stabilizacijo Afganistana. Republika Slovenija si bo v Afganistanu prizadevala, da bo svojo zmanjšano aktivnost na varnostnem področju postopoma in v skladu s svojimi zmožnostmi nadomeščala z delovanjem na področju usposabljanja, izobraževanja in razvojnega sodelovanja.
V okviru EU bo Republika Slovenija še naprej konstruktivno sodelovala pri prizadevanjih za zagotavljanje miru in varnosti v podsaharski Afriki. Prizadevala si bo za nadaljnjo krepitev političnih in gospodarskih odnosov z državami podsaharske Afrike, s poudarkom na večji udeležbi civilne družbe v dialogu.
Republika Slovenija bo dejavno sodelovala v dialogu EU s Svetom za sodelovanje v Zalivu (GCC – Gulf Cooperation Council), saj imajo zalivske države pomembno politično vlogo v svoji soseščini in velik gospodarski potencial.
 
Varnost in obramba
V okviru nadaljnjega razvoja skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za krepitev in implementacijo celovitega pristopa, nadaljnji razvoj institucionalnega okvirja, izgradnjo zmogljivosti v podporo izvajanja nalog SVOP, odzivnosti in učinkovitega kriznega upravljanja ter drugih aktivnosti. Prizadevala si bo za učinkovitejše odločanje, načrtovanje in izvajanje SVOP vojaških operacij in civilnih misij. Nadaljevala bo sodelovanje v operacijah in misijah SVOP v BiH, na Kosovu, na Palestinskih ozemljih, v Maliju ter se skladno z razvojem okoliščin in interesom odločala o morebitnem sodelovanju v novih. Še naprej si bo prizadevala za krepitev sodelovanja z drugimi partnerji; z Natom, Združenimi narodi, OVSE, Afriško unijo ter tretjimi državami, zlasti še državami Zahodnega Balkana. Pri nadaljnjem razvoju institucionalnega okvirja in postopkov bo podpirala sistemske rešitve, usmerjene k izboljšanju celovitega pristopa, odzivnosti, krepitve sinergij med politikami EU ter horizontalne integracije na področju kriznega upravljanja.
Republika Slovenija bo prispevala h krepitvi strateškega partnerstva med EU in Natom po načelih dopolnjevanja, nepodvajanja, avtonomnosti in vzajemnosti med obema organizacijama na področju uporabe in razvoja zmogljivosti. Zavzemala se bo za boljšo izrabo prednosti Natovega procesa obrambnega planiranja. Osredotočena bo predvsem na izvajanje tistih aktivnosti, ki bi lahko neposredno izboljšale njeno delovanje v mednarodnih operacijah in misijah.
Republika Slovenija bo podpirala razvoj obrambnih zmogljivosti v smislu zagotavljanja politične in operativne avtonomije EU, ob podpori večnacionalnim projektom združevanja in souporabe zmogljivosti, ki bo komplementaren z načrtovanjem zmogljivosti v Natu, kakor tudi nadaljnji razvoj civilnih zmogljivosti, vključno s širitvijo nabora zmogljivosti ter vključevanjem nevladnih akterjev. Ob podpori političnega okvirja za večnacionalno sodelovanje pri razvoju vojaških zmogljivosti in ključnih projektov pod okriljem Evropske obrambne agencije (EDA) se bo zavzemala za sodelovanje pri načrtovanju in sinergije med dvostranskimi, večstranskimi in regionalnimi pristopi.
Zavzemala se bo za vzpostavitev konkurenčne in povezane evropske obrambne industrije in enotnega evropskega obrambnega trga ter podpirala vključevanje malih in srednjih podjetij. Z osrednjo vlogo EDA na področju inovacij, raziskav in razvoja ter omogočanja priložnosti za srednja in majhna podjetja si bo prizadevala izkoristiti možnosti za slovensko obrambno industrijo in raziskovalne inštitucije tudi na področju dvojne rabe. Na nacionalni ravni bo zaradi potrebe po racionalizaciji pozornost namenila analizi ter nadgradnji sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah.
Na področju razorožitve, preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje in izvozne kontrole si bo Republika Slovenija prizadevala za oblikovanje jasnejših skupnih stališč EU, še posebej na področju jedrske razorožitve, za večjo aktivnost EU na področju preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje, za večjo podporo novim mednarodnopravnim pogodbam in konvencijam na tem področju (npr. Pogodba o trgovini z orožjem) in za aktivnejšo vlogo EU v mednarodnih forumih, zlasti na zasedanjih Generalne skupščine Organizacije združenih narodov in Pregledne konference Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT – Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons) leta 2015.
V okviru zunanjih vidikov boja proti terorizmu bo posebna pozornost namenjena spoštovanju človekovih pravic in pravne države ter nadaljnjemu sodelovanju z Organizacijo združenih narodov in drugimi mednarodnimi organizacijami. Na področju kibernetske varnosti si bo Republika Slovenija še naprej prizadevala za zagotavljanje človekovih pravic, pravice do svobode izražanja in združevanja, dostopa do informacijsko-komunikacijskih tehnologij, vladavine prava ter zaščite kritične infrastrukture. Kibernetska varnost zahteva globalen, kolektiven in celovit pristop, zato bo Republika Slovenija tudi v prihodnje podpirala proces oblikovanja mednarodnih norm obnašanja držav v informacijskem prostoru.
 
Širitev Evropske unije
Republika Slovenija si bo še naprej prizadevala za nadaljevanje širitvenega procesa EU. Proces širitve je s sprejemanjem praks in norm EU ter vključenostjo v prihodnost EU najboljša garancija napredka, modernizacije ter politične, gospodarske in družbene stabilnosti. Zato si bo Republika Slovenija v okviru svojega delovanja v EU prizadevala predvsem: i) da bo EU še naprej namenjala ustrezno pozornost celotnemu Zahodnemu Balkanu. Države znotraj pogajalskega procesa morajo imeti ob izpolnjevanju pogojev možnost konkretnega in dinamičnega napredka. Posebno pozornost pa bomo namenjali tudi državam, ki na evropski poti zaostajajo. EU mora biti vključena v širitveni proces v smislu aktivnega vodenja in usmerjanja procesa. Preveliki zaostanki in upočasnjena dinamika širitve ne bi smeli biti v interesu EU; ii) da bo EU, po izpolnitvi pogojev s strani držav, ki ji želijo pristopiti, sprejemala ustrezne (politične) odločitve – to velja tako za države Zahodnega Balkana kot tudi Turčijo.
Pri tem se morajo države, ki želijo pristopiti, zavedati, da so za napredek v procesu približevanja EU poleg sprejemanja evropskega pravnega reda in reform potrebni tudi njihovo dosledno izvajanje, spoštovanje pravne države, ekonomska stabilnost in vsevključujoči družbeni dialog. Izjemno pomembni elementi približevanja EU so še naprej spoštovanje dobrososedskih odnosov, regionalno sodelovanje ter spoštovanje in izvajanje mednarodnih sporazumov. Republika Slovenija si bo tudi prizadevala, da bo EU namenila ustrezno pozornost ter po potrebi aktivno podporo pri reševanju odprtih zadev v regiji.
Za tesnejše povezovanje z državami Zahodnega Balkana ter njihovo hitrejše približevanje EU si bo Republika Slovenija prizadevala tudi v okviru izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, kakor tudi v okviru konkretnih projektov in drugih aktivnosti, ki se financirajo iz sredstev EU prek instrumenta za predpristopno pomoč.
 
Mednarodno razvojno sodelovanje
Leto 2015 bo pomenilo prelomnico na področju razvoja, saj bodo razvojni cilji tisočletja, ki jih je mednarodna skupnost v okviru OZN sprejela za obdobje 2000–2015, nadgrajeni z univerzalno »agendo po 2015«, ki bo povezala boj proti revščini in trajnostni razvoj. Republika Slovenija je vključena v ta pomemben mednarodni proces z dolgoročnimi vplivi na nacionalni, regionalni in globalni razvoj. V tem smislu se je Vlada 3. julija 2014 seznanila z okvirnimi izhodišči Republike Slovenje za medvladni proces za oblikovanje agende po letu 2015, ki je podlaga za dejavno vlogo Slovenije v procesu pogajanj o agendi po 2015. Slovenija si bo prizadevala za sprejetje skupnega stališča EU.
EU je leto 2015 razglasila za »Evropsko leto za razvoj« (ELR), ki bo potekalo pod sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost«. Namen ELR je seznaniti državljane z mednarodnim razvojnim sodelovanjem. Pri tem je Vlada imenovala Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) za nacionalnega koordinatorja in prejemnika evropskih sredstev, ki je odgovoren za pripravo in izvedbo aktivnosti ELR. MZZ je naložila, da pripravi nacionalni delovni program, pri čemer je ministra za zunanje zadeve pooblastila, da ustanovi nacionalni in operativni odbor ter imenuje slovenske ambasadorje ELR 2015. V okviru ELR bodo vladni in nevladni akterji izvajali številne dejavnosti in dogodke. S tem se bo mednarodno razvojno sodelovanje približalo širši javnosti, vključno z zasebnim sektorjem, in promoviralo kot pomemben zunanjepolitični instrument Republike Slovenije.
Republika Slovenija si bo prizadevala za večjo učinkovitost razvojne politike EU (povečanje sredstev za najmanj razvite države, zmanjševaje števila sektorjev, skupno programiranje in delitev dela ter poudarek na rezultatih) ter za aktivno sodelovanje pri izvajanju projektov, ki se financirajo v okviru instrumentov za zunanje delovanje EU. Državni organi Slovenije bodo sodelovanje z državnimi organi držav prejemnic pomoči krepili predvsem prek projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, obenem pa bodo pristojna ministrstva spodbujala sodelovanje slovenskih gospodarskih družb in nevladnih organizacij na razpisih za izvedbo razvojnih projektov EU v tretjih državah.
Na področju mednarodne humanitarne pomoči si bo Republika Slovenija prizadevala za zagotavljanje hitrega in učinkovitega odziva EU in njenih držav članic na humanitarne krize po svetu, skladno s humanitarnimi načeli nepristranskosti, nevtralnosti, človečnosti in neodvisnosti. Prizadevanja bodo tudi v prihodnje usmerjena v krepitev zmogljivosti na področju večje pripravljenosti in odpornosti na humanitarne nesreče ter v zagotavljanje sinergije med zmanjšanjem tveganja nesreč in prilagajanjem na podnebne spremembe.
 
Skupna trgovinska politika
Republika Slovenija se zaveda pomena zunanje trgovine kot enega ključnih orodij za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v EU. Dejavno se bo vključevala v razpravo o posodobitvi trgovinske strategije iz leta 2010, ki naj bi jo Evropska komisija predložila Svetu EU v prvem polletju 2015.
Republika Slovenija podpira nadaljevanje pogajanj o sklenitvi poglobljenih in celovitih sporazumov o prosti trgovini s posameznimi tretjimi državami, saj meni, da ti sporazumi ne omogočajo le odprtja trgov za blago, storitve in javna naročila, temveč so tudi v podporo večstranski liberalizaciji in regulatornemu dialogu.
Prednostna so pogajanja o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe z ZDA ter pogajanja o sporazumu o prosti trgovini z Japonsko, ki ju Republika Slovenija močno podpira zaradi njunega pozitivnega učinka na rast in zaposlenost, ter pogajanja o investicijskem sporazumu med EU in Kitajsko.
Republika Slovenija je še naprej zavezana multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in uspešnemu zaključku pogajanj o Razvojni agendi iz Dohe (DDA). Republika Slovenija podpira celovito implementacijo svežnja z Balija in se zavzema za čim hitrejše sprejetje protokola glede Sporazuma o olajševanju trgovine, ki zaradi blokade ene države ni bil sprejet v dogovorjenem roku julija. Republika Slovenija podpira tudi pospešitev izvajanja vseh drugih zadev iz svežnja z Balija ter nadaljevanje priprave ambicioznega in uravnoteženega post-Bali delovnega programa o preostalih pogajalskih vsebinah DDA. Republika Slovenija se bo zavzemala tudi za napredek v večstranskih pogajanjih, kot so pogajanja za Sporazum o trgovini s storitvami, pogajanja za liberalizacijo okoljskega blaga in pogajanja za revizijo Sporazuma o informacijski tehnologiji, s ciljem njihove multilateralizacije. Republika Slovenija tudi podpira širitev članstva v Svetovni trgovinski organizaciji, zato bo dejavno spremljala pogajanja za pristop Srbije, Bosne in Hercegovine, Kazahstana in Azerbajdžana k organizaciji.
Republika Slovenija bo vključena v področja mednarodne trgovine, kjer je potrebno uravnotežiti konkurenčnost in ekonomsko blaginjo z varnostnimi interesi ali z varovanjem človekovih pravic. Aktivno se bo vključevala v razpravo o spremembi EU režima nadzora izvoza blaga z dvojno rabo.
Republika Slovenija se bo še naprej zavzemala za ukrepe, ki zagotavljajo odprtost trga, sprostitev zunanje trgovine, internacionalizacijo, odstranjevanje carinskih in necarinskih ovir kot tudi neoviran dostop do strateških surovin, ki so ključni za perspektivno visokotehnološko industrijo, ter za zagotavljanje učinkovite zaščite intelektualne lastnine.