Na podlagi četrtega odstavka 252. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja
A K T
o metodologiji za pripravo in ocenitev naložbenega načrta operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta akt določa metodologijo za pripravo triletnih naložbenih načrtov (v nadaljnjem besedilu: naložbeni načrt) operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: operater prenosnega sistema) in preverjanje ter ocenitev naložbenega načrta s strani Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) S tem aktom se določajo:
– metodološke osnove za ocenjevanje in vrednotenje naložb;
– postopki in roki za pripravo naložbenega načrta in njegovo posredovanje agenciji v preveritev in oceno;
– obvezna vsebina naložbenega načrta;
– merila za ugotavljanje učinkovitosti naložb;
– postopki za ocenjevanje naložbenega načrta in odločanje o obsegu naložb;
– poročilo o izvajanju naložbenega načrta.
(3) Ta akt določa usmeritve, ki jih je operater prenosnega sistema dolžan upoštevati pri pripravi naložbenega načrta, in merila, ki jih agencija upošteva pri preverjanju in ocenjevanju naložbenega načrta.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo naslednji pomen:
– diskontiranje: je postopek za pretvarjanje prihodnjih
denarnih vrednosti v primerljivo
sedanjo vrednost s pomočjo diskontne
stopnje;
– diskontna stopnja: je letna odstotna mera, po kateri se
sedanja vrednost denarne enote v
naslednjih letih zmanjšuje s časom.
Izraža ovrednotenje prihodnjih stroškov
in koristi v primerjavi s sedanjimi;
– ekonomska doba: je obdobje, za katero se ugotavlja in
analizira učinke naložbe in zajema čas
od začetka gradnje do aktivacije
naložbe ter poskusnega obratovanja in
čas trajanja rednega obratovanja s
predpisano standardno kakovostjo;
– ekonomska interna je kazalnik družbeno-ekonomske
stopnja donosnosti projekta, ko se v izračunih
donosnosti: ekonomske ocene uspešnosti projekta
upoštevajo tudi posredni učinki
projekta;
– finančna interna je kazalnik finančno-tržne donosnosti
stopnja projekta, pri čemer se v izračunih
donosnosti: finančne ocene uspešnosti projekta
vrednosti izrazijo z dejanskimi tržnimi
cenami;
– količnik relativne je razmerje med sedanjo vrednostjo vseh
koristnosti: koristi projekta in sedanjo vrednostjo
stroškov;
– naložba: je vlaganje v neopredmetena in
opredmetena sredstva, ki bodo v skladu
z določbami akta, ki ureja metodologijo
za določitev regulativnega okvira za
prenos zemeljskega plina, po prenosu v
uporabo vključena v regulativno bazo
sredstev, in predstavlja aktivnost
operaterja prenosnega sistema v širitev
prenosnega sistema oziroma v povečanje
ali ohranjanje zanesljivosti
obratovanja ter vlaganje v druge
neenergetske naložbe;
– neto sedanja je razlika med diskontiranim tokom vseh
vrednost: koristi in vseh stroškov naložbe;
– plinovodni objekt: je objekt ali naprava, ki je pomembna
za obratovanje plinovodov; to so lahko
čistilne postaje, kompresorske postaje,
dispečerski center, merilno-
regulacijske postaje, regulacijske
postaje, merilne postaje, naprave za
katodno zaščito, pomožni rezervoarji,
sekcijske zaporne postaje,
telekomunikacijsko omrežje, namenjeno
obratovanju plinovoda, tlačne posode
ter drugi postroji in naprave;
– vrednost naložbe: so vsi naložbeni izdatki in vložki v
denarju in stvareh, ki v skladu z
določbami akta, ki ureja metodologijo
za določitev regulativnega okvira za
prenos zemeljskega plina, lahko po
prenosu v uporabo vključujejo v
vrednost regulirane baze sredstev.
II. METODOLOŠKE OSNOVE ZA OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE NALOŽB
3. člen
(metodološke osnove)
(1) Pri ocenjevanju in vrednotenju naložb agencija naložbeni načrt ocenjuje z vidika vpliva naložbenega načrta na stroške in prihodke operaterja prenosnega sistema in koristi naložb za odjemalce zemeljskega plina.
(2) Ocenjevanje in vrednotenje naložb temelji na analizi stroškov in koristi naložb in merilih razpoložljivosti virov financiranja, finančnih merilih, ekonomskih merilih, merilih zanesljivosti oskrbe in razvojnih merilih, kot je določeno s tem aktom.
III. POSTOPKI IN ROKI ZA PRIPRAVO NALOŽBENEGA NAČRTA IN NJEGOVO POSREDOVANJE AGENCIJI V PREVERITEV IN OCENO
4. člen
(priprava naložbene dokumentacije)
(1) Naložbeni načrt mora biti izdelan strokovno in skrbno.
(2) Vse denarne vrednosti v naložbenem načrtu morajo biti izražene v EUR brez DDV.
(3) Naložbeni načrt ne vključujejo naložb, za katere je predvidena ali je že bila podana vloga za izvzetje oziroma je bila izdana odločba o izvzetju.
(4) Naložbeni načrt mora vsebovati vse naložbe v različnih fazah izvedbe, ki se bodo izvajale v naslednjih treh letih oziroma bo morala zanje biti v tem obdobju zagotovljena finančna pokritost. Triletno obdobje, ki je obravnavano v naložbenem načrtu, je obdobje treh let, ki se prične s koledarskim letom, ki sledi letu, v katerem operater prenosnega sistema agenciji predloži naložbeni načrt.
(5) Operater prenosnega sistema pripravi seznam s prioritetnim vrstnim redom vseh naložb iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: seznam naložb). Podrobnejšo vsebino seznama naložb določa 10. člen tega akta.
5. člen
(časovni roki in posredovanje agenciji)
(1) Operater prenosnega sistema vsako leto najkasneje do 1. junija predloži agenciji naložbeni načrt kot prilogo k desetletnemu razvojnemu načrtu omrežja (v nadaljnjem besedilu: desetletni razvojni načrt) in v njem podrobneje predstavi naložbe, ki jih bo izvedel v naslednjih treh letih in so zajete tudi v desetletnem razvojnem načrtu.
(2) Operater prenosnega sistema predloži agenciji naložbeni načrt v natisnjenem izvodu in v elektronski obliki, ki omogoča računalniško obdelavo.
6. člen
(objava naložbenih načrtov)
Agencija na svoji spletni strani oziroma v letnem poročilu objavi javne podatke in informacije iz naložbenega načrta in poročilo o realizaciji najpomembnejših projektov, razen podatkov in informacij, ki imajo naravo poslovne skrivnosti v skladu z zakonodajo s področja gospodarskih družb.
IV. OBVEZNA VSEBINA NALOŽBENEGA NAČRTA
7. člen
(opredelitev naložb)
(1) Za namene tega akta se naložbe delijo glede na tip, vrsto, vplivno območje in fazo izvedbe.
(2) Tip naložbe opredeljuje naslednje kategorije infrastrukture zemeljskega plina in drugih naložb:
– plinovodi (prenosni, priključni, povezovalni in drugi);
– plinovodni objekti, oprema in inštalacije, ki so bistvenega pomena za varno in učinkovito upravljanje prenosnega sistema;
– ostale naložbe, med katere sodijo tudi neenergetske naložbe.
(3) Vrste naložbe so:
– naložbe v širitev prenosnega sistema, ki pomeni novogradnjo, ki je prva graditev plinovodov in pripadajočih objektov, in je povezana s pridobitvijo zemljišča oziroma pravice uporabe, ustrezne projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja;
– naložbe v povečanje obratovalne zanesljivosti prenosnega sistema, ki vključujejo naložbe v obnove, rekonstrukcije, prestavitve, posodobitve, opustitve, naložbe v izboljšanje kakovosti obratovanja, naložbe za namen interoperabilnosti in sistemske zanke;
– ostale naložbe, med katere sodijo tudi neenergetske naložbe.
(4) Glede na vplivno območje se naložbe delijo na:
– naložbe v notranje omrežje, ki imajo vpliv na delovanje prenosnega sistema znotraj državnih meja;
– čezmejne naložbe, ki so razen za Republiko Slovenijo pomembne vsaj še za eno sosednjo državo, oziroma naložbe v notranje omrežje, ki vplivajo na obseg razpoložljivosti čezmejnih zmogljivosti;
– naložbe skupnega evropskega interesa, ki jim je Evropska Komisija podelila status »projekti skupnega interesa« z namenom njihovega prispevka k ciljem evropske energetske politike.
(5) Glede na fazo izvedbe se naložbe delijo na:
– naložbe v gradnji, ki so naložbe, za katere je bila na osnovi investicijske dokumentacije sprejeta in potrjena končna naložbena odločitev, faza načrtovanja je zaključena, gradnja pa se že izvaja;
– naložbe v pripravi: so naložbe, za katere je začetek gradnje predviden v naslednjih treh letih;
– naložbe v načrtovanju: so naložbe v študije, lokacijsko in investicijsko dokumentacijo ter druge naložbe, ki bodo v triletnem obdobju še v fazi načrtovanja, začetek gradnje pa v tem obdobju ni predviden.
8. člen
(vsebina)
Obvezna vsebina naložbenih načrtov zajema:
– izhodišča pri pripravi naložbenega načrta ter namen in cilje oziroma strategije naložb iz naložbenega načrta;
– izračun skupnih virov financiranja, ki jih bo operater prenosnega sistema uporabil za financiranje naložb v naslednjem triletnem obdobju;
– seznam naložb po prioritetnem vrstnem redu;
– razkritje kriterijev za določitev prioritetnega vrstnega reda izvajanja naložb;
– predstavitev naložb v pripravi;
– poročilo o izvajanju naložbenega načrta.
9. člen
(razkritje virov financiranja)
(1) Operater prenosnega sistema vire financiranja, ki jih bo uporabil za financiranje naložb iz naložbenega načrta, prikaže tako, da razkrije:
– amortizacijo naložb;
– druge namenske vire za financiranje naložb;
– prejemke od odplačne odtujitve naložb;
– čisti poslovni izid, ki ga bo operater prenosnega sistema namenil za financiranje naložb;
– najem novih kreditov za financiranje naložb in
– odplačilo glavnic obstoječih, že najetih kreditov za financiranje naložb, ki se upošteva kot odbitna postavka.
(2) Tabelo za izračun in razkritje virov financiranja naložb, skupaj z navodili za izpolnjevanje, določa Priloga I, ki je sestavni del tega akta.
10. člen
(seznam naložb)
(1) Operater prenosnega sistema v seznamu naložb razkrije vse naložbe (naložbe v gradnji, naložbe v pripravi in naložbe v načrtovanju) po prioritetnem vrstnem redu in za posamezno naložbo opredeli:
– naziv naložbe oziroma tehnično-tehnološko opredelitev naložbe;
– enolično identifikacijsko oznako naložbe oziroma projekta (obvezno samo za naložbe v plinovode, plinovodne objekte, opremo in inštalacije);
– tip in vrsto naložbe, vplivno območje in fazo izvedbe posamezne naložbe, v skladu z določbami 7. člena tega akta;
– skupno načrtovano vrednost naložbe, skupno že porabljena sredstva za naložbo ter načrtovana vlaganja v naslednjem triletnem obdobju.
(2) Operater prenosnega sistema pripravi seznam naložb v skladu z navodili, določenimi v Prilogi II, ki je sestavni del tega akta.
11. člen
(prioritetni vrstni red naložb)
(1) Operater prenosnega sistema v seznamu naložb razvrsti naložbe po prioritetnem vrstnem redu od najbolj prioritetne do najmanj prioritetne naložbe.
(2) Operater prenosnega sistema podrobno navede in utemelji kriterije, ki jih je uporabil za določitev prioritetnega vrstnega reda naložb.
12. člen
(predstavitev naložb v pripravi)
(1) Operater prenosnega sistema v naložbenem načrtu podrobneje prikaže naložbe v pripravi, ki se nanašajo na širitev prenosnega sistema in na povečanje obratovalne zanesljivosti prenosnega sistema.
(2) Operater prenosnega sistema razvrsti naložbe iz prvega odstavka tega člena glede na vrednosti naložb, in sicer na:
– naložbe z vrednostjo do pet milijonov eurov;
– naložbe z vrednostjo med pet in 25 milijonov eurov;
– naložbe z vrednostjo nad 25 milijonov eurov.
(3) Operater prenosnega sistema podrobneje prikaže podatke, izračune in rezultate analiz skladno s Prilogo III, ki je sestavni del tega akta.
(4) Pri izračunu finančnih kazalnikov se uporablja finančna diskontna stopnja, ki je enaka tehtanemu povprečnemu strošku kapitala v skladu z določbami akta, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira za prenos zemeljskega plina.
(5) Pri izračunu ekonomskih kazalnikov se uporabi družbena diskontna stopnja, ki je višja ali enaka družbeni diskontni stopnji, določeni v skladu z metodologijo Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za plin (v nadaljnjem besedilu: ENTSO za plin).
(6) Za namen tega akta se za iste tipe naložb upošteva enaka ekonomska doba.
(7) Za naložbe, ki so za dosego ciljev oziroma ekonomske upravičenosti med seboj tako soodvisne, da bi se jih lahko obravnavalo kot eno naložbo z več izvedbenimi fazami, se vrednosti naložb za namen določitve potrebne vsebine naložbenih načrtov seštevajo.
13. člen
(naložbe skupnega interesa)
Za naložbe skupnega interesa operater prenosnega sistema dodatno priloži še analizo stroškov in koristi (v nadaljnjem besedilu: CBA analiza), izdelano v skladu z metodologijo ENTSO za plin.
V. MERILA ZA UGOTAVLJANJE UČINKOVITOSTI NALOŽB
14. člen
(uporabljena merila)
Merila, ki jih agencija uporablja pri ocenjevanju naložbenega načrta in ugotavljanju učinkovitosti naložb, so:
– razpoložljivost virov financiranja;
– finančna merila;
– ekonomska merila;
– merila zanesljivosti oskrbe;
– razvojna merila.
15. člen
(razpoložljivost virov financiranja)
(1) Agencija pri ocenjevanju naložbenega načrta ugotavlja, ali je skupna vrednost naložb usklajena z razpoložljivimi viri financiranja iz prvega odstavka 9. člena tega akta.
(2) Če operater prenosnega sistema, ne glede na prejšnji odstavek, predloži naložbeni načrt, ki presega razpoložljive vire financiranja iz prvega odstavka 9. člena tega akta (presežne naložbe), v naložbenem načrtu podrobno razkrije zneske dejanskega reguliranega donosa na sredstva za zadnja tri leta pred oddajo naložbenega načrta in zneske iz teh dejanskih reguliranih donosov na sredstva, ki jih je operater prenosnega sistema porabil za financiranje naložb. V tem primeru se šteje, da je razpoložljivost virov financiranja ustrezna.
16. člen
(finančna merila)
(1) S finančnimi merili agencija presoja učinke, ki jih naložba prinaša operaterju prenosnega sistema.
(2) Osnova za izračun finančnih meril za ugotavljanje učinkovitosti naložbe je finančna analiza naložbe (finančni gotovinski tok). Pri izračunih dinamičnih meril se uporablja metoda diskontiranja.
(3) Kazalniki finančnih meril so finančna neto sedanja vrednost (NSV(f)), finančna interna stopnja donosnosti (ISD(f)) in finančni količnik relativne koristnosti (K/S(f)).
(4) Agencija pri ocenjevanju naložbenega načrta ugotavlja finančno upravičenost naložb v pripravi, ki se nanašajo na širitev prenosnega sistema ali na povečanje obratovalne zanesljivosti prenosnega sistema in katerih naložbena vrednost presega pet milijonov evrov.
(5) Naložbeni načrt je finančno upravičen, če je za naložbe iz prejšnjega odstavka finančna neto sedanja vrednost (NSV(f)) večja od nič, finančna interna stopnja donosnosti (ISD(f)) je večja od finančne diskontne stopnje iz četrtega odstavka 12. člena tega akta, finančni količnik relativne koristnosti (K/S(f)) pa je večji od ena.
17. člen
(ekonomska merila)
(1) Z ekonomskimi merili agencija presoja učinke, ki jih naložba prinaša operaterju prenosnega sistema in drugim subjektom. Ekonomska merila poleg neposrednih učinkov (stroškov in koristi) vključujejo tudi posredne vplive na družbo kot celoto (na primer vpliv na okolje, varnost in zdravje).
(2) Osnova za izračun ekonomskih meril za ugotavljanje učinkovitosti naložbe je ekonomska analiza (ekonomski tok). Pri izračunih dinamičnih meril se uporablja metoda diskontiranja.
(3) Kazalniki ekonomskih meril so ekonomska neto sedanja vrednost (NSV(e)), ekonomska interna stopnja donosnosti (ISD(e)) in ekonomski količnik relativne koristnosti (K/S(e)).
(4) Agencija pri ocenjevanju naložbenega načrta ugotavlja ekonomsko upravičenost naložb v pripravi, ki se nanašajo na širitev prenosnega sistema ali na povečanje obratovalne zanesljivosti prenosnega sistema in katerih naložbena vrednost presega 25 milijonov eurov.
(5) Naložbeni načrt je ekonomsko upravičen, če je za naložbe iz prejšnjega odstavka ekonomska neto sedanja vrednost (NSV(e)) večja od nič, ekonomska interna stopnja donosnosti (ISD(e)) je večja od družbene diskontne stopnje iz petega odstavka 12. člena tega akta, ekonomski količnik relativne koristnosti (K/S(e)) pa je večji od ena.
18. člen
(merila zanesljivosti oskrbe)
(1) Z merili zanesljivosti oskrbe agencija ugotavlja pomembnost naložbe za povišanje infrastrukturnega standarda (N-1) oziroma ali naložba zmanjšuje kritična tveganja opredeljena v oceni tveganj iz 9. člena Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES (UL L št. 295 z dne 12. 11. 2010, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 994/2010).
(2) Z merili zanesljivosti oskrbe agencija presoja naložbe v izgradnjo prenosnega sistema, kadar je kazalnik finančne neto sedanje vrednosti naložbe (NSV(f)) negativen, upravičenost naložbe pa se izkazuje z znatnim povišanjem zanesljivosti oskrbe.
(3) Naložbeni načrt je skladen z merili zanesljivosti oskrbe, če naložbe, ki v skladu s 16. členom tega akta niso finančno upravičene, izkazujejo bistveno povišanje infrastrukturnega standarda (N-1) oziroma če bistveno zmanjšujejo kritična tveganja, opredeljena v oceni tveganj iz 9. člena Uredbe 994/2010.
(4) Pri presoji upravičenosti iz prejšnjega odstavka agencija smiselno upošteva tudi vrednost naložbe.
19. člen
(razvojna merila)
(1) Z razvojnimi merili agencija ugotavlja dodatne razvojne elemente oziroma prispevke, ki jih ima določena naložba v državnem, regijskem ali čezmejnem prostoru. Izkazujejo se z usklajenostjo z desetletnim razvojnim načrtom oziroma desetletnim razvojnim načrtom omrežja za Evropsko unijo.
(2) Z razvojnimi merili agencija ocenjuje tudi usklajenost naložb z rezultati javnega posvetovanja, ki ga izvede agencija. Agencija ugotavlja zlasti usklajenost ponudbe in povpraševanja po prenosnih zmogljivosti v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju.
(3) Pri čezmejnih naložbah agencija ugotavlja tudi vpliv naložbe na izkoriščenost obstoječe energetske infrastrukture, predvsem na izkoriščenost zmogljivosti relevantnih točk prenosnega sistema kot tudi ostale povezane energetske infrastrukture. Agencija vpliv naložbe oceni kot »nevtralen«, »pozitiven« ali »negativen«. Kazalnik, ocenjen kot nevtralen, ima zanemarljiv vpliv na izkoriščenost obstoječe infrastrukture. Pozitiven vpliv na obstoječo infrastrukturo je podan, ko se pričakuje, da bo nova naložba razbremenila eno ali več relevantnih točk, ki so občasno, pogosto ali vedno pogodbeno ali tudi fizično prezasedene. Negativen vpliv na obstoječo energetsko infrastrukturo je podan, ko se pričakuje, da bo nova naložba preusmerila tokove zemeljskega plina, tako da bo bistveno zmanjšala zakup prenosnih zmogljivosti na tistih relevantnih točkah, v katerih se pogodbena prezasedenost ne pojavlja.
(4) Za naložbe skupnega evropskega interesa agencija ugotavlja, ali je naložba uvrščena na veljavni seznam projektov skupnega interesa pri Evropski Komisiji in usklajenost priložene CBA analize z metodologijo ENTSO za plin. Agencija oceni tudi, ali vrednosti kazalnikov iz CBA analize upravičujejo izvedbo naložbe.
(5) Naložbeni načrt je skladen z razvojnimi merili, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– vse naložbe so usklajene z naložbami iz predloženega desetletnega razvojnega načrta in z rezultati javnega posvetovanja;
– vpliv na izkoriščenost obstoječe energetske infrastrukture za naložbe v notranje omrežje in čezmejne naložbe je ocenjen kot »nevtralen« ali kot »pozitiven«;
– čezmejne naložbe in naložbe skupnega evropskega interesa so usklajene z naložbami iz desetletnega razvojnega načrta omrežja za Evropsko unijo;
– naložbe skupnega evropskega interesa so uvrščene na veljavni seznam projektov skupnega interesa pri Evropski Komisiji, CBA analiza je narejena v skladu z metodologijo ENTSO za plin, vrednosti kazalnikov pa upravičujejo izvedbo naložbe.
VI. POSTOPKI ZA OCENJEVANJE NALOŽBENEGA NAČRTA IN ODLOČANJE O OBSEGU NALOŽB
20. člen
(ocena naložbenega načrta)
(1) Agencija presoja skladnost vsebine in oblike naložbenega načrta z določbami tega akta.
(2) Agencija lahko v postopku ocenjevanja naložbenega načrta od operaterja prenosnega sistema zahteva dodatna pojasnila, izračune, analize ali dokazila o posamezni naložbi iz naložbenega načrta. Operater prenosnega sistema mora agenciji zahtevano dokumentacijo posredovati v zahtevanem roku.
(3) Če agencija po izvedenem postopku ocenjevanja naložbenega načrta in proučitve desetletnega razvojnega načrta izda soglasje k desetletnemu razvojnemu načrtu, se šteje, da je naložbeni načrt pozitivno ocenjen. Naložbe iz naložbenega načrta, ki je priložen desetletnemu razvojnemu načrtu, h kateremu je agencija dala soglasje v letu, v katerem odloča o novem regulativnem okviru, so podlaga za določitev načrtovanih upravičenih stroškov operaterja prenosnega sistema.
(4) Agencija lahko od operaterja prenosnega sistema zahteva, da desetletni razvojni načrt oziroma naložbeni načrt za njegova prva tri leta spremeni oziroma dopolni. V tem primeru mora operater prenosnega sistema ustrezno spremenjen oziroma dopolnjen desetletni razvojni načrt oziroma naložbeni načrt agenciji predložiti najkasneje v roku dveh mesecev od prejema zahteve agencije.
(5) Če operater prenosnega sistema desetletnega razvojnega načrta oziroma naložbenega načrta ne spremeni ali dopolni v skladu z zahtevami agencije ali se na poziv agencije ne odzove, agencija zavrne izdajo soglasja k desetletnemu razvojnemu načrtu.
VII. POROČILO O IZVAJANJU NALOŽBENEGA NAČRTA
21. člen
(namen in vsebina poročila)
(1) Operater prenosnega sistema za namene spremljanja in ocenjevanja izvajanja desetletnega razvojnega načrta, ki ga agencija izvaja v skladu z 201. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14), v naložbeni načrt vključi tudi poročilo o izvajanju naložbenega načrta v preteklem letu (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
(2) Poročilo zajema izvajanje naložb iz predhodnih naložbenih načrtov, potrjenih s strani agencije.
(3) Poročilo podaja podrobnejši prikaz naložbenih aktivnosti v koledarskem letu pred izdajo naložbenega načrta, naložbene aktivnosti v predhodnih letih pa povzema zgolj informativno, kot je potrebno za razumevanje poteka naložb.
(4) Operater prenosnega sistema mora v poročilu zagotoviti korelacijo posamezne naložbe z registrom sredstev, ki ga uporablja za namene računovodenja.
(5) Poročilo vsebuje:
– izsledke primerjav časovnega načrta naložb v gradnji ali izvajanju s časovnim načrtom, predvidenim v naložbenem načrtu (nadziranje izvajanja časovnega načrta);
– primerjavo dejanske vrednosti naložbe v gradnji ali izvajanju in porabe finančnih sredstev s predvideno v naložbenem načrtu;
– ugotovitve primerjav dejanskih rezultatov v obliki finančnih kazalnikov s tistimi iz naložbenega načrta;
– opis z razlago vzrokov in posledic morebitnih časovnih, finančnih ali drugih odmikov od načrtovanih vrednosti in predstavitev ukrepov, s katerimi se bodo odmiki odpravili.
VIII. KONČNA DOLOČBA
22. člen
(uveljavitev akta)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 27-46/2014-08/245
Maribor, dne 21. januarja 2015
EVA 2015-2430-0010
Predsednica sveta
Agencije za energijo
Ivana Nedižavec Korada l.r.
