Na podlagi 18. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12, 57/12) 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/15) je Občinski svet Občine Križevci na 3. redni seji dne 4. 2. 2015 sprejel

Spremeni in dopolni se Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89, Uradni list RS, št. 8/91, 18/92, 50/97, 29/98, 15/99, 84/01, 80/12), ki velja za območje Občine Križevci pri Ljutomeru.

6. člen se spremni in dopolni:
Na koncu prve alineje prvega odstavka, se doda besedilo, ki se glasi: »(na varovanih območjih na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave so dovoljene le nezahtevne agromelioracije)«
Druga alineja prvega odstavka se v celoti spremeni, tako da se glasi:
»– premični čebelnjak, pomožna kmetijska-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža ter enostavni, nezahtevni in začasni objekti iz Priloge 1,«
Tretja alineja prvega odstavka se v celoti spremeni, tako da se glasi:
»– gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini 221 – daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja,«
Peta alineja prvega odstavka se dopolni, tako da se glasi:
»– začasni objekti iz Priloge 1,«
Šesta alineja prvega odstavka se dopolni tako, da se glasi:
»– rekonstrukcija lokalnih cest, dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste. Pri rekonstrukciji lokalnih cest so vključena tudi vzdrževalna dela in odstranitev. Kot lokalne ceste se štejejo vse občinske prometne površine ter obstoječe dostopne poti do objektov. Kot prometne površine, se štejejo vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega akta občine niso opredeljene posebej kot prometne površine, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč in so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna zemljišča – prometne površine, poti).«
V drugem odstavku se na koncu besedila doda besedilo, ki se glasi: »Na območju namenske rabe gozd so dopustni enostavni, nezahtevni in začasni objekti iz Priloge 1 ter posegi, ki jih dovoljuje Zakon o gozdovih. Za vsak poseg v gozd se pridobi ustrezno gozdno soglasje.«
V tretjem odstavku se za drugim stavkom doda naslednji stavek, ki se glasi: »Na vodnih in priobalnih zemljiščih so dopustni posegi, ki jih dovoljuje Zakon o vodah ter posegi iz Priloge 1. Za vsak poseg v vodno in priobalno zemljišče se pridobi vodno soglasje.« Tretji stavek postane četrti.

Tretji odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Novi zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4 m, na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti, športna in turistična območja, najmanj 5,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča. Kot oddaljenost od parcelne meje se šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. Pri obstoječih objektih je možna nadzidava, dozidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov v obstoječih odmikih.«

Za prvo alinejo 4. točke 11. člena, se doda druga alineja, ki se glasi:
»– Nezahtevni in enostavno objekti, iz skupine pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov ter začasni objekti, ki se lahko umeščajo na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč, se oblikovno prilagodijo namenu ob upoštevanju pogojev iz predpisa, o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ter pogojev iz Priloge 1. Objekti naj bodo montažne izvedbe, na točkovnih temeljih, razen talnih objektov, kot so gnojišče, zbiralniki, kompostarna, napajalno korito. Streha na nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektih je dvokapna z naklonom od 25 do 45 stopinj, opečne, sive ali rjave barve. Uporaba signalnih barv na teh objektih je prepovedana.«
Za 7. točko 11. člena, se doda 8. točka, ki se glasi:
»8. Gradbeno inženirski objekti
– Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu ter v skladu s pogoji in soglasju upravljavca posamezne infrastrukture. Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v odprti krajini (vodohran, antene ipd.) morajo biti umeščeni na tak način, da so v prostoru čim manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v strokovni podlagi, ki je priloga projektne dokumentacije.
– Mesto za postavitev antene bazne postaje mora biti izbrano tako, da je onemogočen dostop na območje, na katerem so mejne vrednosti glede na predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju lahko čezmejne. Poleg tega je potrebno antene baznih postaj graditi na ustrezni oddaljenosti od stanovanjskih objektov, šol, vrtcev in podobno (min. 200 m). Z odmikom je potrebno zagotoviti, da mejne vrednosti niso presežene.
– Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati v bližini obstoječih cest, poti in strug oziroma njihovih koridorjev, pri čemer se je treba izogibati posegom v območju sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših, ter razdrobitvi posestne strukture.«

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da glasi:
»Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične ali lesene ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. Ograje v naseljih ne smejo presegati 1,5 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah, se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Če je sosednje zemljišče javna cesta, se za postavitev ograje pridobi soglasje upravljavca javne ceste. Višje ograje od predpisanih so možne v primeru posebnih varnostnih zahtev.«

Na koncu prve alineje 1. točke drugega odstavka 22. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Objekti so možni izključno v cestnem pasu in območjih kjer ni habitata dvoživk (mokrišča, voda, priobalni pas).«
Na koncu druge in tretje alineje 1. točke drugega odstavka 22. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Morebitni novi posegi (gradnje) so možni na območjih, kjer ne bo negativnega vpliva na lastnosti zaradi katerih je bila naravna vrednota opredeljena.«
Na koncu druge alineje 2. točke drugega odstavka 22. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Morebitni novi posegi (gradnje) so možni kolikor ne vplivajo negativno na habitate zavarovanih vrst zaradi katerih je bil EPO Boreci opredeljeno.«
Na koncu tretje alineje 2. točke drugega odstavka 22. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Morebitni novi posegi (gradnje) so možni kolikor ne vplivajo negativno na habitate zavarovanih vrst zaradi katerih je bil EPO Stanetinski in Kupetinski potok opredeljeno.«
Na koncu prve, druge in tretje alineje 3. točke drugega odstavka 22. člena se doda besedilo, ki se glasi: »Morebitni novi posegi (gradnje) so možni na območjih, kjer ni negativnega vpliva na kvalifikacijske habitatne tipe in habitate kvalifikacijskih vrst, ter niso v nasprotju z varstvenimi cilji opredeljenimi z Uredbo o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000.«

Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine iz 1. člena tega odloka, se konča na podlagi navedenih aktov.

V prvem odstavku 1. člena Odloka o spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 80/12) se črta navedba uradnega glasila 44/99.

Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.