Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami za ohranjanje in izboljševanje ekosistemov ter blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, ki se izvajajo kot ukrepi razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: ukrepi razvoja podeželja) v skladu z 22. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14; v nadaljnjem besedilu: zakon) in Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 za izvajanje:
1. Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določbah za upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom, spremembi direktiv Sveta 98/56/ES, 2000/29/ES in 2008/90/ES, uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 882/2004 in (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi sklepov Sveta 66/399/EGS in 76/894/EGS ter Odločbe Sveta 2009/470/ES (UL L št. 189 z dne 27. 6. 2014, str. 1);
2. Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);
3. Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1358/2014 z dne 18. decembra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 glede izvora ekološko vzrejenih živali iz ribogojstva, gojitvenih praks v ribogojstvu, krme za ekološko vzrejene živali iz ribogojstva ter proizvodov in snovi, ki so odobreni za uporabo v ekološkem ribogojstvu (UL L št. 365 z dne 19. 12. 2014, str. 97), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);
4. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320);
5. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014 o spremembi priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 367 z dne 23. 12. 2014, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
6. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
7. Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1378/2014 z dne 17. oktobra 2014 o spremembi priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter prilog II in III k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 367 z dne 23. 12. 2014, str. 16), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1307/2013/EU);
8. Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/200) (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 331 z dne 18. 11. 2014, str. 41), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);
9. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade (UL L št. 69 z dne 8. 3. 2014, str. 65), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1232/2014 z dne 18. novembra 2014 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 215/2014 zaradi prilagoditve sklicev Uredbi (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter o popravku Izvedbene uredbe (EU) št. 215/2014 (UL L št. 332 z dne 19. 11. 2014, str. 5);
10. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L št. 138 z dne 13. 5. 2014, str. 5);
11. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1);
12. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
13. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (EU) (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74);
14. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1);
15. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
16. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69; v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
17. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 821/2014 z dne 28. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede podrobne ureditve prenosa in upravljanja prispevkov iz programov, poročanja o finančnih instrumentih, tehničnih značilnosti ukrepov obveščanja in komuniciranja za operacije ter sistema za beleženje in shranjevanje podatkov (UL L št. 223 z dne 29. 7. 2014, str. 7);
18. Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič popravljene s Popravkom Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 271 z dne 12. 9. 2014, str. 102);
19. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 59).
(2) Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RDNP 001 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020), je dostopen na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in pri izpostavah Javne službe kmetijskega svetovanja (v nadaljnjem besedilu: kmetijska svetovalna služba).

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. aktiven kmet je aktiven kmet v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil;
2. glavni posevek je kmetijska rastlina, za katero se vloži zahtevek za plačilo za glavni posevek na geoprostorskem obrazcu za vloge in zahtevke na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto;
3. kmetijska dejavnost je kmetijska dejavnost, kot je opredeljena s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil;
4. kmetijska parcela je strnjena površina zemljišča, ki jo prijavi en upravičenec in ne obsega več kot ene skupine kmetijskih rastlin iz 17. člena Uredbe 640/2014/EU;
5. kmetijska površina je kmetijska površina v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil;
6. lokacija izvajanja operacije oziroma zahteve je GERK znotraj območja izvajanja operacije oziroma zahteve, na katerem se ta operacija oziroma zahteva izvaja;
7. lokalne pasme domačih živali so avtohtone in tradicionalne pasme domačih živali;
8. najožja vodovarstvena območja – državni nivo so najožja vodovarstvena območja, ki so določena z uredbami, ki urejajo vodovarstvena območja;
9. njivske površine so GERK z vrsto rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«;
10. območje izvajanja operacije oziroma zahteve je območje, na katerem se operacija oziroma zahteva izvaja. Območje izvajanja operacije oziroma zahteve se lahko nanaša na območje celotne Republike Slovenije ali pa je geografsko omejeno in se nanaša le na določena območja Republike Slovenije;
11. poljina je strnjena površina posamezne kmetijske rastline ali mešanice kmetijskih rastlin na GERK z vrsto rabe »1100 – njiva«;
12. skupina kmetijskih rastlin je skupina kmetijskih rastlin iz 17. člena Uredbe 640/2014/EU za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe za vsako od prijavljenih površin v zahtevkih, za katero se uporabi drugačna višina plačila;
13. trajni nasadi so GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, »1211 – vinograd«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak« in »1230 – oljčnik«;
14. trajno travinje so GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«;
15. travojede živali so govedo, drobnica, kopitarji in jelenjad (damjaki, mufloni, navadni jeleni, druga rastlinojeda divjad za prirejo mesa);
16. ugotovljena površina je v skladu s 23. točko pod (b) prvega odstavka 2. člena Uredbe 640/2014/EU površina delov parcele ali parcel, ugotovljena z upravnimi pregledom ali s pregledom na kraju samem;
17. upravna kazen je upravna kazen iz Uredbe 1306/2013/EU, Uredbe 640/2014/EU in Uredbe 809/2014/EU in pomeni ustrezen znesek zmanjšanja, zavrnitev oziroma ukinitev plačil iz predpisa, ki ureja neposredna plačila v kmetijstvu, plačil na podlagi 28., 29., 31. in 33. člena Uredbe 1305/2013/EU ter plačil na podlagi 46. in 47. člena Uredbe 1308/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: zmanjšanje, zavrnitev oziroma ukinitev plačil);
18. zahtevek je zahtevek za plačilo, ki je vložen v zbirni vlogi za tekoče leto, za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, za kmetijsko parcelo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

Na podlagi te uredbe se izvajajo naslednji ukrepi razvoja podeželja:
– kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP);
– ekološko kmetovanje (v nadaljnjem besedilu: ukrep EK);
– plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: ukrep OMD).

(1) Upravičenci za pridobitev plačil iz te uredbe so kmetijska gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG), ki so določena z zakonom in to uredbo ter izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.
(2) Za KMG vlaga zahtevke za plačilo za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe nosilec KMG.

(1) Ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe se financirajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
(2) Za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe je skupno namenjenih do 529.740.720 eurov, od katerih se namenja do:
– 203.607.386,67 eura za ukrep KOPOP, od tega se namenja 33,6 milijona eurov za prevzete obveznosti za kmetijsko okoljske podukrepe, razen za podukrep ekološko kmetovanje, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2007–2013);
– 60,2 milijona eurov za ukrep EK, od tega se namenja 6,4 milijona eurov za prevzete obveznosti za podukrep ekološko kmetovanje v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil iz PRP 2007–2013;
– 265.933.333,33 eura za ukrep OMD, od tega se namenja 1.333.333,33 eura za prevzete obveznosti za ukrep območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz PRP 2007–2013.
(3) Skupna sredstva iz prejšnjega odstavka ne smejo biti presežena.
(4) Plačila za izvajanje ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe se za zahtevke za te ukrepe, vložene v tekočem letu vložitve zahtevkov, izvršijo najpozneje v obdobju tekočega leta in treh naslednjih let (obdobje n + 3) v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.
(5) Sredstva, zagotovljena v tekočem proračunskem letu, se namenijo za plačilo odobrenih zahtevkov za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe in prevzete obveznosti za ukrepe iz PRP 2007–2013 ter plačilo pritožb za te ukrepe, ki jim je bilo ugodeno.
(6) Če se sredstva, namenjena za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, v tekočem letu ne porabijo v celoti, se sredstva med temi ukrepi za tekoče leto lahko prerazporedijo.
(7) Neporabljena sredstva iz drugega odstavka tega člena se lahko prenašajo do konca programskega obdobja do skupne višine sredstev, namenjenih ukrepom razvoja podeželja iz te uredbe za programsko obdobje 2014–2020.

Plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se ne smejo sofinancirati iz drugih javnih virov.

Namen ukrepa KOPOP je vzpostaviti ravnotežje med potrebo po pridelavi hrane in varovanjem okolja ter spodbuditi KMG, da bi s kmetijskimi zemljišči gospodarila na način, ki zmanjšuje vplive kmetovanja na okolje, prispeva k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam ter zagotavlja izvajanje družbeno pomembnih storitev in neblagovnih javnih dobrin.

Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP so KMG, ki se v izvajanje tega ukrepa vključijo prostovoljno in ves čas trajanja obveznosti izpolnjujejo pogoje in zahteve iz te uredbe.

(1) V ukrep KOPOP je mogoče vstopiti v letih 2015 in 2016.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je v operacije Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, Steljniki, Vodni viri, Ohranjanje habitatov strmih travnikov, Grbinasti travniki, Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri, Planinska paša in Visokodebelni travniški sadovnjaki iz te uredbe mogoče vstopiti v obdobju 2015–2020, v zahtevo Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino znotraj operacije Vinogradništvo v letu 2016, v zahtevo Varovanje črede s pastirjem znotraj operacije Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri in v operacijo Ohranjanje mejic iz te uredbe v obdobju 2016–2020.

(1) Obveznosti za izvajanje ukrepa KOPOP iz te uredbe trajajo pet let. Odstopanja od te obveznosti so dovoljena le v naslednjih primerih:
– prevzeta obveznost lahko preneha v skladu z drugim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU;
– višje sile ali izjemnih okoliščin, kot to določa 2. člen Uredbe 1306/2013/EU in so opredeljeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Obveznost izvajanja ukrepa KOPOP traja celotno koledarsko leto.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so izjeme glede koledarskega leta mogoče pri izvajanju zahtev Ozelenitev njivskih površin znotraj operacij iz 1. in 11. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe, Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino znotraj operacij iz 3. in 4. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe, Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino znotraj operacije iz 4. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe in Za GERK-e, ki so večji od 1 ha v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika znotraj operacij iz 5., 6., 7., 8., 9. in 10. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe.
(4) Po zaključku petletne obveznosti izvajanja posamezne operacije iz 20. člena te uredbe je možno letno podaljšanje te obveznosti, pri čemer se lahko podaljša le celotno obveznost.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zaključena petletna obveznost za izvajanje operacije Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje iz te uredbe lahko podaljša, če število v to operacijo vključenih živali ni manjše od števila živali, določenega v drugem odstavku 108. člena te uredbe.
(6) Upravičenci, ki so na določenih površinah KMG izvajali ukrep KOPOP, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje tega ukrepa te površine vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep KOPOP v predhodnem letu.
(7) Če upravičenci v času trajanja obveznosti izvajanja ukrepa KOPOP vstopijo v ukrep EK, obveznost izvajanja operacij ukrepa KOPOP, pri katerih kombinacija med ukrepoma KOPOP in EK ni dovoljena, preneha brez dolžnosti vračila že prejetih sredstev za izvajanje teh operacij.

Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje posamezne zahteve v okviru operacij ukrepa KOPOP je 0,1 hektarja (v nadaljnjem besedilu: ha). Na KMG mora biti v posamezno zahtevo v okviru operacij ukrepa KOPOP vključenih najmanj 0,3 ha kmetijskih površin, razen če za posamezne operacije v tej uredbi ni drugače določeno.

(1) V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU se lahko obseg površine, vključene v obveznost iz prvega odstavka 10. člena te uredbe, med leti spreminja za največ deset odstotkov glede na prvo leto obveznosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obseg obveznosti v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 10. člena te uredbe ne spreminja.

V skladu s 15. členom Uredbe 807/2014/EU se obseg površin KMG v času trajanja obveznosti lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se lahko obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti, ali pa se lahko obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo.

(1) Na isti površini se lahko izvaja več operacij oziroma zahtev ukrepa KOPOP iz te uredbe.
(2) Kombinacije iz prejšnjega odstavka so določene v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Najvišji zneski plačil na ha zemljišč upravičenca, ki jih je mogoče pridobiti s kombinacijo zahtev iz prejšnjega odstavka, znašajo:
– njivske površine: 600 eurov na ha letno;
– trajni nasadi: 900 eurov na ha letno;
– druge vrste rabe (trajno travinje, mejice): 450 eurov na ha letno.

Med trajanjem obveznosti ukrepa KOPOP iz te uredbe zamenjava ene operacije oziroma zahteve z drugo operacijo oziroma zahtevo ni dovoljena.

(1) Za namene izvajanja upravnih pregledov ukrepa KOPOP iz te uredbe se v digitalni grafični obliki v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, uporabljajo:
1. grafična evidenca strmin – S50 (v nadaljnjem besedilu: evidenca S50);
2. evidenca območij grbinastih travnikov – GRB (v nadaljnjem besedilu: evidenca GRB);
3. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje območja Pregara – travišča, Bela Krajina, Dobličica, Haloze – vinorodne, Ličenca, Mura, Drava, Goričko, Notranjski trikotnik, Vrbina, Trnovski gozd – Nanos, Sava Medvode – Kresnice, Ljubljansko barje, Bohor, Marindol, Osrednje Slovenske gorice, Dravinja s pritoki, Reka, Krakovski gozd – Šent­jernejsko polje – HAB1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB1);
4. evidenca ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov, ki vključuje druga ekološko pomembna območja posebnih traviščnih habitatov – HAB2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca HAB2);
5. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje območja Cerovec, vinorodne Haloze, Libanja, Volčeke, Ličenca pri Poljčanah, Mura, Goričko, Reka, Dolina Vipave, Trnovski gozd – Nanos, Javorniki – Snežnik, Notranjski trikotnik, Ljubljansko barje, Osrednje Slovenske gorice, Dravinja s pritoki – MET1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET1);
6. evidenca ekološko pomembnih območij traviščnih habitatov metuljev, ki vključuje druga ekološko pomembna območja traviščnih habitatov metuljev – MET2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MET2);
7. evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, ki vključuje območja Snežnik – Pivka, dolina Reke, Ljubljansko barje, Planinsko polje – VTR1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR1);
8. evidenca območij pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, ki vključuje druga območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov – VTR2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca VTR2);
9. evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje območje Ljubljanskega barja – STE1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE1);
10. evidenca ekološko pomembnih območij steljnikov, ki vključuje druga ekološko pomembna območja steljnikov – STE2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca STE2);
11. evidenca najožjih vodovarstvenih območij – državni nivo – VVO-I (v nadaljnjem besedilu: evidenca VVO-I);
12. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje območje Dravske kotline – NUV-D (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-D);
13. evidenca prispevnih območij vodnih teles površinskih voda in vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda, ki vključuje druga območja – NUV-O (v nadaljnjem besedilu: evidenca NUV-O);
14. evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahteve iz 97. člena te uredbe – MV1 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV1);
15. evidenca območja pojavljanja medveda in volka, ki se nanaša na izvajanje zahteve iz 98. in 99. člena te uredbe – MV2 (v nadaljnjem besedilu: evidenca MV2);
16. evidenca območij mejic na Naturi 2000 – MEJ (v nadaljnjem besedilu: evidenca MEJ).
(2) Grafična evidenca strmin iz 1. točke prejšnjega odstavka, ki jo Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) pošlje ministrstvo, vsebuje podatke o površinah z nagibom 50 odstotkov ali več. Nagib se izračuna na podlagi digitalnega modela višin 5 x 5 m, ki ga ministrstvu pošlje Geodetska uprava Republike Slovenije. Pri navajanju površin strmih travnikov grafična evidenca strmin vsebuje dejansko velikost površine preseka v arih.
(3) Evidence iz 2. do 10. točke in 16. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.
(4) Evidence iz 11. do 13. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Agencija Republike Slovenije za okolje.
(5) Evidence iz 14. in 15. točke prvega odstavka tega člena ministrstvu pošlje Zavod za gozdove Slovenije.
(6) Pri navajanju površin sloja iz evidence VVO-I se prikazuje dejanska površina v sloju oziroma površina preseka, pri čemer mora biti površina preseka med GERK in tem slojem vsaj en ar.
(7) Pri navajanju površin sloja iz evidence NUV-D in evidence NUV-O se prikazuje celotna upravičena površina GERK, če vsaj en ar GERK leži v enem izmed območij iz evidence NUV-D in evidence NUV-O.
(8) Natančnejši vpogled v evidence iz prvega odstavka tega člena je mogoč na spletnih straneh ministrstva.

(1) Upravičenci morajo ob vstopu v ukrep KOPOP iz te uredbe izpolnjevati naslednje pogoje upravičenosti:
– imeti najmanj en ha kmetijskih površin na KMG;
– KMG mora biti vpisan v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG);
– imeti opravljen šesturni program predhodnega usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: predhodno usposabljanje);
– imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: program aktivnosti), ki je elektronski dokument, pripravljen v okviru svetovalne storitve.
(2) Šteje se, da je pogoj iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG ali KMG planina od 1. oktobra preteklega leta do 31. januarja tekočega leta predhodno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(3) Agencija za opravljeno predhodno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja (v nadaljnjem besedilu: evidenca izobraževanja) 16. februarja tekočega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem predhodnem usposabljanju za zadevni KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur predhodnega usposabljanja.

(1) Program aktivnosti vsebuje najmanj podatke o:
1. KMG;
2. nosilcu KMG;
3. zemljiščih in živalih;
4. izbranih operacijah oziroma zahtevah iz 20. člena te uredbe;
5. zasnovi kolobarja, če KMG izbere zahtevo iz 23. člena te uredbe;
6. analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila;
7. vodenju evidenc uporabe živinskih in mineralnih gnojilih na KMG;
8. načrtu ureditve pašnika in paše, če KMG izbere zahteve v okviru operacije iz prvega odstavka 96. člena te uredbe.
(2) Program aktivnosti KMG planine mora poleg podatkov iz 1., 2., 3., 4., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke o načrtu ureditve pašnika in paše, če se KMG planina vključi v izvajanje operacije iz 101. člena te uredbe.
(3) Program aktivnosti mora biti izdelan en dan pred oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga). Z oddajo zbirne vloge se zaključi tudi izdelava programa aktivnosti.
(4) Če je upravičenec vključen tudi v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, se pripravi skupen program aktivnosti za ukrep KOPOP in ukrep EK.
(5) Analizo tal in gnojilni načrt iz 6. točke prvega odstavka tega člena je treba izdelati pred izdelavo programa aktivnosti za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le živinska gnojila, je treba voditi evidenco o razvozu živinskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je lahko petletni, če vključuje vse kmetijske rastline za obdobje veljavnosti tega načrta.
(6) Na analizi tal iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni vsi GERK, za katere je ta analiza izdelana. Iz analize tal morata biti razvidna podatka, kdo je izdelal analizo tal in datum izdelave analize tal. Če na analizah tal niso navedeni GERK in potrebni parametri iz prejšnjega odstavka, jih je treba ustrezno dopolniti. Manjkajoče GERK na analizah tal lahko dopiše javna služba kmetijskega svetovanja, manjkajoče parametre pa lahko dopolni le laboratorij, ki je izdelal prvotno analizo tal.
(7) Gnojilni načrt iz petega odstavka tega člena je treba izdelati na podlagi veljavne analize tal, ki ni starejša od petih let. Kot še veljaven datum izdelave analize tal se upošteva za leto:
1. 2015: 1. januar 2010;
2. 2016: 1. januar 2011;
3. 2017: 1. januar 2012;
4. 2018: 1. januar 2013;
5. 2019: 1. januar 2014;
6. 2020: 1. januar 2015.
(8) »Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo«, ki so pripomoček pri jemanju vzorcev tal za analizo, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(9) Načrt ureditve pašnika vsebuje najmanj podatke o:
1. pašniku;
2. površinah v uporabi;
3. številu čredink;
4. številu živali na paši;
5. številu pastirjev;
6. času paše;
7. povprečni obtežbi z glavami velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ).
(10) Načrt ureditve pašnika iz prejšnjega odstavka se pripravi na obrazcu, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(11) Na podlagi programa aktivnosti agencija izvede upravni pregled glede:
– vodenja evidenc uporabe živinskih in mineralnih gnojilih na KMG;
– veljavnosti analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG, ki uporabljajo mineralna gnojila;
– načrta ureditve pašnika in paše v okviru operacije iz prvega odstavka 96. člena in operacije iz 101. člena te uredbe.

(1) Upravičenci morajo pri izvajanju ukrepa KOPOP izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
– imeti opravljen program usposabljanja v obsegu najmanj štirih ur letno iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: redno usposabljanje);
– v prvih treh letih trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe mora biti najmanj enkrat uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;
– ves čas trajanja obveznosti mora biti vodena evidenca o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri operacijah iz 20. člena te uredbe, na obrazcih evidenc o delovnih opravilih, ki so dostopni na spletnih straneh ministrstva;
– uporaba blata iz komunalnih čistilnih naprav ni dovoljena.
(2) Šteje se, da je pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka izpolnjen, če je za KMG ali KMG planina od 1. januarja do 20. decembra tekočega leta redno usposabljanje opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(3) Agencija za opravljeno redno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevno KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur rednega usposabljanja.
(4) Če je v prvih treh letih izvajanja obveznosti ukrepa KOPOP za KMG ali KMG planina uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to šteje kot izpolnitev pogoja iz druge alineje prvega odstavka tega člena za čas trajanja obveznosti iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(5) Agencija za uporabnike storitev svetovanja iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID.
(6) Če se upravičenci, ki so vključeni v izvajanje ukrepa KOPOP, vključijo v izvajanje ukrepa EK iz te uredbe, mora biti za KMG:
– opravljeno tudi usposabljanje iz prve alineje 125. člena te uredbe;
– najmanj enkrat v času trajanja obveznosti uporabljena storitev svetovanja iz tretje alineje 125. člena te uredbe.
(7) Ne glede na določbo iz tretje alineje prvega odstavka tega člena mora KMG v primeru uporabe gnojil in fitofarmacevtskih sredstev voditi podatke o nabavi, porabi, oddaji in zalogi posameznih vrst gnojil in fitofarmacevtskih sredstev za vse površine KMG.
(8) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena se preverja z upravnim pregledom in pregledom na kraju samem. Z upravnim pregledom se z uporabo evidence izobraževanja preverja podatke o opravljenih programih usposabljanja in o uporabljeni storitvi svetovanja. S pregledom na kraju samem se preveri evidence o delovnih opravilih.

(1) Ukrep KOPOP se izvaja v okviru operacij, ki vključujejo obvezne oziroma izbirne zahteve.
(2) Operacije iz prejšnjega odstavka so naslednje:
1. Poljedelstvo in zelenjadarstvo;
2. Hmeljarstvo;
3. Sadjarstvo;
4. Vinogradništvo;
5. Trajno travinje I;
6. Trajno travinje II;
7. Posebni traviščni habitati;
8. Traviščni habitati metuljev;
9. Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov;
10. Steljniki;
11. Vodni viri;
12. Ohranjanje habitatov strmih travnikov;
13. Grbinasti travniki;
14. Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri;
15. Planinska paša;
16. Visokodebelni travniški sadovnjaki;
17. Ohranjanje mejic;
18. Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje;
19. Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija.
(3) Operacije iz 1. do 11. točke prejšnjega odstavka vključujejo obvezne in izbirne zahteve. V okviru teh operacij mora upravičenec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz prejšnjega člena izvajati vse obvezne zahteve, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev v okviru posamezne operacije. Upravičenec lahko izbere tudi več operacij ukrepa KOPOP.
(4) Operacije iz 12. in 13. točke ter iz 16. do 19. točke drugega odstavka tega člena predstavljajo samostojne zahteve. Če se upravičenec odloči za izvajanje teh operacij, mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena, izbere pa lahko eno ali več operacij oziroma zahtev.
(5) Operacija iz 14. točke drugega odstavka tega člena se izvaja v treh zahtevah. Če se upravičenec odloči za izvajanje te operacije, lahko izbere eno ali več teh zahtev znotraj te operacije, prav tako pa mora izpolnjevati splošne pogoje iz prejšnjega člena.
(6) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ter območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, se lahko vključijo v operacijo iz 5. točke in operacijo iz 6. točke drugega odstavka tega člena le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje vsaj ene izmed operacij iz 7., 8., 9. ali 10. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj območij iz tega odstavka. Če je presek GERK s posameznim območjem iz priloge 3 te uredbe 10 arov ali več, se šteje, da je cel GERK znotraj tega območja.
(7) Če se upravičenci vključijo v izvajanje operacije iz 7., 8., 9. ali 10. točke drugega odstavka tega člena, morajo obvezne in izbirne zahteve teh operacij izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, ki ležijo znotraj ekološko pomembnih območij iz priloge 3 te uredbe.
(8) Upravičenci, katerih površine ležijo na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda in območjih vodnih teles podzemne vode iz Načrta upravljanja voda iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, se v izvajanje operacije iz 1. točke drugega odstavka tega člena lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena z najmanj 30 odstotki njivskih površin na območju Dravske kotline in najmanj 20 odstotki njivskih površin na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda.
(9) Če se upravičenci vključijo le v izvajanje operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, morajo to operacijo na območju Dravske kotline iz Načrta upravljanja voda izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin, na drugih območjih iz Načrta upravljanja voda pa na najmanj 20 odstotkih njivskih površin.
(10) Ne glede na določbo osmega in devetega odstavka tega člena je treba v zahtevo Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih znotraj operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena vključiti vse njivske površine.
(11) Če leži vsaj en ar površine na območjih iz priloge 4 te uredbe, se zahteva iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena izvaja na celotni površini GERK. V primeru kombinacije območja Dravske kotline in drugih območij iz priloge 4 te uredbe se izpolnjevanje zahteve obravnava ločeno, tako da mora KMG izpolniti pogoj glede 30 odstotkov vključenih površin na območju Dravske kotline in pogoj glede 20 odstotkov vključenih površin na ostalih območjih. Če upravičenec na isti površini izvaja dve različni zahtevi iz operacije iz 11. točke drugega odstavka tega člena, se površina za izpolnjevanje pogoja glede 30- ali 20-odstotnega deleža površin šteje enkrat.
(12) V fazi izdelave programa aktivnosti in oddaje zbirne vloge se poleg podatkov o površinah preverjajo tudi naslednji podatki o trajnih nasadih:
– gostota;
– zatravljenost;
– terasiranost;
– nagib;
– vinorodna dežela.
(13) Izvajanje operacij iz drugega odstavka tega člena se preverja z upravnimi pregledi in pregledi na kraju samem v skladu s 74. členom Uredbe 1306/2013/EU.

Operacija »Poljedelstvo in zelenjadarstvo« iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena se izvaja na GERK z vrstama rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo iz prejšnjega člena vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenci morajo izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izberejo tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– POZ_KOL: Petletni kolobar (v nadaljnjem besedilu: POZ_KOL);
– POZ_NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: POZ_NMIN).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– POZ_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: POZ_NIZI);
– POZ_POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (v nadaljnjem besedilu: POZ_POD);
– POZ_FFSM: Uporaba protiinsektnih mrež (v nadaljnjem besedilu: POZ_FFSM);
– POZ_FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: POZ_FFSV);
– POZ_MEHZ: Uporaba zastirk ali mehansko zatiranje plevelov (v nadaljnjem besedilu: POZ_MEHZ);
– POZ_KONZ: Konzervirajoča obdelava tal (v nadaljnjem besedilu: POZ_KONZ);
– POZ_ZEL: Ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: POZ_ZEL);
– POZ_NEP: Neprezimni medonosni posevki (v nadaljnjem besedilu: POZ_NEP).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.

(1) V okviru obvezne zahteve POZ_KOL morajo biti kot glavni posevek v petletni kolobar vključene najmanj tri različne kmetijske rastline, pri čemer:
1. so žita lahko v kolobarju največ trikrat;
2. je koruza lahko v kolobarju največ trikrat, vendar nikoli zaporedoma;
3. naknadni posevki ne predstavljajo ene od treh različnih kmetijskih rastlin, ki morajo biti vključene v petletni kolobar;
4. morebitna zamenjava kmetijskih rastlin v kolobarju ne sme poslabšati kolobarja in negativno vplivati na okolje oziroma zmanjšati učinkovitosti izvajanja zahteve;
5. so zelenjadnice v petletni kolobar lahko vključene vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključene najmanj tri različne zelenjadnice kot glavni posevek;
6. so njivska zelišča v petletni kolobar lahko vključena vsako leto, pri čemer morajo biti v ta kolobar vključena najmanj tri različna njivska zelišča kot glavni posevek;
7. je praha na GERK z vrsto rabe »1100 – njive« lahko del kolobarja, vendar zanjo plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL ni mogoče uveljavljati;
8. se jare in ozimne kmetijske rastline štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
9. se različni posevki koruze (koruza za zrnje, silažna koruza in sladka koruza) štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
10. so trava in travno deteljne mešanice v kolobar lahko vključene največ trikrat, pri čemer se različne vrste trav in travno deteljnih mešanic štejejo kot ena kmetijska rastlina v kolobarju;
11. morata biti zasnova kolobarja in kmetijska rastlina, ki sta navedena na zbirni vlogi, skladna s stanjem v naravi.
(2) Za obvezno zahtevo POZ_KOL velja, da:
– mora biti za vsako poljino petletni kolobar zasnovan že ob vstopu v operacijo iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na najožjih vodovarstvenih območjih – državni nivo iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: VVO I);
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL, so:
1. žita: ajda, amarant, bar, ječmen (ozimni, jari), kamut (ozimni, jari), mešanice žit (ozimne, jare), oves (ozimni, jari), pira (ozimna, jara), proso, pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna, jara), trda pšenica (ozimna, jara), tritikala (ozimna, jara);
2. koruza: koruza za zrnje, koruza za silažo, sladka koruza;
3. trave in travno deteljne mešanice: mnogocvetna ljuljka, trava, travno deteljne mešanice, westerwoldska ljuljka;
4. zelenjadnice: bob, blitva, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), motovilec, navadna buča, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, rukola, regrat, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
5. jagode;
6. njivska zelišča;
7. ostale kmetijske rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, konoplja, krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (ozimna, jara) krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, oljna repica, perzijska detelja, podzemna koleraba, rjava indijska gorčica, riček, sladkorna pesa, soja, sončnice, sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), vrtni mak (ozimni, jari).
(4) Z upravnim pregledom se preveri:
– zasnova kolobarja (za vsako poljino) prek programa aktivnosti;
– ustreznost območja prek evidence VVO-I;
– ustreznost skupine kmetijskih rastlin za kolobar prek zbirne vloge;
– letno sledenje vrstenja koruze;
– ustreznost kolobarja po petih letih izvajanja obvezne zahteve POZ_KOL.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih.
(7) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_KOL znaša 114,78 eura na ha letno.
(8) Prezimni posevek, za katerega se pridobi plačilo za izbirno zahtevo POZ_ZEL iz 31. člena te uredbe ali za obvezno zahtevo VOD_ZEL iz 87. člena te uredbe za tekoče leto, se v naslednjem letu lahko vključi v obvezno zahtevo POZ_KOL, vendar do plačila za to zahtevo v tem letu ni upravičen.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve POZ_KOL z ukrepom EK iz 128. člena te uredbe se plačilo za obvezno zahtevo POZ_KOL ne dodeli.

(1) V okviru obvezne zahteve POZ_NMIN se izdelajo hitri talni testi na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh za kmetijske rastline glavnega posevka.
(2) Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka je:
– do vključno tri ha površin: ena analiza;
– nad tri do vključno deset ha površin: dve analizi;
– nad desetimi ha površin: štiri analize.
(3) Pred vstopom v operacijo iz prvega odstavka 22. člena te uredbe se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(4) Za obvezno zahtevo POZ_NMIN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah, katerih velikost je večja ali enaka 0,1 ha;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I;
– obtežba z živino ni relevantna.
(5) Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov iz prvega odstavka tega člena, iz katerih morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov in številkah GERK (GERK_PID), na katere se ti testi nanašajo.
(6) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve POZ_NMIN, so:
1. žita: ajda, amarant, bar, ječmen (ozimni, jari), kamut (ozimni, jari), mešanice žit (ozimne, jare), oves (ozimni, jari), pira (ozimna, jara), proso, pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna, jara), trda pšenica (ozimna, jara), tritikala (ozimna, jara);
2. koruza: koruza za zrnje, koruza za silažo, sladka koruza;
3. trave in travno deteljne mešanice: mnogocvetna ljuljka, trava, travno deteljne mešanice, westerwoldska ljuljka;
4. zelenjadnice: bob, blitva, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), motovilec, navadna buča, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, rukola, regrat, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
5. jagode;
6. njivska zelišča;
7. ostale kmetijske rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, konoplja, krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (ozim­na, jara) krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, oljna repica, perzijska detelja, podzemna koleraba, rjava indijska gorčica, riček, sladkorna pesa, soja, sončnice, sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), vrtni mak (ozimni, jari).
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– ustreznost območja prek evidence VVO-I;
– podatke o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I;
– evidenca izobraževanja.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov, ki so jih izdelale pristojne institucije.
(10) Rezultati hitrih talnih testov, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati naslednje podatke:
– datum izdelave posameznega hitrega talnega testa;
– številko GERK (GERK_PID), na katerega se posamezen hitri talni test nanaša.
(11) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve POZ_NMIN znaša 22,62 eura na ha letno.

(1) Izbirna zahteva POZ_NIZI pomeni nanos tekočih organskih gnojil na površino tal neposredno pred setvijo s pomočjo vlečnih cevi ali vlečnih sani, ki se vlečejo po tleh, in takojšnjo inkorporacijo. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe.
(2) Gnojenje neposredno pred setvijo pomeni, da od inkorporacije do setve ne sme preteči več kot sedem koledarskih dni. Takojšnja inkorporacija pomeni inkorporacijo najpozneje naslednji dan.
(3) Za izbirno zahtevo POZ_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjeni računi za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(5) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_NIZI, so:
1. žita: ajda, amarant, bar, ječmen (ozimni, jari), kamut (ozimni, jari), mešanice žit (ozimne, jare), oves (ozimni, jari), pira (ozimna, jara), proso, pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna, jara), trda pšenica (ozimna, jara), tritikala (ozimna, jara);
2. koruza: koruza za zrnje, koruza za silažo, sladka koruza;
3. trave in travno deteljne mešanice: mnogocvetna ljuljka, trava, travno deteljne mešanice, westerwoldska ljuljka;
4. zelenjadnice: bob;
5. njivska zelišča;
6. ostale kmetijske rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, konoplja, krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (ozimna, jara), krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, perzijska detelja, podzemna koleraba, rjava indijska gorčica, riček, sladkorna pesa, soja, sončnice, sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob).
(6) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali preveritev računov za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_NIZI znaša 95,28 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve POZ_POD se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje pa do 15. novembra tekočega leta, se posevek podorje.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek.
(3) Za izbirno zahtevo POZ_POD velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_POD, so: ajda, aleksandrijska detelja, bar, bela gorjušica, bob, facelija grah, grahor, grašica (jara), krmna ogrščica (jara), krmna repica (jara), krmni bob, krmni grah (jari), krmni sirek, oljna ogrščica (jara), oljna redkev, oljna repica, oves (jari), perzijska detelja, rjava indijska gorčica, sirek, soja, sončnice, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob).
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_POD znaša 126 eurov na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve POZ_FFSM se posevke oziroma površine prekriva s protiinsektnimi mrežami, pri čemer uporaba insekticidov ni dovoljena.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le za glavni posevek.
(3) Kot upravičene površine se lahko štejejo površine, ki so bile v posameznem letu pokrite s protiinsektno mrežo, pri čemer mora protiinsektna mreža zadoščati za vsaj eno tretjino površin, vključenih v zahtevo iz prejšnjega odstavka.
(4) Na KMG je treba hraniti račune, iz katerih je razviden nakup protiinsektnih mrež, in račune za nakup fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Za izbirno zahtevo POZ_FFSM velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(6) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSM, so:
– zelenjadnice: blitva, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), motovilec, navadna buča, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, regrat, rukola, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
– jagode;
– njivska zelišča.
(7) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled KMG;
4. pregled evidenc o delovnih opravilih;
5. preveritev računov, iz katerih je razviden nakup protiinsektnih mrež;
6. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSM znaša 215,34 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve POZ_FFSV se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko in na območju občine Jesenice.
(2) Seznam aktivnih snovi, ki jih je na VVO I prepovedano uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(3) Zahteva iz prvega odstavka tega člena se lahko uveljavlja le za glavni posevek.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev.
(5) Za izbirno zahtevo POZ_FFSV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I;
– obtežba z živino ni relevantna.
(6) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSV, so:
1. žita: ajda, amarant, bar, ječmen (ozimni, jari), kamut (ozimni, jari), mešanice žit (ozimne, jare), oves (ozimni, jari), pira (ozimna, jara), proso, pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna, jara), trda pšenica (ozimna, jara), tritikala (ozimna, jara);
2. koruza: koruza za zrnje, koruza za silažo, sladka koruza;
3. trave in travno deteljne mešanice: mnogocvetna ljuljka, trava, travno deteljne mešanice, westerwoldska ljuljka;
4. zelenjadnice: bob, blitva, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), motovilec, navadna buča, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, rukola, regrat, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
5. jagode;
6. njivska zelišča;
7. ostale kmetijske rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, konoplja, krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (ozimna, jara), krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, oljna repica, perzijska detelja, podzemna koleraba, rjava indijska gorčica, riček, sladkorna pesa, soja, sončnice, sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), vrtni mak (ozimni, jari).
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– ustreznost območja prek evidence VVO-I.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled KMG;
4. pregled evidenc o delovnih opravilih;
5. pregled fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo na KMG;
6. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
7. preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_FFSV znaša 26,52 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve POZ_MEHZ se v glavnih posevkih tla prekrivajo z zastirkami oziroma izvaja mehansko zatiranje plevelov, pri čemer uporaba herbicidov ni dovoljena.
(2) Mehansko zatiranje plevelov se izvede najpozneje do 25. oktobra tekočega leta.
(3) Za izbirno zahtevo POZ_MEHZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka, ali shranjeni računi o nakupu zastirke in fitofarmacevtskih sredstev, ali drugi dokazi o uporabi zastirke, pridelane na KMG.
(5) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_MEHZ, so:
1. žita: ajda, amarant, bar, ječmen (ozimni, jari), kamut (ozimni, jari), mešanice žit (ozimne, jare), oves (ozimni, jari), pira (ozimna, jara), proso, pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna, jara), trda pšenica (ozimna, jara), tritikala (ozimna, jara);
2. koruza: koruza za zrnje, koruza za silažo, sladka koruza;
3. trave in travno deteljne mešanice: mnogocvetna ljuljka, trava, travno deteljne mešanice, westerwoldska ljuljka;
4. zelenjadnice: bob, blitva, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), motovilec, navadna buča, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, rukola, regrat, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
5. jagode;
6. njivska zelišča;
7. ostale kmetijske rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, konoplja, krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (ozimna, jara), krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, oljna repica perzijska detelja, podzemna koleraba, rjava indijska gorčica, riček, sladkorna pesa, soja, sončnice, sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), vrtni mak (ozimni, jari).
(6) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled evidenc o delovnih opravilih;
4. pregled KMG;
5. pregled računa o nakupu zastirke ali drugih dokazov o uporabi zastirke, pridelane na KMG;
6. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka;
7. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_MEHZ znaša 89,46 eura na ha letno.

(1) Izbirna zahteva POZ_KONZ pomeni minimalno obdelavo tal za glavni posevek z rahljalnikom (gruber) in vrtavkasto brano, pri čemer oranje ni dovoljeno. Konzervirajočo obdelavo tal je treba izvesti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta.
(2) Za izbirno zahtevo POZ_KONZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(4) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_KONZ, so:
1. žita: ajda, amarant, bar, ječmen (ozimni, jari), kamut (ozimni, jari), mešanice žit (ozimne, jare), oves (ozimni, jari), pira (ozimna, jara), proso, pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna, jara), trda pšenica (ozimna, jara), tritikala (ozimna, jara);
2. koruza: koruza za zrnje, koruza za silažo, sladka koruza;
3. trave in travno deteljne mešanice: mnogocvetna ljuljka, trava, travno deteljne mešanice, westerwoldska ljuljka;
4. zelenjadnice: bob, blitva, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), motovilec, navadna buča, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, rukola, regrat, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
5. jagode;
6. njivska zelišča;
7. ostale kmetijske rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, konoplja, krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (ozimna, jara), krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, oljna repica, perzijska detelja, podzemna koleraba, rjava indijska gorčica, riček, sladkorna pesa, soja, sončnice, sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), vrtni mak (ozimni, jari).
(5) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvede:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_KONZ znaša 40,68 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve POZ_ZEL:
– je setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta;
– morajo biti tla pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja naslednjega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri čemer pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 odstotkov.
(3) Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine.
(4) Za izbirno zahtevo POZ_ZEL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I;
– obtežba z živino ni relevantna.
(5) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(6) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_ZEL, so:
– žita: ječmen (ozimni), kamut (ozimni), mešanice žit (ozimne), oves (ozimni), pira (ozimna), pšenica (ozimna), rž (ozimna), soržica (ozimna), trda pšenica (ozimna), tritikala (ozimna);
– trave in travno deteljne mešanice: trava, travno deteljne mešanice;
– zelenjadnice: motovilec, radič, rukola;
– ostale kmetijske rastline: detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, grašica (ozimna), inkarnatka, krmna ogrščica (ozimna), krmna repica (ozimna), krmni grah (ozimni), krmni ohrovt, lucerna, mešanica rastlin – naknadni posevek, navadna nokota, oljna ogrščica (ozimna), trava – podsevek, vrtni mak (ozimni).
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– naklon njiv prek RKG;
– ustreznost območja prek evidence VVO-I;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I.
(9) S pregledom na kraju samem se izvede pregled KMG in preveri:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_ZEL znaša 113,88 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve POZ_NEP:
– je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. avgusta tekočega leta;
– morajo biti tla z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. avgusta tekočega leta do 16. oktobra tekočega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin mogoča po 16. oktobru tekočega leta;
– uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil v času izvajanja zahteve ni dovoljena.
(2) Za izbirno zahtevo POZ_NEP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije, razen na VVO I;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Za pokritost tal z neprezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjene površine.
(4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(5) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve POZ_NEP, so: ajda, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, facelija, grahor, lan, grašica (jara), oljna repica, oljna ogrščica (jara), perzijska detelja, rjava indijska gorčica, sončnice.
(6) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence VVO-I;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled KMG;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve POZ_NEP znaša 93,60 eura na ha letno.

Operacija Hmeljarstvo iz 2. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1160 – hmeljišče«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Hmeljarstvo iz prejšnjega člena vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– HML_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru (v nadaljnjem besedilu: HML_POKT);
– HML_NMIN: Nmin analiza (v nadaljnjem besedilu: HML_NMIN).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– HML_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: HML_NIZI);
– HML_KOMP: Kompostiranje rastlinskih odpadkov po obiranju hmelja (v nadaljnjem besedilu: HML_KOMP);
– HML_BIOV: Uporaba biorazgradljivih vrvic (v nadaljnjem besedilu: HML_BIOV).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.

(1) V okviru obvezne zahteve HML_POKT morajo biti tla v medvrstnem prostoru hmeljišča pokrita od 25. julija tekočega leta do najmanj 25. oktobra tekočega leta.
(2) Za obvezno zahtevo HML_POKT velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML_POKT, so:
– žita: ajda, bar, rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna);
– ostale kmetijske rastline: aleksandrijska detelja, bela gorjušica, bob, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, kamut (ozimni, jari), krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna repa, krmna repica (ozimna, jara), krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, mešanica žit (ozimna), navadna nokota, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, rjava indijska gorčica, sončnice, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob).
(4) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih.
(7) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML_POKT znaša 100,80 eura na ha letno.

(1) V okviru obvezne zahteve HML_NMIN se izdelajo hitri talni testi na vsebnost mineraliziranega dušika v tleh.
(2) Minimalno število analiz, ki jih je treba izdelati pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka je:
– do vključno tri ha površin hmelja: ena analiza;
– nad tri do deset ha površin hmelja: dve analizi;
– nad desetimi ha površin hmelja: štiri analize.
(3) Za obvezno zahtevo HML_NMIN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Pred vstopom v operacijo iz prvega odstavka 34. člena te uredbe se mora upravičenec udeležiti usposabljanja v zvezi z odvzemom vzorcev tal za analizo v okviru predhodnega usposabljanja iz tretje alineje prvega odstavka 17. člena te uredbe.
(5) Na KMG je treba hraniti rezultate hitrih talnih testov iz prvega odstavka tega člena, iz katerih morajo biti razvidni podatki o datumih izdelave hitrih talnih testov in številkah GERK (GERK_PID), na katere se ti testi nanašajo.
(6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HML_NMIN, je hmelj.
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– podatke o udeležbi upravičenca na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca izobraževanja.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled obstoja rezultatov hitrih talnih testov, ki so jih izdelale pristojne institucije.
(10) Rezultati hitrih talnih testov, ki jih upravičenec hrani na KMG, morajo vključevati naslednje podatke:
– datum izdelave posameznega hitrega talnega testa;
– številko GERK (GERK_PID), na katerega se posamezen hitri talni test nanaša.
(11) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HML_NMIN znaša 22,86 eura na ha letno.

(1) Izbirna zahteva HML_NIZI pomeni zadelavo gnojevke, gnojnice in gnoja v tla, pri čemer se za nanos tekočih organskih gnojil na površino tal uporabi vlečne cevi ali vlečne sani, ki se vlečejo po tleh, in takojšnjo inkorporacijo. Takojšnja inkorporacija pomeni inkorporacijo najpozneje naslednji dan. Ta zahteva se mora na opisan način izvajati ves čas trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe.
(2) Za izbirno zahtevo HML_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_NIZI, je hmelj.
(5) Z upravnim pregledom se ustreznost kmetijske rastline preveri prek zbirne vloge.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_NIZI znaša 95,34 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve HML_KOMP se po obiranju hmelja s hmeljevino naredi kompostni kup. Upoštevajo se površine GERK, na katerih se prideluje hmelj. Kompostni kup se ne sme nahajati na hmeljišču. Kompostiranje na kupu traja najmanj do 1. marca naslednjega leta.
(2) Za izbirno zahtevo HML_KOMP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, s katerega se pobere hmeljevina, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_KOMP, je hmelj.
(4) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev obstoja kompostnega kupa.
(5) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_KOMP znaša 27,60 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve HML_BIOV se namesto polipropilenskih vrvic uporabljajo biorazgradljive vrvice.
(2) Za izbirno zahtevo HML_BIOV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin hmeljišča, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je treba hraniti račun, iz katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic in deklaracije za biorazgradljive vrvice, v hmeljiščih pa morajo biti prisotne biorazgradljive vrvice.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HML_BIOV, je hmelj.
(5) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled KMG;
3. pregled evidenc o delovnih opravilih;
4. pregled računa, iz katerega je razviden nakup biorazgradljivih vrvic;
5. pregled deklaracije za biorazgradljive vrvice;
6. pregled prisotnost biorazgradljivih vrvic na KMG (v hmeljiščih).
(6) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HML_BIOV znaša 158,10 eura na ha letno.

Operacija Sadjarstvo iz 3. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrstama rabe »1221 – intenzivni sadovnjak« oziroma »1230 – oljčnik«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Sadjarstvo iz prejšnjega člena vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– SAD_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: SAD_VABE);
– SAD_EKGN: Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: SAD_EKGN).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– SAD_KONF: Uporaba metode konfuzije in dezorientacije (v nadaljnjem besedilu: SAD_KONF);
– SAD_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod drevesi) (v nadaljnjem besedilu: SAD_MEHZ);
– SAD_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: SAD_POKT).
(4) Pri vseh zahtevah v okviru operacije »Sadjarstvo« mora gostota dreves znašati:
– oljčniki najmanj 150 dreves na ha;
– nasadi sadovnjakov najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju;
– nasadi z ostalimi sadnimi vrstami in nasadi z mešanimi sadnimi vrstami najmanj 200 dreves na ha.
(5) Izbirne zahteve iz tretjega odstavka tega člena je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena.

(1) V okviru obvezne zahteve SAD_VABE se v intenzivnih sadovnjakih oziroma oljčnikih v obdobju od 15. marca do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe oziroma lepljive plošče, s katerimi se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva nasadov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč se upošteva navodila iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 6 te uredbe.
(3) Za obvezno zahtevo SAD_VABE velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe oziroma lepljive plošče in račune o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč ter do 15. februarja naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe oziroma lepljive plošče.
(5) Sadne vrste, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve SAD_VABE, so:
– ameriška borovnica, aronija, bezeg, breskev, češnja, črni ribez, črni ribez x kosmulja, dren, granatno jabolko, hruška, jablana, kaki, kivi, kosmulja, kostanj, kutina, leska, malina, mandelj, marelica, mešane sadne vrste, murva, nashi, nektarina, nešplja, oreh, rdeči ribez, robida, robida x malina, skorš, sliva/češplja, smokva (figa), višnja, žižula;
– oljka.
(6) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled deklaracij za feromonske vabe oziroma lepljive plošče;
4. preveritev upoštevanja uporabe minimalnega števila potrebnih vab oziroma lepljivih plošč in števila škropljenj iz priloge 6 te uredbe;
5. preveritev računov o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč;
6. pregled že uporabljenih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč na KMG.
(9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve SAD_VABE znaša 144,96 eura na ha letno.

(1) V okviru obvezne zahteve SAD_EKGN se za talno gnojenje lahko uporabljajo živinska gnojila oziroma samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s Prilogo I Uredbe 889/2008/ES.
(2) Za obvezno zahtevo SAD_EKGN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, iz katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(4) Sadne vrste, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve SAD_EKGN, so:
– ameriška borovnica, aronija, bezeg, breskev, češnja, črni ribez, črni ribez x kosmulja, dren, granatno jabolko, hruška, jablana, kaki, kivi, kosmulja, kostanj, kutina, leska, malina, mandelj, marelica, mešane sadne vrste, murva, nashi, nektarina, nešplja, oreh, rdeči ribez, robida, robida x malina, skorš, sliva/češplja, smokva (figa), višnja, žižula;
– oljka.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled deklaracij nabavljenih gnojil;
– preveritev računov, iz katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve SAD_EKGN znaša 69,24 eura na ha letno in se izplača le za tiste površine, na katerih se izvaja obvezna zahteva SAD_VABE.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve SAD_EKGN z ukrepom EK iz 128. člena te uredbe je obvezno zahtevo SAD_EKGN treba izvajati, plačilo za to zahtevo pa se ne dodeli.

(1) V okviru izbirne zahteve SAD_KONF se pred začetkom ali na samem začetku pojava škodljivcev uporabljajo feromonskimi dispenzorji. Število potrebnih dispenzorjev je določeno z navodili proizvajalca dispenzorjev. Na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe se objavijo navodila za izvajanje te zahteve kot priporočila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
(2) Za izbirno zahtevo SAD_KONF velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je treba hraniti:
– deklaracije za feromonske dispenzorje;
– navodila proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;
– račune o nakupu feromonskih dispenzorjev.
(4) Sadne vrste, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_KONF, so: jablana, hruška, breskev in sliva/češplja.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled deklaracij za feromonske dispenzorje;
– pregled navodil proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;
– preveritev računov o nakupu feromonskih dispenzorjev.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_KONF znaša 180,30 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve SAD_MEHZ je prepovedana uporaba herbicidov. Mehansko zatiranje plevelov se izvaja v obdelovalnem pasu pod drevesi.
(2) Za izbirno zahtevo SAD_MEHZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Sadne rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_MEHZ, so:
– ameriška borovnica, aronija, bezeg, breskev, češnja, črni ribez, črni ribez x kosmulja, dren, granatno jabolko, hruška, jablana, kaki, kivi, kosmulja, kostanj, kutina, leska, malina, mandelj, marelica, mešane sadne vrste, murva, nashi, nektarina, nešplja, oreh, rdeči ribez, robida, robida x malina, skorš, sliva/češplja, smokva (figa), višnja, žižula;
– oljka.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost sadne vrste;
– gostota dreves.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_MEHZ znaša 155,10 eura na ha letno.

(1) Izbirna zahteva SAD_POKT se v posameznem letu izvaja v vsakem drugem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po obiranju, vendar najpozneje do 30. maja v letu vlaganja zahtevka, se tla v medvrstnem prostoru obdelajo s podrahljačem. V podrahljana tla se mora posejati kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena v čisti setvi ali kot mešanice. Rastline se zmulči najpozneje do 25. oktobra v letu vlaganja zahtevka.
(2) Za izbirno zahtevo SAD_POKT velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin intenzivnih sadovnjakov oziroma oljčnikov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve SAD_POKT, so: ajda, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, bob, detelja, deteljno travne mešanice, facelija, grah, grahor, grašica (jara, ozimna), inkarnatka, ječmen (jari, ozimni), kamut (jari, ozimni), krmna ogrščica (jara, ozimna), krmna repica (ozimna, jara), krmni grah (jari, ozimni), lucerna, mešanica rastlin – naknadni posevek, mešanica žit (jara, ozimna), mnogocvetna ljuljka, navadna nokota, oljna ogrščica (jara, ozimna), oljna redkev, oljna repica, oves (jari, ozimni), perzijska detelja, pira (jara, ozimna), pšenica (jara, ozimna), rjava indijska gorčica, trda pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), soja, sončnice, soržica (jara, ozimna), trave, travno deteljne mešanice, tritikala (jara, ozimna), sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), westerwoldska ljuljka.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– gostota dreves prek RKG.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve SAD_POKT znaša 114,96 eura na ha letno.

(1) Operacija Vinogradništvo iz 4. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1211 – vinograd«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(2) Operacija iz prejšnjega odstavka se izvaja v vinogradih z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki.

(1) Operacija Vinogradništvo iz prejšnjega člena vključuje obvezni zahtevi in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– VIN_VABE: Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov (v nadaljnjem besedilu: VIN_VABE);
– VIN_EKGN Gnojenje samo z gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi (v nadaljnjem besedilu: VIN_EKGN).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– VIN_KONF: Uporaba metode konfuzije in dezorientacije (v nadaljnjem besedilu: VIN_KONF);
– VIN_MEHZ: Mehansko zatiranje plevelov (pod trtami) (v nadaljnjem besedilu: VIN_MEHZ);
– VIN_POKT: Pokritost tal v medvrstnem prostoru z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN_POKT);
– VIN_MEDV: Pokritost tal čez zimo v vinogradih, kjer medvrstni prostor ni pokrit z negovano ledino (v nadaljnjem besedilu: VIN_MEDV).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena.

(1) V okviru obvezne zahteve VIN_VABE se v vinogradih v obdobju od 15. marca do 15. avgusta tekočega leta za posamezne vrste škodljivcev uporabljajo feromonske vabe oziroma lepljive plošče, s katerimi se spremlja številčnost in čas pojava škodljivcev kot meril potrebnih ukrepov varstva vinogradov. Pri določitvi števila potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč se upoštevajo navodila iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. Število potrebnih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč je opredeljeno s strani strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
(2) Pri izvajanju zahteve iz prejšnjega odstavka število škropljenj z insekticidi ne sme presegati števila škropljenj iz priloge 6 te uredbe.
(3) Za obvezno zahtevo VIN_VABE velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije za feromonske vabe oziroma lepljive plošče in račune o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč ter do 15. februarja naslednjega leta tudi že uporabljene feromonske vabe oziroma lepljive plošče.
(5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve VIN_VABE, je vinska trta.
(6) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost kmetijske rastline;
– ustreznost nagiba.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled deklaracij za feromonske vabe oziroma lepljive plošče;
4. preveritev upoštevanja uporabe minimalnega števila potrebnih vab oziroma lepljivih plošč in število škropljenj iz priloge 6;
5. preveritev računov o nakupu feromonskih vab oziroma lepljivih plošč;
6. pregled že uporabljenih feromonskih vab oziroma lepljivih plošč na KMG.
(9) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VIN_VABE znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 143,04 eura na ha;
– nad 35 odstotki: 188,10 eura na ha.

(1) V okviru obvezne zahteve VIN_EKGN se za talno gnojenje lahko uporabljajo živinska gnojila oziroma samo gnojila, ki so dovoljena v ekološki pridelavi v skladu s prilogo I Uredbe 889/2008/ES.
(2) Za obvezno zahtevo VIN_EKGN velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačila za izvajanje obvezne zahteve VIN_EKGN, je vinska trta.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, iz katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost kmetijske rastline;
– ustreznost nagiba.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled deklaracij nabavljenih gnojil;
– preveritev računov, iz katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VIN_EKGN znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 76,80 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki: 96,96 eura na ha letno.
(9) Plačilo iz prejšnjega odstavka se izplača le za tiste površine, na katerih se izvaja obvezna zahteva VIN_VABE.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve VIN_EKGN in ukrepa EK iz 128. člena te uredbe je obvezno zahtevo VIN_EKGN treba izvajati, plačilo za to zahtevo pa se ne dodeli.

(1) V okviru izbirne zahteve VIN_KONF se pred začetkom ali na samem začetku pojava škodljivcev uporabljajo feromonskimi dispenzorji. Število potrebnih dispenzorjev je določeno z navodili proizvajalca dispenzorjev. Na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe se objavijo navodila za izvajanje te zahteve kot priporočila strokovnih institucij s področja varstva rastlin.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_KONF velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN_KONF, je vinska trta.
(4) Na KMG je treba hraniti:
– deklaracije za feromonske dispenzorje;
– navodila proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;
– račune o nakupu feromonskih dispenzorjev.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost kmetijske rastline;
– ustreznost nagiba.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled deklaracij za feromonske dispenzorje;
– pregled navodil proizvajalca o uporabi feromonskih dispenzorjev;
– preveritev računov o nakupu feromonskih dispenzorjev.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_KONF znaša za vinograde z nagibom do vključno 35 odstotkov: 180,30 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve VIN_MEHZ se plevele v vrstnem prostoru zatira brez uporabe herbicidov.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_MEHZ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEHZ, je vinska trta.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka, hraniti pa je treba tudi račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(5) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost kmetijske rastline;
– ustreznost nagiba.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEHZ znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 163,44 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki: 227,10 eura na ha letno.

(1) Izbirna zahteva VIN_POKT se v posameznem letu izvaja v vsakem drugem medvrstnem prostoru, ki je pokrit z negovano ledino. Po trgatvi, vendar najpozneje do 30. maja v letu vlaganja zahtevka, se tla v medvrstnem prostoru obdelajo s podrahljačem. V podrahljana tla se mora posejati kmetijske rastline iz tretjega odstavka tega člena v čisti setvi ali kot mešanice. Rastline se zmulči najpozneje do 25. oktobra v letu vlaganja zahtevka.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_POKT velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, če so vinogradi terasirani, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN_POKT, so: ajda, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, bob, detelja, deteljno travne mešanice, facelija, grah, grahor, grašica (jara, ozimna), inkarnatka, ječmen (jari, ozimni), kamut (jari, ozimni), krmna ogrščica (jara, ozimna), krmna repica (ozimna, jara), krmni grah (jari, ozimni), lucerna, mešanica rastlin – naknadni posevek, mešanica žit (jara, ozimna), mnogocvetna ljuljka, navadna nokota, oljna ogrščica (jara, ozimna), oljna redkev, oljna repica, oves (jari, ozimni), perzijska detelja, pira (jara, ozimna), pšenica (jara, ozimna), rjava indijska gorčica, trda pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), soja, sončnice, soržica (jara, ozimna), trave, travno deteljne mešanice, tritikala (jara, ozimna), sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), westerwoldska ljuljka.
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– zatravljenost in terasiranost vinograda prek RKG;
– ustreznost nagiba prek RKG.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_POKT znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 105,42 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki, če so terasirani: 171,12 eura na ha let­no.

(1) V okviru izbirne zahteve VIN_MEDV se mora v posameznem letu po trgatvi tla v vsakem drugem medvrstnem prostoru, ki ni pokrit z negovano ledino, zasejati s kmetijskimi rastlinami iz tretjega odstavka tega člena v čisti setvi ali kot mešanice. Rastline se zmulči najpozneje do 30. maja naslednjega leta.
(2) Za izbirno zahtevo VIN_MEDV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin vinogradov z nagibom do vključno 35 odstotkov oziroma z nagibom nad 35 odstotki, če so vinogradi terasirani, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju vinorodne dežele Primorska;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEDV, so: grašica (ozimna), ječmen (ozimni), kamut (ozimni), krmna ogrščica (ozimna), krmna repica (ozimna), krmni grah (ozimni), mešanica žit (ozimna), oljna ogrščica (ozimna), oves (ozimni), pira (ozimna), pšenica (ozimna), rž (ozimna), trda pšenica (ozimna), tritikala (ozimna), soržica (ozimna).
(4) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– zatravljenost in terasiranost prek RKG;
– ustreznost nagiba prek RKG;
– ustreznost območja prek RKG.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled evidenc o delovnih opravilih;
4. pregled KMG;
5. pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG ali;
6. pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali računa za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VIN_MEDV znaša za vinograde z nagibom:
– do vključno 35 odstotkov: 105,42 eura na ha letno;
– nad 35 odstotki, če so terasirani: 171,12 eura na ha letno.

Operacija Trajno travinje I iz 5. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Trajno travinje I iz prejšnjega člena vključuje obvezno zahtevo in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je TRZ_I_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_NPAS).
(3) Izbirne zahteve iz prvega odstavka tega člena so:
– TRZ_I_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_NIZI);
– TRZ_I_MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_MRVA);
– TRZ_I_OSIL: Opustitev silaže (v nadaljnjem besedilu: TRZ_I_OSIL).
(4) Izbirne zahteve iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.

(1) V okviru obvezne zahteve TRZ_I_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja od enega ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas je treba pokositi naslednje leto od 1. marca naprej. Če je površina GERK deset ha ali več, je strnjen nepokošen pas lahko v dveh ali več delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, se v zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz prvega odstavka 67., 73., 78. in 82. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za obvezno zahtevo TRZ_I_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 glav GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na četrto alinejo tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanim nepokošenimi pasovi.
(7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve TRZ_I_NPAS, je trajno travinje.
(8) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– velikost GERK;
– obtežbo prek zbirne vloge, Centralnega registra goved (v nadaljnjem besedilu: CRG) in evidence rejnih živali iz predpisa, ki ureja evidenco rejnih živali po stanju na dan 1. februar tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali).
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(11) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ_I_NPAS znaša 50,04 eura na ha letno.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek znaša višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ_I_NPAS na območjih iz:
– evidence HAB1 in evidence HAB2: 42,50 eura na ha letno;
– evidence MET1 in evidence MET2: 28,70 eura na ha letno;
– evidence VTR1 in evidence VTR2: 20,10 eura na ha letno;
– evidence STE1 in evidence STE2: 20,10 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve TRZ_I_NIZI se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečnih cevi ali vlečnih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, se v zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz prvega odstavka 67., 73., 78. in 82. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_I_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na četrto alinejo tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_NIZI, je trajno travinje.
(8) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali preveritev računov za opravljeno storitev s strani strojnega krožka;
– popis vrste in kategorije živali.
(11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_NIZI znaša 38,52 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve TRZ_I_MRVA se pokošena trava pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, se v zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz prvega odstavka 67., 73., 78. in 82. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_I_MRVA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na četrto alinejo tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_MRVA, je trajno travinje.
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo;
– popis vrste in kategorije živali.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_MRVA znaša 25,26 eura na ha letno.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek znaša višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ_I_MRVA na območjih iz:
– evidence HAB1 in evidence HAB2: 7,10 eura na ha letno;
– evidence MET1 in evidence MET2: 8,10 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve TRZ_I_OSIL se pokošena trava pospravi v obliki mrve. Prepovedano je tudi siliranje krme, ki se pridela na njivah, zato na KMG ne sme biti nobene silaže.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, se v zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz prvega odstavka 67., 73., 78. in 82. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_I_OSIL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na četrto alinejo tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_OSIL, je trajno travinje.
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev, da na KMG ni silaže;
– popis vrste in kategorije živali.
(10) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_I_OSIL znaša 45,84 eura na ha letno.

Operacija Trajno travinje II iz 6. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Trajno travinje II iz prejšnjega člena vključuje obvezno zahtevo in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je TRZ_II_OSIL: Opustitev silaže (v nadaljnjem besedilu: TRZ_II_OSIL).
(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:
– TRZ_II_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: TRZ_II_NPAS);
– TRZ_II_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak (v nadaljnjem besedilu: TRZ_II_NIZI).
(4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.

(1) Pri izvajanju obvezne zahteve TRZ_II_OSIL se pokošena trava pospravi v obliki mrve. Prepovedano je tudi siliranje krme, ki se pridela na njivah, zato na KMG ne sme biti nobene silaže.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, se v zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz prvega odstavka 67., 73., 78. in 82. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za obvezno zahtevo TRZ_II_OSIL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na četrto alinejo tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_OSIL, je trajno travinje.
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev, da na KMG ni silaže;
– popis vrste in kategorije živali.
(10) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve TRZ_II_OSIL znaša 45,84 eura na ha letno.

(1) Pri izvajanju izbirne zahteve TRZ_II_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja od enega ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas je treba pokositi naslednje leto od 1. marca naprej. Če je površina GERK deset ha ali več, je strnjen nepokošen pas lahko v dveh ali več delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, se v zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz prvega odstavka 67., 73., 78. in 82. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_II_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 glav GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na četrto alinejo tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NPAS, je trajno travinje.
(8) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– velikost GERK;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NPAS znaša 50,04 eura na ha letno.
(12) Ne glede na prejšnji odstavek znaša višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NPAS na območjih iz:
– evidence HAB1 in evidence HAB2: 42,50 eura na ha letno;
– evidence MET1 in evidence MET2: 28,70 eura na ha letno;
– evidence VTR1 in evidence VTR2: 20,10 eura na ha letno;
– evidence STE1 in evidence STE2: 20,10 eura na ha letno.

(1) Pri izvajanju izbirne zahteve TRZ_II_NIZI se tekoča organska gnojila na površino tal nanaša s pomočjo vlečnih cevi ali vlečnih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.
(2) Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, se v zahtevo iz prejšnjega odstavka lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti iz prvega odstavka 67., 73., 78. in 82. člena te uredbe z najmanj 20 odstotki površin trajnega travinja znotraj navedenih območij.
(3) Za izbirno zahtevo TRZ_II_NIZI velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Ne glede na četrto alinejo prejšnjega odstavka morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(5) Ne glede na četrto alinejo tretjega odstavka tega člena morajo upravičenci iz drugega odstavka tega člena na KMG, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe, zagotavljati povprečno letno obtežbo z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(6) Na KMG mora biti prisotna ustrezna mehanizacija, ali shranjena pogodba med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve, ali shranjen račun za opravljeno storitev s strani strojnega krožka.
(7) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NIZI, je trajno travinje.
(8) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled prisotnosti ustrezne mehanizacije na KMG, pregled pogodbe med izvajalcem in uporabnikom strojne storitve ali preveritev računov za opravljeno storitev s strani strojnega krožka;
– popis vrste in kategorije živali.
(11) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve TRZ_II_NIZI znaša 41,64 eura na ha letno.

Operacija Posebni traviščni habitati iz 7. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Posebni traviščni habitati iz prejšnjega člena vključuje obvezni in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevi te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– HAB_KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 30. junija (v nadaljnjem besedilu: HAB_KOS);
– HAB_ORGG: Gnojenje samo z organskimi gnojili v omejeni količini (v nadaljnjem besedilu: HAB_ORGG).
(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:
– HAB_MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: HAB_MRVA);
– HAB_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: HAB_NPAS).
(4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezni zahtevi.

(1) V okviru obvezne zahteve HAB_KOS je raba (košnja in paša) prepovedana do 30. junija tekočega leta.
(2) Za obvezno zahtevo HAB_KOS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HAB_KOS, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence HAB1 in evidence HAB2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca HAB1 in evidenca HAB2.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– popis vrste in kategorije živali.
(7) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HAB_KOS znaša na območjih iz evidence:
– HAB1: 238,20 eura na ha letno;
– HAB2: 157,50 eura na ha letno.
(8) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS z operacijo KRA_S50 iz 92. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 znaša 53,10 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS z operacijo KRA_GRB iz 94. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 znaša 81,60 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 znaša 25 eurov na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve HAB_KOS z ukrepom EK iz 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo HAB_KOS na območjih iz evidence:
– HAB1: 102,10 eura na ha letno;
– HAB2: 25 eurov na ha letno.

(1) V okviru obvezne zahteve HAB_ORGG letni vnos dušika iz organskih gnojil ne sme preseči 40 kg na ha. Uporaba mineralnih gnojil ni dovoljena.
(2) Za obvezno zahtevo HAB_ORGG velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti deklaracije nabavljenih gnojil in račune, iz katerih je razviden nakup vrste gnojil.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve HAB_ORGG, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence HAB1 in evidence HAB2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca HAB1 in evidenca HAB2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled KMG;
4. pregled deklaracij nabavljenih gnojil;
5. preveritev računov, iz katerih je razviden nakup vrste gnojil;
6. popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve HAB_ORGG znaša 25,60 eura na ha letno.
(9) Na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 višina plačila za obvezno zahtevo HAB_ORGG znaša 25,60 eura na ha letno pri kombinaciji te zahteve z:
– operacijo KRA_S50 iz 92. člena te uredbe;
– operacijo KRA_GRB iz 94. člena te uredbe;
– ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe in iz 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe.

(1) V okviru izbirne zahteve HAB_MRVA se pokošena trava pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Za izbirno zahtevo HAB_MRVA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območij posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HAB_MRVA, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence HAB1 in evidence HAB2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca HAB1 in evidenca HAB2.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo;
– popis vrste in kategorije živali.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HAB_MRVA na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 znaša 7,10 eura na ha letno.
(8) Pri kombinaciji izbirne zahteve HAB_MRVA z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe in 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 višina plačila za izbirno zahtevo HAB_MRVA znaša 7,10 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve HAB_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja od enega ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu pet do deset odstotkov površine GERK-a. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas se mora v naslednjem letu pokositi po 30. juniju. Če je površina GERK deset ha ali več, se strnjen nepokošen pas lahko pokosi v dveh ali več delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za izbirno zahtevo HAB_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošen pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,2 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve HAB_NPAS, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence HAB1 in evidence HAB2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca HAB1 in evidenca HAB2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve HAB_NPAS na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 znaša 42,50 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji izbirne zahteve HAB_NPAS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe in 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo HAB_NPAS na območjih iz evidence HAB1 in evidence HAB2 znaša 42,50 eura na ha letno.

Operacija Traviščni habitati metuljev iz 8. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Traviščni habitati metuljev iz prejšnjega člena vključuje obvezni zahtevi in izbirno zahtevo. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– MET_KOS: Košnja/paša ni dovoljena med 15. junijem in 15. septembrom (v nadaljnjem besedilu: MET_KOS);
– MET_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: MET_NPAS).
(3) Izbirna zahteva iz prvega odstavka tega člena je MET_MRVA: Spravilo mrve s travinja (v nadaljnjem besedilu: MET_MRVA).
(4) Izbirno zahtevo iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena.
(5) V operacijo iz prvega odstavka tega člena lahko vstopijo tudi upravičenci, ki na KMG nimajo GERK, večjih od enega ha, in zato lahko izvajajo samo obvezno zahtevo MET_KOS iz 74. člena te uredbe.

(1) V okviru obvezne zahteve MET_KOS:
– je raba (košnja in paša) prepovedana med 15. junijem in 15. septembrom tekočega leta;
– velja popolna prepoved gnojenja čez vse leto.
(2) Za obvezno zahtevo MET_KOS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve MET_KOS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca MET1 in evidenca MET2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled KMG;
– preveritev računov, iz katerih je razviden nakup gnojil;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve MET_KOS znaša na območjih iz evidence:
– MET1: 238,20 eura na ha letno;
– MET2: 142,20 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS z operacijo KRA_S50 iz 92. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 78,70 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS z operacijo KRA_GRB iz 94. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 107,20 eura na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 62,50 eura na ha letno.
(12) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_KOS z ukrepom EK iz 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo MET_KOS na območjih iz evidence:
– MET1: 102,10 eura na ha letno;
– MET2: 62,50 eura na ha letno.

(1) V okviru obvezne zahteve MET_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja od enega ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas se mora v naslednjem letu pokositi po 15. septembru. Če je površina GERK deset ha ali več, se strnjen nepokošen pas lahko pokosi v dveh ali več delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za obvezno zahtevo MET_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošen pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve MET_NPAS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca MET1 in evidenca MET2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve MET_NPAS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 28,70 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve MET_NPAS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe in 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo MET_NPAS na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 28,70 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve MET_MRVA se pokošena trava pospravi v obliki mrve. Siliranje pokošene trave ni dovoljeno. Na KMG povijanje trave s folijo (baliranje) ni dovoljeno.
(2) Za izbirno zahtevo MET_MRVA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površinah trajnega travinja;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih traviščnih habitatov metuljev iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve MET_MRVA, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence MET1 in evidence MET2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca MET1 in evidenca MET2.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev, ali je na KMG prisotna trava, povita v folijo;
– popis vrste in kategorije živali.
(7) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve MET_MRVA znaša 8,10 eura na ha letno.
(8) Pri kombinaciji izbirne zahteve MET_MRVA z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe in 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo MET_MRVA na območjih iz evidence MET1 in evidence MET2 znaša 8,10 eura na ha letno.

Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz 9. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz prejšnjega člena vključuje obvezno in izbirno zahtevo. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi izbirno zahtevo te operacije.
(2) Obvezna zahteva iz prejšnjega odstavka je VTR_KOS: Košnja ni dovoljena pred 1. avgustom (v nadaljnjem besedilu: VTR_KOS).
(3) Izbirna zahteva iz prvega odstavka tega člena je VTR_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: VTR_NPAS).
(4) Izbirno zahtevo iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezno zahtevo iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo.

(1) V okviru obvezne zahteve VTR_KOS:
– je košnja prepovedana pred 1. avgustom tekočega leta;
– velja popolna prepoved gnojenja in paše;
– je treba košnjo izvajati od enega roba travnika do drugega ali od sredine travnika navzven.
(2) Za obvezno zahtevo VTR_KOS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil in skice travnika z vrisanim načinom (smerjo) košnje.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve VTR_KOS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence VTR1 in evidence VTR2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca VTR1 in evidenca VTR2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev računov o nakupu gnojil;
– popis vrste in kategorije živali;
– skice travnika z vrisanim načinom (smerjo) košnje.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VTR_KOS znaša na območjih iz evidence:
– VTR1: 258,40 eura na ha letno;
– VTR2: 158,20 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS z operacijo KRA_S50 iz 92. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 78,70 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS z operacijo KRA_GRB iz 94. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 107,20 eura na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 60,50 eura na ha letno.
(12) Pri kombinaciji obvezne zahteve VTR_KOS z ukrepom EK iz 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo VTR_KOS na območjih iz evidence:
– VTR1: 122,30 eura na ha letno;
– VTR2: 60,50 eura na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve VTR_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja od enega ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas se mora v naslednjem letu pokositi po 1. avgustu. Če je površina GERK-a deset ha ali več, je strnjen nepokošen pas lahko pokosi v dveh ali več delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za izbirno zahtevo VTR_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošen pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VTR_NPAS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence VTR1 in evidence VTR2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca VTR1 in evidenca VTR2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VTR_NPAS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 20,10 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji izbirne zahteve VTR_NPAS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe in 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za izbirno zahtevo VTR_NPAS na območjih iz evidence VTR1 in evidence VTR2 znaša 20,10 eura na ha letno.

Operacija Steljniki iz 10. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Steljniki iz prejšnjega člena vključuje obvezni zahtevi, ki jih mora izvajati upravičenec, ko vstopi v to operacijo.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– STE_KOS: Košnja/paša ni dovoljena do 25. avgustom (v nadaljnjem besedilu: STE_KOS);
– STE_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10 % površine travnika (v nadaljnjem besedilu: STE_NPAS).
(3) V operacijo iz prvega odstavka tega člena lahko vstopijo tudi upravičenci, ki na KMG nimajo GERK večjih od enega ha in zato lahko izvajajo samo obvezno zahtevo STE_KOS iz 83. člena te uredbe.
(4) Obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena je treba izvajati na isti kmetijski površini in v enakem obsegu.

(1) V okviru obvezne zahteve STE_KOS je raba (košnja in paša) prepovedana pred 25. avgustom tekočega leta. Pri tem velja popolna prepoved gnojenja.
(2) Za obvezno zahtevo STE_KOS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe leti ne sme spreminjati;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu gnojil.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve STE_KOS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence STE1 in evidence STE2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca STE1 in evidenca STE2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled KMG;
– preveritev računov o nakupu gnojil;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve STE_KOS znaša na območjih iz evidence:
– STE1: 238,20 eura na ha letno;
– STE2: 138 eurov na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS z operacijo KRA_S50 iz 92. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 78,70 eura na ha letno.
(10) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS z operacijo KRA_GRB iz 94. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 107,20 eura na ha letno.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 40,30 eura na ha letno.
(12) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_KOS z ukrepom EK iz 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe znaša višina plačila za obvezno zahtevo STE_KOS na območjih iz evidence:
– STE1: 102,10 eura na ha letno;
– STE2: 40,30 eura na ha letno.

(1) V okviru obvezne zahteve STE_NPAS se v tekočem letu na GERK, katerega površina je večja od enega ha, pusti nepokošen pas travnika v obsegu pet do deset odstotkov površine GERK. Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena. Ta nepokošen pas se mora v naslednjem letu pokositi po 25. avgustu. Če je površina GERK deset ha ali več, se strnjen nepokošen pas lahko pokosi v dveh ali več delih. Nepokošen pas ne sme biti manjši od 0,05 ha in večji od enega ha.
(2) Za obvezno zahtevo STE_NPAS velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati, pri čemer nepokošen pas ne sme biti na istem delu GERK dve leti zaporedoma;
– se izvaja na ekološko pomembnih območjih steljnikov iz priloge 3 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti skice travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve STE_NPAS, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence STE1 in evidence STE2;
– velikost GERK;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali;
– evidenca STE1 in evidenca STE2.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled skic travnika z vrisanimi nepokošenimi pasovi;
– popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve STE_NPAS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 20,10 eura na ha letno.
(9) Pri kombinaciji obvezne zahteve STE_NPAS z ukrepom EK iz 9. točke prvega odstavka 128. člena te uredbe in 9. točke drugega odstavka 128. člena te uredbe višina plačila za obvezno zahtevo STE_NPAS na območjih iz evidence STE1 in evidence STE2 znaša 20,10 eura na ha letno.

Operacija Vodni viri iz 11. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrstama rabe »1100 – njive« in »1170 – jagode na njivi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija Vodni viri iz prejšnjega člena vključuje obvezni in izbirni zahtevi. Upravičenec mora izvajati obvezni zahtevi, lahko pa izbere tudi eno ali obe izbirni zahtevo te operacije.
(2) Obvezni zahtevi iz prejšnjega odstavka sta:
– VOD_ZEL: Ozelenitev njivskih površin (v nadaljnjem besedilu: VOD_ZEL);
– VOD_FFSV: Uporaba samo fitofarmacevtskih sredstev, ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih (v nadaljnjem besedilu: VOD_FFSV).
(3) Izbirni zahtevi iz prvega odstavka tega člena sta:
– VOD_NEP: Neprezimni medonosni posevki (v nadaljnjem besedilu: VOD_NEP);
– VOD_POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) (v nadaljnjem besedilu: VOD_POD).
(4) Izbirni zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba izvajati na isti kmetijski površini kot obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena, in sicer v enakem ali manjšem obsegu kot obvezno zahtevo VOD_FFSV iz 88. člena te uredbe.
(5) Ne glede na to, da se mora obvezna zahteva VOD_ZEL iz 87. člena te uredbe izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin znotraj območij iz evidence NUV-D oziroma na najmanj 20 odstotkih njivskih površin znotraj območij iz evidence NUV-O, se mora obvezna zahteva VOD_FFSV iz 88. člena te uredbe izvajati na vseh njivskih površinah znotraj območij iz evidence NUV-D in evidence NUV-O.
(6) Upravičenci, ki obvezni zahtevi iz drugega odstavka tega člena izvajajo v skladu s prejšnjim odstavkom, lahko za vse njivske površine uveljavljajo plačilo za obvezno zahtevo VOD_FFSV iz 88. člena te uredbe.
(7) Upravičenec, ki se vključi v izvajanje operacije iz prvega odstavka tega člena, se lahko istočasno vključi tudi v operacijo iz prvega odstavka 22. člena te uredbe.
(8) Upravičenci, ki izvajajo ukrep EK iz 128. člena te uredbe, lahko vstopijo v operacijo iz prvega odstavka tega člena z obvezno zahtevo VOD_ZEL iz 87. člena te uredbe.

(1) V okviru obvezne zahteve VOD_ZEL:
– je setev prezimnih posevkov treba opraviti najpozneje do 25. oktobra tekočega leta;
– morajo biti tla pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. novembra tekočega leta do najmanj 15. februarja nasled­njega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin dovoljena po 15. februarju naslednjega leta, pri tej obdelavi uporaba herbicidov za uničenje zelene prezimne odeje ni dovoljena.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se izvaja samo na njivskih površinah s povprečnim naklonom pod 20 odstotkov.
(3) Za pokritost tal s prezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjenih površin.
(4) Za obvezno zahtevo VOD_ZEL velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 30 odstotkih njivskih površin na območju Dravske kotline in na najmanj 20 odstotkih njivskih površin na ostalih prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda iz Načrta upravljanja voda iz priloge 4 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območja iz priloge 4 te uredbe), lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I;
– obtežba z živino ni relevantna.
(5) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(6) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VOD_ZEL, so:
– žita: ječmen (ozimni), kamut (ozimni), mešanice žit (ozimne), oves (ozimni), pira (ozimna), pšenica (ozimna), rž (ozimna), soržica (ozimna), trda pšenica (ozimna), tritikala (ozimna);
– zelenjadnice: motovilec, radič, rukola;
– ostale kmetijske rastline: detelja, deteljno-travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, grašica (ozimna), inkarnatka, krmna ogrščica (ozimna), krmna repica (ozimna), krmni grah (ozimni), krmni ohrovt, lucerna, mešanica rastlin – naknadni posevek, navadna nokota, oljna ogrščica (ozimna), trava – podsevek, trave, travno deteljne mešanice, vrtni mak (ozimni).
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– naklon njiv prek RKG;
– ustreznost območja prek evidence VVO-I, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije iz prvega odstavka 86. člena te uredbe.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VOD_ZEL znaša 189,80 eura na ha letno. Pri kombinaciji obvezne zahteve VOD_ZEL in obvezne zahteve POZ_KOL iz 23. člena te uredbe se plačilo dodeli samo za obvezno zahtevo VOD_ZEL.
(11) Pri kombinaciji obvezne zahteve VOD_ZEL in ukrepa EK iz 128. člena te uredbe, je obvezno zahtevo VOD_ZEL treba izvajati, plačilo za to zahtevo pa se ne dodeli.

(1) Pri izvajanju obvezne zahteve VOD_FFSV se uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva (aktivne snovi), ki so dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih iz predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko in na območju občine Jesenice.
(2) Seznam aktivnih snovi, ki jih je na VVO I prepovedano uporabljati, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(3) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le za glavni posevek.
(4) Za obvezno zahtevo VOD_FFSV velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh njivskih površinah na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– obtežba z živino ni relevantna.
(5) Na KMG je treba hraniti deklaracije za fitofarmacevtska sredstva in račune o nakupu teh sredstev.
(6) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje obvezne zahteve VOD_FFSV, so:
1. žita: ajda, amarant, bar, ječmen (ozimni, jari), kamut (ozimni, jari), mešanice žit (ozimne, jare), oves (ozimni, jari), pira (ozimna, jara), proso, pšenica (ozimna, jara), rž (ozimna, jara), sirek, soržica (ozimna, jara), trda pšenica (ozimna, jara), tritikala (ozimna, jara);
2. koruza: koruza za zrnje, koruza za silažo, sladka koruza;
3. trave in travno deteljne mešanice: mnogocvetna ljuljka, trava, travno deteljne mešanice, westerwoldska ljuljka;
4. zelenjadnice: bob, blitva, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), motovilec, navadna buča, ohrovt (brstični, glavnati, listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, rukola, regrat, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
5. jagode;
6. njivska zelišča;
7. ostale kmetijske rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmno na njivah, facelija, grah, grahor, grašica (ozimna, jara), inkarnatka, konoplja, krmna ogrščica (ozimna, jara), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (ozimna, jara), krmni bob, krmni grah (ozimni, jari), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (ozimna, jara), oljna redkev, oljna repica, perzijska detelja, podzemna koleraba, rjava indijska gorčica, riček, sladkorna pesa, soja, sončnice, sudanska trava, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), vrtni mak (ozimni, jari).
(7) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence VVO-I, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
3. pregled KMG;
4. pregled fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo na KMG;
5. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
6. preveritev računov za nakup fitofarmacevtskih sredstev.
(10) Višina plačila za izvajanje obvezne zahteve VOD_FFSV znaša 44,20 eura na ha letno.

(1) Pri izvajanju izbirne zahteve VOD_NEP:
– je setev neprezimnih medonosnih posevkov treba opraviti najpozneje do 1. avgusta tekočega leta;
– morajo biti tla z neprezimnim medonosnim posevkom pokrita od 15. avgusta tekočega leta do najmanj 16. oktobra tekočega leta;
– je obdelava ozelenjenih njivskih površin mogoča po 16. oktobru tekočega leta;
– uporaba herbicidov in mineralnih dušikovih gnojil v času izvajanja zahteve ni dovoljena.
(2) Za izbirno zahtevo VOD_NEP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na najmanj 20 odstotkih njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Za pokritost tal z neprezimnimi posevki se šteje, če je zelen pokrov viden na najmanj 70 odstotkih ozelenjenih površin.
(4) Na KMG je treba hraniti račune o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(5) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VOD_NEP, so: ajda, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, facelija, grahor, lan, grašica (jara), oljna repica, oljna ogrščica (jara), perzijska detelja, rjava indijska gorčica, sončnice.
(6) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence VVO-I, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije iz prvega odstavka 86. člena te uredbe.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled KMG;
– preveritev računov o nakupu fitofarmacevtskih sredstev in gnojil.
(9) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VOD_NEP znaša 156 eurov na ha letno.

(1) V okviru izbirne zahteve VOD_POD se kmetijske rastline sejejo po spravilu glavnega posevka. Pred setvijo naslednje kmetijske rastline, najpozneje pa do 15. novembra tekočega leta, se posevek podorje.
(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se lahko uveljavlja le kot neprezimni posevek.
(3) Za izbirno zahtevo VOD_POD velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu njivskih površin, lahko na delu GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz priloge 4 te uredbe, razen na VVO I;
– obtežba z živino ni relevantna.
(4) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje izbirne zahteve VOD_POD, so: ajda, aleksandrijska detelja, bar, bela gorjušica, bob, facelija, grah, grahor, grašica (jara), krmna ogrščica (jara), krmna repica (jara), krmni bob, krmni grah (jari), krmni sirek, oljna ogrščica (jara), oljna redkev, oljna repica, oves (jari), perzijska detelja, rjava indijska gorčica, sirek, soja, sončnice, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob).
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence VVO-I, evidence NUV-D in evidence NUV-O;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– vključenost iste kmetijske rastline v več zahtev operacije iz prvega odstavka 86. člena te uredbe.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca VVO-I, evidenca NUV-D in evidenca NUV-O.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– popis kmetijske rastline oziroma skupine kmetijskih rastlin na površini;
– pregled evidenc o delovnih opravilih.
(8) Višina plačila za izvajanje izbirne zahteve VOD_POD znaša 210 eurov na ha letno.

Operacija Ohranjanje habitatov strmih travnikov iz 12. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: KRA_S50) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija KRA_S50 iz prejšnjega člena se izvaja na travnikih z nagibom 50 odstotkov ali več. V okviru te operacije:
– sta obvezna najmanj enkratna košnja (ročno ali s specialno mehanizacijo) in spravilo (ročno ali s specialno mehanizacijo);
– uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;
– paša živali ni dovoljena.
(2) Za operacijo KRA_S50 velja, da:
– uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena na celem GERK;
– je najmanjša strnjena upravičena površina 0,01 ha, do plačila pa je upravičena površina v obsegu vsaj 0,1 ha površine GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje operacije KRA_S50, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost nagiba prek evidence S50;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca S50.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih.
(7) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_S50 znaša 217,50 eura na ha letno.

Operacija Grbinasti travniki iz 13. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: KRA_GRB) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1300 – trajni travnik«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) V okviru operacije KRA_GRB iz prejšnjega člena:
– sta obvezna najmanj enkratna ročna košnja in spravilo;
– uporaba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ni dovoljena;
– paša živali ni dovoljena.
(2) Za operacijo KRA_GRB velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih grbinastih travnikov iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Kmetijska rastlina, ki je upravičena do plačila za izvajanje operacije KRA_GRB, je trajno travinje.
(4) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence GRB;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge.
(5) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca GRB.
(6) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled KMG;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
(7) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_GRB znaša 144,20 eura na ha letno.

Operacija Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri iz 14. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrstama rabe »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenima v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v treh zahtevah:
– KRA_OGRM: Varovanje črede z visokimi premičnimi varovalnimi elektromrežami (v nadaljnjem besedilu: KRA_OGRM);
– KRA_VARPA: Varovanje črede ob prisotnosti pastirja (v nadaljnjem besedilu: KRA_VARPA);
– KRA_VARPP: Varovanje črede s pastirskimi psi (v nadaljnjem besedilu: KRA_VARPP).
(2) Zahteva KRA_OGRM se izključuje z zahtevama KRA_VARPA in KRA_VARPP, zahtevi KRA_VARPA in KRA_VARPP pa se lahko dopolnjujeta.

(1) V okviru zahteve KRA_OGRM:
– mora biti ograja zgrajena iz visokih elektromrež, višine vsaj 160 centimetrov in pod električnih tokom (minimalno 5 kV) ves dan, podnevi in ponoči, tudi ko živali niso v ograji;
– je treba zjutraj živali spustiti iz nočne ograje, zvečer pa jih ponovno zbrati na pašniku in zapreti v ogrado;
– morajo biti površine pasene;
– ograja iz varovalnih elektromrež se lahko uporablja tudi kot dnevna ograja;
– ograjo je treba premestiti vsakokrat, ko sta travna ruša in zemljišče pogažena.
(2) Za zahtevo KRA_OGRM velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju pojavljanja medveda in volka iz 1. točke priloge 8, ki je sestavni del te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti načrt ureditve pašnika in paše.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_OGRM, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence MV1;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca MV1;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled KMG;
4. prisotnost in ustreznost elektromrež na zadevnih površinah KMG;
5. preveritev jakosti električnega toka v elektromreži;
6. pregled načrta ureditve pašnika in paše;
7. popis vrste in kategorije živali.
(8) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_OGRM znaša 119,90 eura na ha letno.

(1) V okviru zahteve KRA_VARPA se neposredno varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja ob prisotnosti pastirja. Površine morajo biti pasene. Živali se čez noč zapre v hlev.
(2) Za zahtevo KRA_VARPA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju pojavljanja medveda in volka iz 2. točke priloge 8 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(3) Na KMG je treba hraniti načrt ureditve pašnika in paše ter pogodbo s pastirjem.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_VARPA, je trajno travinje.
(5) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence MV2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– pogodbo s pastirjem prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(6) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca MV2;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(7) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled KMG;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. pregled načrta ureditve pašnika in paše;
6. pregled pogodbe s pastirjem;
7. preveritev, da je čreda neposredno varovana s prisotnostjo pastirja.
(8) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_VARPA znaša 112,60 eura na ha letno.

(1) V okviru zahteve KRA_VARPP se neposredno varovanje črede pred napadi velikih zveri izvaja z najmanj tremi pastirskimi psi v ograjenem pašniku. Pastirski psi ne potrebujejo prisotnosti pastirja, omogočeno jim mora biti prosto gibanje brez priveza.
(2) Pastirski psi morajo biti:
– cepljeni proti steklini;
– stalno prisotni ob čredi, znotraj ograjenega pašnika ali v hlevu.
(3) Za zahtevo KRA_VARPP velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin trajnega travinja, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območjih iz 2. točke priloge 8 te uredbe;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha kmetijskih površin.
(4) Na KMG je treba hraniti:
– načrt ureditve pašnika in paše;
– dokazilo, da so pastirski psi cepljeni (modra knjižica – potni list).
(5) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_VARPP, je trajno travinje.
(6) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost območja prek evidence MV2;
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežba prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– evidenca MV2;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled KMG;
4. pregled načrta ureditve pašnika in paše;
5. preveritev stalne prisotnosti vsaj treh pastirskih psov ob čredi;
6. obtežba prek štetja živali in pregleda površin;
7. dokazilo, da so pastirski psi cepljeni (modra knjižica – potni list).
(9) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_VARPP znaša 107,60 eura na ha letno.

Operacija Planinska paša iz 15. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe se izvaja na GERK z vrsto rabe »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija iz prejšnjega člena se izvaja v dveh zahtevah, in sicer:
– KRA_CRED: Paša po čredinkah na planini (v nadaljnjem besedilu: KRA_CRED);
– KRA_PAST: Planinska paša s pastirjem (v nadaljnjem besedilu: KRA_PAST).
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka se izključujeta.

(1) V okviru zahteve KRA_CRED iz prvega odstavka prejšnjega člena:
– se mora paša na planinah izvajati po čredinkah, ki so lahko ograjene, ali pa se za te namene uporabijo naravne omejitve na planini;
– je minimalno število čredink dve čredinki;
– se morajo živali na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno pet ha travnatih površin v rabi;
– se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s prilogo II Uredbe 889/2008/ES;
– nakup krme ni dovoljen.
(2) Za zahtevo iz prejšnjega odstavka velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površin trajnega travinja na KMG planina;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih planinskih pašnikov;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha površin trajnega travinja na planini.
(3) Na KMG je treba hraniti:
– račune, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
– deklaracije fitofarmacevtskih sredstev;
– dnevnik paše in skice čredink;
– načrt ureditve pašnika in paše.
(4) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahtev KRA_CRED, je trajno travinje.
(5) Pri zahtevi KRA_CRED se z upravnim pregledom preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali;
– izvajanje paše najmanj 80 dni letno.
(6) Za upravni pregled zahteve KRA_CRED se uporabi:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(7) S pregledom zahteve KRA_CRED na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled KMG;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. preveritev računov, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
6. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
7. preveritev dnevnika paše in skice čredink;
8. pregled načrta ureditve pašnika in paše.
(8) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_CRED znaša 64,30 eura na ha letno.

(1) V okviru zahteve KRA_PAST iz prvega odstavka 101. člena te uredbe:
– se morajo živali na planini pasti najmanj 80 dni letno na minimalno petih ha travnatih površin v rabi;
– se lahko uporabljajo samo fitofarmacevtska sredstva in drugi pripravki za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s prilogo II Uredbe 889/2008/ES;
– nakup krme ni dovoljen;
– je prisotnost pastirja ali pastirjev na planini obvezna;
– en pastir na planini skrbi za največ 50 GVŽ.
(2) Nosilec KMG planina poda izjavo o številu pastirjev na planini. Ta izjava se pripravi na obrazcu, ki je dostopen na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(3) Izjava iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj podatke o:
– številu stalno prisotnih pastirjev na planini;
– obdobju prisotnosti pastirja ali pastirjev na planini.
(4) Če znaša število GVŽ na planini več kot 50 GVŽ, se za vse nadaljnje GVŽ zagotovi prisotnost dodatnega pastirja, vendar ne več kot enega pastirja za 50 GVŽ.
(5) Če na planini ni zagotovljen pastir za vsakih 50 GVŽ, se plačilo za pastirja določi le za sorazmerno površino planine po naslednji formuli:
(n)GVŽ x skupna površina planine / skupno število GVŽ,
kjer (n)GVŽ pomeni število GVŽ, za katero je zagotov­ljen pastir.
(6) Za zahtevo iz prvega odstavka tega člena velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na vseh površin trajnega travinja na KMG planina;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih planinskih pašnikov;
– mora biti povprečna letna obtežba z živino od 0,5 do 1,5 GVŽ travojedih živali na ha površin trajnega travinja na planini.
(7) Na KMG je treba hraniti:
– izjavo o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena;
– račune, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
– deklaracije fitofarmacevtskih sredstev;
– načrt ureditve pašnika in paše.
(8) Kmetijska rastlina, za katero se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje zahteve KRA_PAST, je trajno travinje.
(9) Pri zahtevi KRA_PAST se z upravnim pregledom preveri:
– ustreznost kmetijske rastline prek zbirne vloge;
– izjavo o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena;
– obtežbo prek zbirne vloge, CRG in evidence rejnih živali.
(10) Za upravni pregled zahteve KRA_PAST se uporabi:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK;
– CRG in evidenca rejnih živali.
(11) S pregledom zahteve KRA_PAST na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled KMG;
4. popis vrste in kategorije živali;
5. preveritev, da je pastir (ali pastirji) prisoten na planini;
6. pregled izjave o številu pastirjev na planini iz drugega odstavka tega člena;
7. preveritev računov, iz katerih mora biti razviden nakup vrste fitofarmacevtskih sredstev;
8. pregled deklaracij fitofarmacevtskih sredstev;
9. pregled načrta ureditve pašnika in paše.
(12) Višina plačila za izvajanje zahteve KRA_PAST znaša 112,60 eura na ha letno.

Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki iz 16. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: KRA_VTSA) se izvaja na GERK z vrsto rabe »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) V okviru operacije KRA_VTSA iz prejšnjega člena je treba zagotoviti:
1. zatravljenost sadovnjakov z negovano ledino;
2. kosno ali pašno rabo zatravljenih površin (tudi pod krošnjami dreves);
3. nego dreves in obnovo nasadov;
4. če se drevo posuši ali odmre, pri dopolnjevanju praznih mest ni dovoljeno uporabljati šibko rastočih podlag;
5. oživitvena rez mora biti opravljena v prvem ali drugem letu trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe;
6. da je gostota dreves najmanj 50 do 200 dreves na ha.
(2) V skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, se ekstenzivni sadovnjak šteje za visokodebelnega, kadar je 25 ali več sadnih dreves na ha posajenih na srednjih in bujnih podlagah.
(3) Seznam podlag, primernih za visokodebelne travniške sadovnjake, je dostopen na spletnih straneh ministrstva in agencije.
(4) Na KMG je treba hraniti deklaracije podlag v primeru dopolnjevanja praznih mest v visokodebelnih travniških sadovnjakih.
(5) Za operacijo KRA_VTSA velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin visokodebelnih travniških sadovnjakov, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(6) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje operacije KRA_VTSA, so: bezeg, breskev, češnja, dren, granatno jabolko, grenivka, hruška, jablana, kaki, kostanj, kutina, leska, limonovec, mandarinovec, mandelj, marelica, mešane sadne vrste, murva, nashi, nektarina, nešplja, oreh, pomarančevec, rakitovec, skorš, sliva/češplja, smokva (figa), višnja, žižula.
(7) Z upravnim pregledom se prek RKG preveri:
– ustreznost sadne vrste;
– ustreznost gostote dreves;
– ustreznost zatravljenosti z negovano ledino;
– ali je travniški sadovnjak visokodebelni.
(8) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK.
(9) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled KMG;
– pregled deklaracij podlag v primeru dopolnjevanja praz­nih mest.
(10) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_VTSA znaša 204,20 eura na ha letno.

Operacija Ohranjanje mejic iz 17. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: KRA_MEJ) se izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1160 – hmeljišče«, »1170 – jagode na njivi«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik«, »1211 – vinograd«, »1300 – trajno travinje« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Pri izvajanju operacije KRA_MEJ iz prejšnjega člena je treba upoštevati, da:
– mora biti dolžina mejice vsaj 20 metrov, širina pri tleh pa dva do štiri metre;
– dolžine in širine mejice ni dovoljeno zmanjševati;
– je mejico treba obrezovati in redčiti vsako drugo leto;
– je redčenje mejice treba izvesti tako, da se ne prekine zveznosti njene krošnje.
(2) Za operacijo KRA_MEJ velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin mejice (v tekočih metrih), vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v obdobju trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe ne sme spreminjati;
– se izvaja na območjih Natura 2000 iz priloge 9, ki je sestavni del te uredbe;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Z upravnim pregledom se ustreznost območja preveri prek RKG.
(4) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– podatki o GERK;
– evidenca MEJ.
(5) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
– pregled evidenc o delovnih opravilih;
– pregled KMG.
(6) Višina plačila za izvajanje operacije KRA_MEJ znaša 1,60 eura/tekoči meter letno.

(1) Operacija Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje iz 18. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: GEN_PAS) se izvaja za naslednje vrste lokalnih pasem domačih živali:
a) avtohtone pasme domačih živali:
– govedo: Cikasto govedo;
– konji: Lipicanski konj, Posavski konj, Slovenski hladnokrvni konj;
– prašiči: Krškopoljski prašič;
– ovce: Belokranjska pramenka, Bovška ovca, Istrska pramenka, Jezersko-solčavska ovca;
– koze: Drežniška koza;
– kokoši: Štajerska kokoš;
b) tradicionalne pasme domačih živali:
– konji: Ljutomerski kasač;
– prašiči: Slovenska landrace – linja 11, Slovenska landrace – linja 55, Slovenski veliki beli prašič;
– ovce: Oplemenjena jezersko-solčavska ovca;
– koze: Slovenska sanska koza, Slovenska srnasta koza;
– kokoši: Slovenska grahasta kokoš, Slovenska srebrna kokoš, Slovenska rjava kokoš, Slovenska pozno operjena kokoš.
(2) Upravičenec mora v izvajanje operacije GEN_PAS vključiti pri pasmah:
– Belokranjska pramenka, Istrska pramenka in Drežniška koza najmanj 3 odrasle živali;
– kokoši najmanj 30 odraslih živali;
– ostalih vrst živali najmanj 1 GVŽ.
(3) Število živali posamezne vrste domačih živali, vključene v operacijo iz prvega odstavka tega člena v letu vstopa v to operacijo, mora biti v reji pet let od vstopa v operacijo, pri čemer se te živali lahko nadomestijo z živalmi druge avtohtone ali tradicionalne pasme te vrste.
(4) Glede na število živali posamezne vrste domačih živali, ki ga je KMG vključil v operacijo iz prvega odstavka tega člena v letu vstopa v to operacijo, se lahko število v to operacijo vključenih živali te vrste v okviru obstoječe obveznosti skupno zmanjša za največ deset odstotkov, vendar po zmanjšanju stalež avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali ne sme biti manjši od števila živali iz drugega odstavka tega člena.
(5) V obdobju, ko so živali določene vrste domačih živali, ki jih je KMG vključil v operacijo iz prvega odstavka tega člena na paši na KMG planini ali KMG skupnem pašniku, se za te živali šteje, da ne zmanjšujejo števila živali te vrste na osnovnem KMG. Če ena žival posamezne vrste pomeni več kot deset odstotkov vseh živali te vrste, vključenih v obveznost za operacijo iz tega člena, se vključeno število živali te vrste v tekočem letu glede na leto vstopa v to operacijo lahko zmanjša za eno žival. Za število živali posamezne vrste, ki je v tekočem letu vključeno operacijo, se šteje število živali, ki je na KMG za tekoče leto ugotovljeno z upravnim pregledom števila živali te vrste oziroma s pregledom števila živali te vrste na kraju samem.
(6) Operacija iz prvega odstavka tega člena se izvaja na območju celotne Republike Slovenije.
(7) Za plačilo iz enajstega odstavka tega člena se za preračun števila živali v GVŽ uporabljajo koeficienti iz priloge II Uredbe 808/2014/EU. Za plemenske merjasce in konje, mlajše od šestih mesecev, se v skladu s PRP 2014-2020 uporablja koeficient 0,4.
(8) Z upravnim pregledom se preveri:
– ustreznost pasme za govedo in konje prek registrov rejnih živali;
– ustreznost pasme za drobnico, prašiče in kokoši prek rodovniških knjig;
– vpis živali v rodovniško knjigo oziroma register;
– število živali prek CRG in evidence rejnih živali.
(9) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– rodovniške knjige.
(10) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
– popis staleža živali po vrstah in kategorijah živali ter identifikacijskih številkah, če je to mogoče;
– pregled KMG;
– pregled ustreznosti pasem živali prek listin.
(11) Višina plačila za izvajanje operacije GEN_PAS znaša 116,17 eura/GVŽ letno.

Med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe se lokalne pasme znotraj posamezne vrste domačih živali iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko zamenjajo.

Operacija Ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija iz 19. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: GEN_SOR), se izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1160 – hmeljišče«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik« in »1211 – vinograd«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.

(1) Operacija iz prejšnjega odstavka se izvaja za avtohtone in tradicionalne sorte kmetijskih rastlin iz priloge 10, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Za operacijo GEN_SOR velja, da:
– se mora vsako leto izvajati na delu površin, vendar na celem GERK;
– se lokacija izvajanja zahteve v času trajanja obveznosti iz 10. člena te uredbe lahko spreminja;
– se izvaja na območju celotne Republike Slovenije;
– obtežba z živino ni relevantna.
(3) Na KMG je treba hraniti:
– račune, iz katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik avtohtonih oziroma tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 10 te uredbe;
– deklaracije uporabljenega semena oziroma sadik iz prejšnje alineje;
– deklaracije za nazaj (od prvega nakupa semena oziroma sadik), če se uporablja lastno pridelano seme ali sadike;
– kopije deklaracij za seme oziroma sadike, če se seme oziroma sadike pridobijo od drugega KMG.
(4) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za izvajanje operacije GEN_SOR, so:
1. detelja (črna detelja);
2. druge rastline za krmo na njivah: inkarnatka, krmna ogrščica (jara, ozimna), lucerna, podzemna koleraba, strniščna repa;
3. hmelj;
4. koruza za zrnje, koruza za silažo;
5. krompir;
6. oljnice: lan, oljna buča, riček;
7. sadne rastline: breskev, češnja, hruška, jablana, leska, marelica, mešane sadne vrste, oljka, oreh, sliva/češplja, smokva (figa), višnja;
8. trave: travniška bilnica, trpežna ljuljka, navadna pasja trava, travniški mačji rep;
9. vinska trta;
10. zelenjadnice, kot samostojne kmetijske rastline: bob, motovilec, radič,
11. zelenjadnice, kot ena kmetijska rastlina: blitva: blitva – mangold; čebula, česen, endivija, feferoni, fižol (nizek fižol, turški fižol, visok fižol), korenje, kumara, paprika, paradižnik, peteršilj, por, rdeča pesa, solata, šalotka, zelje (belo);
12. žita: ajda, ječmen (jari, ozimni), pšenica (jara, ozimna), oves (jari, ozimni), proso.
(5) Na isti površini GERK lahko upravičenec, odvisno od vrste posevka, uveljavlja plačilo za operacijo GEN_SOR samo enkrat, in sicer ali za glavni, prezimni ali neprezimni posevek.
(6) Z upravnim pregledom se prek zbirne vloge in RKG preveri:
– ustreznost kmetijske rastline;
– ustreznost sorte.
(7) Za upravni pregled se uporabijo:
– RKG;
– zbirna vloga;
– podatki o GERK.
(8) S pregledom na kraju samem se izvedejo:
1. popis dejanskega stanja površin na kraju samem;
2. pregled evidenc o delovnih opravilih;
3. pregled KMG;
4. preveritev računov, iz katerih mora biti razviden nakup semena oziroma sadik avtohtonih oziroma tradicionalnih sort kmetijskih rastlin iz priloge 10 te uredbe;
5. pregled deklaracij uporabljenega semena oziroma sadik;
6. pregled deklaracij za nazaj (od prvega nakupa semena oziroma sadik), če se na KMG uporablja lastno pridelano seme oziroma sadike;
7. pregled kopij deklaracij za seme oziroma sadike, ki so pridobljene od drugega KMG.
(9) Višina plačila za izvajanje operacije GEN_SOR znaša 136,38 eura na ha letno.

Med trajanjem obveznosti iz 10. člena te uredbe se vrste in sorte avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih rastlin iz priloge 10 te uredbe lahko zamenjajo.

Namen ukrepa EK je spodbujati KMG za izvajanje naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju virov pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja nasploh.

Upravičenci do plačil za ukrep EK iz te uredbe so KMG, ki se v izvajanje tega ukrepa vključijo prostovoljno in ves čas trajanja obveznosti izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.

V ukrep EK iz te uredbe je mogoče vstopiti v obdobju 2015–2020.

Podpore za ukrep EK iz te uredbe se dodelijo v okviru dveh naslednjih podukrepov:
– plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja in
– plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja.

(1) Obveznosti za izvajanje ukrepa EK iz te uredbe trajajo pet let. Obveznost izvajanja ukrepa EK traja celotno koledarsko leto. Po zaključku petletne obveznosti je mogoče letno podaljšanje te obveznosti. Podaljšati je mogoče le celotno obveznost.
(2) Upravičenci, ki so na določenih površinah KMG izvajali ukrep EK, lahko po zaključeni petletni obveznosti za izvajanje tega ukrepa površine vključijo v podaljšanje obveznosti tudi s prenosom obveznosti na druga KMG, vključena v ukrep EK v predhodnem letu.

(1) Za vstop v ukrep EK morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji upravičenosti:
1. upravičenec mora biti aktiven kmet;
2. upravičenec mora imeti v uporabi najmanj en ha kmetijskih površin, ali vsaj eno čebeljo družino v primeru ekološkega čebelarjenja;
3. upravičenec se mora pri pooblaščeni organizaciji za kontrolo in certificiranje ekološke pridelave oziroma predelave prijaviti (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo in certificiranje) oziroma obnoviti prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta za tekoče leto;
4. KMG mora biti vpisan v RKG;
5. za KMG mora biti izdelan program aktivnosti;
6. KMG, ki namerava uveljavljati plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora biti vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
(2) Za aktivnega kmeta iz 1. točke prejšnjega odstavka se šteje nosilec KMG, ki izvaja kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki ureja sheme neposrednih plačil (v nadaljnjem besedilu: aktiven kmet).

(1) Program aktivnosti za ukrep EK vsebuje najmanj naslednje podatke o:
1. KMG;
2. nosilcu KMG;
3. zemljiščih in živalih;
4. izbranih operacijah oziroma zahtevah iz 20. člena te uredbe;
5. zasnovi kolobarja, če KMG izbere tudi zahtevo iz 23. člena te uredbe;
6. analizi tal in gnojilnem načrtu, če se na KMG uporabljajo mineralna gnojila;
7. vodenju evidenc uporabe živinskih in mineralnih gnojilih na KMG;
8. vključenosti v ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin;
9. vključenosti v ekološko rejo živali;
10. vključenosti v ekološko čebelarjenje.
(2) Program aktivnosti mora biti izdelan en dan pred oddajo zbirne vloge za tekoče leto iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Z oddajo zbirne vloge se zaključi tudi izdelava programa aktivnosti.
(3) Če je upravičenec vključen tudi v izvajanje ukrepa KOPOP iz te uredbe, se pripravi skupen program aktivnosti za ukrep EK in ukrep KOPOP.
(4) Analizo tal in gnojilni načrt iz 6. točke prvega odstavka tega člena je treba izdelati pred izdelavo programa aktivnosti za vse GERK, na katerih se bodo uporabljala mineralna gnojila. Če se bodo uporabljala le živinska gnojila, je treba voditi evidenco o razvozu živinskih in mineralnih gnojil, analiza tal in gnojilni načrt pa nista potrebna. Analiza tal se mora izdelati za naslednje parametre: P, K in organska snov. Za trajno travinje analiza tal na organsko snov ni potrebna. Gnojilni načrt je lahko petletni, če vključuje vse kmetijske rastline za obdobje veljavnosti tega načrta.
(5) Na analizi tal iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni vsi GERK, za katere je ta analiza izdelana. Iz analize tal morata biti razvidna podatka, kdo je izdelal analizo tal in datum izdelave analize tal. Če na analizah tal niso navedeni GERK in potrebni parametri iz prejšnjega odstavka, jih je treba ustrezno dopolniti. Manjkajoče GERK na analizah tal lahko dopiše javna služba kmetijskega svetovanja, manjkajoče parametre pa lahko dopolni le laboratorij, ki je izdelal prvotno analizo tal.
(6) Gnojilni načrt iz četrtega odstavka tega člena je treba izdelati na podlagi veljavne analize tal, ki ni starejša od petih let. Kot še veljaven datum izdelave analize tal se upošteva za leto:
1. 2015: 1. januar 2010;
2. 2016: 1. januar 2011;
3. 2017: 1. januar 2012;
4. 2018: 1. januar 2013;
5. 2019: 1. januar 2014;
6. 2020: 1. januar 2015.
(7) »Navodila za odvzem vzorcev tal, namenjenih za kemijsko analizo«, ki so pripomoček pri jemanju vzorcev tal za analizo, so dostopna na spletnih straneh ministrstva, agencije in kmetijske svetovalne službe.
(8) Na podlagi programa aktivnosti agencija izvede upravni pregled glede:
– vodenja evidenc uporabe živinskih in mineralnih gnojilih na KMG;
– veljavnosti analiz tal in gnojilnih načrtov za KMG, ki uporabljajo mineralna gnojila.

Velikost skupne površine, ne glede na vrsto dejanske rabe, za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep EK, mora biti najmanj 0,3 ha. Najmanjša velikost površine kmetijskega zemljišča iste vrste dejanske rabe ne sme biti manjša od 0,1 ha, razen pri pridelavi semenskega materiala kmetijskih rastlin, kjer je najmanjša velikost strnjene površine lahko 0,01 ha.

(1) V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe 1305/2013/EU se lahko obseg površine, vključene v obveznost, med leti spreminja za največ deset odstotkov glede na prvo leto obveznosti (vstopno leto).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obseg obveznosti v času trajanja obveznosti iz prvega odstavka 117. člena te uredbe ne spreminja.

V skladu s 15. členom Uredbe 807/2014/EU, se obseg površin KMG v času trajanja obveznosti lahko poveča. Zaradi povečanja površin KMG se lahko obstoječa obveznost razširi, pri čemer se upošteva čas trajanja obstoječe obveznosti, ali pa se lahko obstoječa obveznost nadomesti z novo petletno obveznostjo.

Med trajanjem obveznosti se ukrep EK ne more zamenjati z drugimi ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe.

(1) Ukrep EK iz te uredbe se izvaja na GERK z vrstami rabe »1100 – njive«, »1161 – hmeljišče (v obdelavi)«, »1161 – hmeljišče v premeni«, »1170 – jagode na njivi«, »1180 – trajne rastline na njivskih površinah«, »1190 – rastlinjak, ki ima vpisane jagode«, »1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami«, »1211 – vinograd«, »1212 – matičnjak«, »1221 – intenzivni sadovnjak«, »1230 – oljčnik«, »1222 – ekstenzivni sadovnjak«, »1240 – ostali trajni nasadi«, »1300 – trajni travnik« in »1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi«, določenimi v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(2) Kmetijske rastline, za katere se lahko uveljavlja plačilo za ukrep EK iz te uredbe, so:
1. njive-poljščine: abesinska gizotija, ajda, aleksandrijska detelja, amarant, bar, bela gorjušica, detelja, deteljno travne mešanice, druge rastline za krmo na njivah, facelija, grahor, grašica (jara), grašica (ozimna), inkarnatka, ječmen (jari), ječmen (ozimni), kamut (jari), kamut (ozimni), konoplja, koruza za zrnje, koruza za silažo, krmna ogrščica (jara), krmna ogrščica (ozimna), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (jara), krmna repica (ozimna), krmni bob, krmni grah (jari), krmni grah (ozimni), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, krompir, lan, lucerna, mešanica žit (jara), mešanica žit (ozimna), mnogocvetna ljuljka, navadna nokota, oljna buča, oljna ogrščica (jara), oljna ogrščica (ozimna), oljna redkev, oljna repica, oves (ozimni), oves, (jari), perzijska detelja, pira (jara), pira (ozimna), podzemna koleraba, proso, pšenica (jara), pšenica (ozimna), riček, rjava indijska gorčica, rž (jara), rž (ozimna), sirek, sladkorna pesa, soja, sončnice, soržica (jara), soržica (ozimna), sudanska trava, trave, travno detelnje mešanice, trda pšenica (jara), trda pšenica (ozimna), tritikala (jara), tritikala (ozimna), volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), vrtni mak (jari), vrtni mak (ozimni), westerwoldska ljuljka;
2. vrtnine na prostem: artičoka, blitva, bob, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, črni koren, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, grah, hren, jagode, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, lubenice, melone oziroma dinje, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), mešane zelenjadnice pod 0,1 ha, motovilec, navadna buča, njivska zelišča, ohrovt (brstični), ohrovt (glavnati), ohrovt (listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, rabarbara, radič, rdeča pesa, redkvica, regrat, repa, rukola, sladka koruza, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, šparglji, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
3. vrtnine v zavarovanih prostorih: artičoka, blitva, bob, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, črni koren, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, grah, hren, jagode, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, lubenice, melone oziroma dinje, mešana raba (zelenjadnice, poljščine, dišavnice, zdravilna zelišča), mešane zelenjadnice pod 0,1 ha, motovilec, navadna buča, njivska zelišča, ohrovt (brstični), ohrovt (glavnati), ohrovt (listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, rabarbara, radič, rdeča pesa, redkvica, regrat, repa, rukola, sladka koruza, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, šparglji, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk;
4. intenzivni sadovnjaki: ameriška borovnica, aronija, asimina, bezeg, breskev, češnja, črni ribez x kosmulja, črni ribez, dren, feioja, goji jagoda, granatno jabolko, grenivka, hruška, jablana, japonska nešplja, kaki, kivi, kosmulja, kostanj, kutina, leska, limonovec, malina, mandarinovec, mandelj, marelica, mešane sadne vrste, murva, nashi, nektarina, nešplja, oljka, oreh, pomarančevec, rakitovec, rdeči ribez, robida x malina, robida,skorš, sliva/češplja, smokva (figa), višnja, žižula;
5. travniški visokodebelni sadovnjaki: bezeg, breskev, češnja, dren, granatno jabolko, grenivka, hruška, jablana, kaki, kostanj, kutina, leska, limonovec, mandarinovec, mandelj, marelica, mešane sadne vrste, murva, nashi, nektarina, nešplja, oreh, pomarančevec, rakitovec, skorš, sliva/češplja, smokva (figa), višnja, žižula;
6. vinogradi: namizno grozdje, trta za drugo rabo, ki ni vino ali grozdje, vinska trta;
7. hmelj;
8. drevesnice, trsnice;
9. matičnjak;
10. ukorenišče hmeljnih sadik;
11. trajno travinje;
12. pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin – poljščine: ajda, amarant, bar, grahor, grašica (jara), grašica (ozimna), ječmen (jari), ječmen (ozimni), kamut (jari), kamut (ozimni), konoplja, koruza za zrnje, koruza za silažo, krompir, lan, oljna buča, oljna ogrščica (jara), oljna ogrščica (ozimna), oljna repica, oves (ozimni), oves, (jari), pira (jara), pira (ozimna), proso, pšenica (jara), pšenica (ozimna), riček, rjava indijska gorčica, rž (jara), rž (ozimna), sirek, sladkorna pesa, soja, sončnice, soržica (jara), soržica (ozimna), trda pšenica (jara), trda pšenica (ozimna), tritikala (jara), tritikala (ozimna), vrtni mak (jari), vrtni mak (ozimni);
13. pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin – krmne rastline: abesinska gizotija, aleksandrijska detelja, bela gorjušica, detelja, druge rastline za krmo na njivah, facelija, inkarnatka, krmna ogrščica (jara), krmna ogrščica (ozimna), krmna pesa, krmna repa, krmna repica (jara), krmna repica (ozimna), krmni bob, krmni grah (jari), krmni grah (ozimni), krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, lucerna, mnogocvetna ljuljka, navadna nokota, oljna redkev, perzijska detelja, podzemna koleraba, sudanska trava, trave, volčji bob (ne mnogolistni volčji bob), westerwoldska ljuljka;
14. pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin – vrtnine: artičoka, blitva, bob, brokoli, cvetača, čebula, česen, čičerika, črni koren, drobnjak, endivija, feferoni, fižol, grah, hren, jajčevci oziroma melancani, kardij, kitajsko zelje, kolerabica, korenje, kumare, leča, lubenice, melone oziroma dinje, motovilec, navadna buča, njivska zelišča, ohrovt (brstični), ohrovt (glavnati), ohrovt (listnati), paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, rabarbara, radič, rdeča pesa, redkvica, regrat, repa, rukola, sladka koruza, sladki komarček, sladki krompir, solata, šalotka, šparglji, špinača, topinambur, vrtna buča oziroma bučke, vrtna kreša, zelena, zelje, zimski luk.

Upravičenec mora:
– imeti opravljen program usposabljanja v obsegu najmanj šest ur letno iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;
– imeti v prvem letu trajanja obveznosti iz 117. člena te uredbe najpozneje do 25. septembra tekočega leta izdelan individualni načrt preusmeritve KMG iz konvencionalne v ekološko pridelavo (v nadaljnjem besedilu: individualni načrt preusmeritve KMG), če prvič vstopa v kontrolo ekološkega kmetovanja;
– najmanj enkrat v času trajanja obveznosti uporabiti storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020;
– rediti travojede živali (govedo, drobnica, konji, jelenjad) v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, če uveljavlja plačilo za trajno travinje;
– pridobiti certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto v skladu z Uredbo 834/2007/ES in predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil.

(1) Upravičenec, ki uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, mora to zahtevo izvajati najmanj pet let, vendar pa mu te zahteve ni treba izvajati na isti površini ves čas trajanja obveznosti.
(2) Upravičenec iz 3. točke prvega odstavka 118. člena te uredbe ne more zamenjati organizacije za kontrolo in certificiranje v tekočem letu, lahko pa jo zamenja med posameznimi leti. Zamenjava je mogoča do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(3) Če se upravičenec iz prejšnjega odstavka vključi v kontrolo pri več organizacijah za kontrolo in certificiranje, mora za pridobitev plačil pridobiti certifikate o ekološki pridelavi oziroma predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil od vseh organizacij, pri katerih je vključen v kontrolo, sicer se šteje, da ne izpolnjuje zahtev iz pete alineje prejšnjega člena.
(4) Kot izpolnitev zahteve iz prve alineje prejšnjega člena se upošteva, če je za KMG usposabljanje opravljeno od 1. januarja do 20. decembra tekočega leta.
(5) Če je v tekočem letu za KMG uporabljena storitev svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, se to upošteva kot izpolnitev zahteve iz tretje alineje prejšnjega člena za čas trajanja obveznosti iz 117. člena te uredbe.

(1) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta poslati seznam upravičencev in seznam čebelarjev z manj kot enim ha kmetijskih površin, ki so se do 31. decembra preteklega leta prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v tekočem letu.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(3) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje za upravičence, ki so se prijavili oziroma obnovili prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta in v tekočem letu kmetujejo v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil vpisati najpozneje do 25. oktobra tekočega leta, podatke o izdanih certifikatih za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil za tekoče leto skupaj s podatki travojedih živali po vrsti.
(4) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(5) Certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki je izdan v tekočem letu, se za namen izplačila zahtevkov za ukrep EK iz 128. člena te uredbe upošteva za obdobje od 1. januarja do 31. decembra tekočega leta.
(6) Agencija za opravljeno svetovanje iz druge alineje 125. člena te uredbe iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID.
(7) Agencija za opravljeno usposabljanje iz četrtega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 1. oktobra tekočega leta prevzame naslednja podatka o opravljenem usposabljanju za zadevno KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur usposabljanja.
(8) Agencija za opravljeno svetovanje iz petega odstavka prejšnjega člena iz evidence izobraževanja 1. februarja naslednjega leta za zadevno KMG prevzame podatek o številki KMG-MID.
(9) Za namene izvajanja te uredbe pošlje Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava) ministrstvu najpozneje do 23. februarja tekočega leta seznam KMG, ki so vpisani v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: SEME-register). Uprava pošlje ministrstvu podatke o:
– številki KMG-MID in
– vrstah oziroma skupinah kmetijskih rastlin, ki so vpisane v SEME-register.
(10) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 24. februarja tekočega leta.
(11) Za namene izvajanja te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 25. oktobra tekočega leta poslati seznam KMG, ki so pridobila certifikat za ekološko čebelarjenje.
(12) Podatke iz prejšnjega odstavka, skupaj s številom čebeljih družin, v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta. Za podatek o številu čebeljih družin se šteje podatek ob kontroli, ki ga organizacije za kontrolo in certificiranje vpišejo v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(13) Za namene izvajanja te uredbe ministrstvo pošlje agenciji seznam KMG za ekološke delne kmetije, ki so se vključila oziroma obnovila prijavo v kontrolo najpozneje do 31. decembra preteklega leta za kontrolo v naslednjem letu, skupaj s podatki o travojedih živali po vrsti, vključenih v ekološko pridelavo oziroma predelavo.
(14) Podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(15) Če agencija ali organizacije za kontrolo in certificiranje ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti pri izvajanju ukrepa EK, se o tem medsebojno obvestijo.
(16) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti pri kombinacijah ukrepa KOPOP z ukrepom EK, agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje najpozneje do 15. oktobra tekočega leta.

(1) Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja znašajo za:
1. njive-poljščine: 377,82 eura na ha letno;
2. vrtnine na prostem: 600 eurov na ha letno;
3. vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov na ha letno;
4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 900 eurov na ha letno;
5. travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto 50 do 200 dreves na ha: 291,33 eura na ha letno;
6. vinograde: 900 eurov na ha letno;
7. hmeljišča: 900 eurov na ha letno;
8. drevesnice: 900 eurov na ha letno;
9. trajno travinje: 272,87 eura na ha letno;
10. pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin:
– poljščine: 800 eurov na ha letno;
– krmne rastline: 800 eurov na ha letno;
– vrtnine: 800 eurov na ha letno.
(2) Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja znašajo za:
1. njive-poljščine: 326,18 eura na ha letno;
2. vrtnine na prostem: 600 eurov na ha letno;
3. vrtnine v zavarovanih prostorih: 600 eurov na ha letno;
4. oljčnike z gostoto najmanj 150 dreves na ha, nasade sadovnjakov z gostoto najmanj 100 dreves na ha pri orehu in kostanju ter najmanj 200 dreves na ha pri nasadih z ostalimi sadnimi vrstami in nasadih z mešanimi sadnimi vrstami: 676,60 eura na ha letno;
5. travniške visokodebelne sadovnjake z gostoto 50 do 200 dreves na ha: 189,33 eura na ha letno;
6. vinograde: 692,74 eura na ha letno;
7. hmeljišča: 900 eurov na ha letno;
8. drevesnice: 900 eurov na ha letno;
9. trajno travinje: 136,12 eura na ha letno;
10. pridelava semenskega materiala kmetijskih rastlin:
– poljščine: 600 eurov na ha letno;
– krmne rastline: 600 eurov na ha letno;
– vrtnine: 600 eurov na ha letno;
11. čebelarjenje: 22,31 eura na čebeljo družino letno.
(3) Če upravičenec v tekočem letu uveljavlja plačilo za ekološko pridelavo semenskega materiala kmetijskih rastlin, na isti površini hkrati ne more uveljavljati tudi plačila za ekološko pridelavo poljščin, krmnih rastlin in vrtnin.
(4) KMG, ki ne redi travojedih živali v skladu s predpisi za ekološko kmetovanje, ni upravičen do plačila za trajno travinje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(5) Plačilo za trajno travinje iz prvega in drugega odstavka tega člena je vezano na travojede živali (govedo, drobnica, konji, jelenjad), ki so vključene v kontrolo ekološke pridelave oziroma predelave in se obračuna za površino trajnega travinja, ki dosega povprečno letno obtežbo najmanj 0,5 GVŽ na ha trajnega travinja. Če KMG ne dosega povprečne letne obtežbe 0,5 GVŽ na ha trajnega travinja, se plačilo obračuna le za površine, za katere je zagotovljena ta obtežba. KMG, ki zagotavlja obtežbo 0,5 GVŽ na ha trajnega travinja ali več, lahko pridobi celotno višino plačila za trajno travinje iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) Za površino GERK, ki je delno v ekološki pridelavi in delno v preusmerjanju v ekološko kmetovanje, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena.
(7) Za površino GERK, ki se ji v tekočem letu skrajša obdobje preusmeritve v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov oziroma živil, se za celotno površino GERK dodeli plačilo za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja iz drugega odstavka tega člena.
(8) Najvišji zneski plačil, ki jih je mogoče pridobiti za ukrep EK, znašajo za:
– njivske površine: 600 eurov na ha letno;
– njivske površine – pridelava semenskega materiala poljščin, krmnih rastlin in vrtnin: 800 eurov na ha letno;
– trajne nasade: 900 eurov na ha letno;
– travinje: 450 eurov na ha letno;
– čebelarjenje: 22,31 eura na čebeljo družino letno.

Namen ukrepa OMD je izravnava stroškov pridelave zaradi težjih pridelovalnih razmer, da se ustvarijo pogoji za kmetovanje in zagotavljanje primerne obdelanosti kmetijskih površin na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (v nadaljnjem besedilu: območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost).

(1) Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost se delijo na:
– gorska območja;
– druga območja z naravnimi omejitvami in
– območja s posebnimi omejitvami.
(2) Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je kot priloga 11 sestavni del te uredbe.
(3) Natančnejši vpogled na seznam območij iz prejšnjega odstavka je mogoč na spletni strani ministrstva.

(1) V skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, se točkovanje KMG na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost opravi za vsa KMG, ki imajo na teh območjih kmetijske površine.
(2) Število točk se v skladu s prejšnjim odstavkom za vsak KMG vodi v RKG.

Do plačil za ukrep OMD so v skladu s to uredbo upravičena:
– KMG;
– KMG planine, na katerih se izvaja planinska paša, in
– kmetijska gospodarstva skupni pašniki (v nadaljnjem besedilu: KMG skupni pašnik).

Za vstop v ukrep OMD veljajo naslednji pogoj upravičenosti:
– KMG mora biti vpisan v RKG;
– nosilec KMG mora biti aktiven kmet;
– plačilo za ukrep OMD se lahko pridobi, če skupna kmetijska površina na KMG, ki je vključena v ukrep OMD, ni manjša od enega ha.

(1) Upravičenci se obvežejo, da bodo na območjih iz priloge 11 te uredbe opravljali svojo kmetijsko dejavnost v času trajanja obveznosti.
(2) Kmetijska površina, ki je vključena v ukrep OMD, se ugotovi z upravnim pregledom velikosti površine in s pregledom velikosti površine na kraju samem.
(3) Velikost GERK kmetijskega gospodarstva, za katero se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD, je lahko manjša od 0,1 ha, znašati pa mora vsaj 0,01 ha.

(1) Kmetijske površine, za katere se lahko uveljavlja plačilo za ukrep OMD, so vse kmetijske površine, razen kmetijske površine GERK z vrsto rabo »1610.- kmetijsko zemljišče v pripravi«, določene v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
(2) Višina plačila za ukrep OMD se določi tako, da se sešteje fiksni in variabilni del plačila za ukrep OMD.
(3) Fiksni del plačila za ukrep OMD se določi glede na podatke elaborata »Območja z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« po stanju na dan 15. februarja 2003, tako da vrednost fiksnega dela plačila za ukrep OMD na ha kmetijskih površin znaša za:
– gorsko višinska KMG: 107,50 eura na ha letno,
– KMG planine: 107,50 eura na ha letno,
– gričevnato hribovita KMG: 66,20 eura na ha letno,
– kraška KMG: 93,20 eura na ha letno,
– strma KMG: 80,50 eura na ha letno,
– različne neugodne pogoje (druga KMG): 32,30 eura na ha letno,
– osnovna KMG (KMG, ki v elaborat niso vključena, njihova zemljišča pa so na seznamu območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost iz priloge 11 te uredbe): 12,80 eura na ha letno.
(4) Variabilni del plačila za ukrep OMD se izračuna kot 0,45 odstotni delež zmnožka števila točk, ki so pripisane posameznemu KMG na podlagi registra kmetijskih gospodarstev v OMD in vrednosti točke.
(5) Vrednost točke v skladu s PRP 2014-2020 znaša 0,40 eura.
(6) Plačilo za ukrep OMD se določi po naslednji formuli:
OMD plačilo v eurih na ha na leto = fiksni del + (število točk KMG x vrednost točke x 0,45).
(7) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena znaša maksimalno plačilo za ukrep OMD za gorska območja 450 eurov na ha, za ostala OMD pa 250 eurov na ha.
(8) Ne glede na določbe drugega in enajstega odstavka tega člena minimalno plačilo za ukrep OMD ne sme biti manjše od 25 eurov na ha. Če izračunano plačilo ne dosega 25 eurov, se plačilo ne dodeli.
(9) Višina plačila za ukrep OMD za travinje na planinah pri obtežbi vsaj en GVŽ na ha travinja se obračuna tako, da se upošteva ugotovljena površina travinja, prijavljenega na obrazcu prijave površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če obtežba ne dosega en GVŽ na ha, se višina plačila za ukrep OMD obračuna le za površine, za katere je zagotovljena obtežba en GVŽ na ha.
(10) Obtežba iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se pri dejanskem izračunu števila GVŽ za posamezno vrsto živali upoštevajo koeficienti, navedeni na obrazcu zapisnika o prigonu živali na pašo na planino ali skupni pašnik iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto. Če je na KMG planini v času paše izveden tudi pregled na kraju samem, se pri izračunu obtežbe upošteva tudi število živali, ki jih na dan pregleda na kraju samem ugotovi kontrolor.
(11) Če na KMG obseg kmetijskih površin, vključenih v ukrep OMD iz te uredbe, presega 70 ha, se znesek OMD plačil zniža, in sicer za površine:
– do 70,00 ha je plačilo 100-odstotno;
– od 70,01 do 80,00 ha je plačilo 85-odstotno;
– od 80,01 do 90,00 ha je plačilo 70-odstotno;
– od 90,01 do 100,00 ha je plačilo 55-odstotno;
– nad 100,01 ha je plačilo 40-odstotno.

(1) Kontrolo izpolnjevanja obveznosti v zvezi z upravičenostjo do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe izvaja agencija.
(2) Preverljivost pogojev upravičenosti in izpolnjevanja zahtev za izvajanje ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe agencija izvaja v skladu s 74. členom Uredbe 1306/2013/EU, v skladu s PRP 2014-2020 in s to uredbo.
(3) Upravičenci morajo na KMG pet let po zadnji pridobitvi plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe hraniti vse račune o nakupu gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, razne deklaracije, pogodbe z izvajalci raznih storitev, račune za opravljene storitve s strani strojnega krožka in vso drugo dokumentacijo v zvezi z izvajanjem ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe, kot je navedeno pri posameznem ukrepu razvoja podeželja iz te uredbe.
(4) Če je izpolnjevanje posamezne zahteve ali operacije za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe ugotovljeno na podlagi pregleda dejanskega stanja na kraju samem, pregleda KMG in evidenc o delovnih opravilih, kontrolorju preverjanja dokazil iz prejšnjega odstavka ni treba izvesti.
(5) Upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe morajo omogočiti dostop do dokumentacije, povezane z ukrepi razvoja podeželja iz te uredbe, in pregled izvajanja teh ukrepov na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu in drugim nadzornim organom.

(1) Agencija stalno spremlja izvajanje posameznih ukrepov razvoja podeželja iz te uredbe in ministrstvu poroča skladno z obveznim navodilom za delo, ki ga sprejme minister.
(2) Agencija podatke za poročilo o izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka za tekoče leto pošlje ministrstvu najpozneje do 28. februarja naslednjega leta.
(3) Strukturo zahtevanih podatkov za poročilo iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo najpozneje do 31. decembra tekočega leta.

(1) Poročilo o obsegu zahtevanih površin (število ha), zahtevanem številu živali in oceni potrebnih sredstev za plačila za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe za tekoče leto agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 31. avgusta tekočega leta.
(2) Poročilo o obsegu odobrenih površin (število ha), odobrenem številu živali in dejanskih potrebnih sredstvih za plačila za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe za tekoče leto agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 30. junija naslednjega leta.
(3) Poročilo o številu pritožb za posamezne ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, ki jim je bilo ugodeno, in o izplačanih sredstvih za plačila teh pritožb agencija pošlje ministrstvu najpozneje do 31. januarja naslednjega leta.

(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, morajo kmetovati v skladu z zahtevami navzkrižne skladnosti iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(2) Če je na podlagi upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem ugotovljeno, da na KMG niso izpolnjene zahteve navzkrižne skladnosti, ki predstavljajo osnovo za izvajanje zadevne operacije oziroma zahteve ukrepa KOPOP oziroma za izvajanje ukrepa EK, se zahtevek za to površino operacije oziroma zahteve ukrepa KOPOP oziroma ukrepa EK zavrne.

(1) Upravičenci, ki uveljavljajo plačila za ukrep KOPOP in ukrep EK iz te uredbe, morajo upoštevati minimalne zahteve za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Minimalne zahteve za uporabo gnojil iz prejšnjega odstavka se nanašajo na vodenje evidenc uporabe živinskih in mineralnih gnojil, ki jih mora voditi KMG za vsa kmetijska zemljišča na KMG in iz katerih morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega gnoja in mineralnega gnojila, čas gnojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.
(3) KMG mora evidence iz prejšnjega odstavka voditi na obrazcu evidence uporabe živinskih in mineralnih gnojil za tekoče koledarsko leto iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(4) Minimalne zahteve za uporabo fitofarmacevtskih sredstev so vključene v sklop zahtev v okviru navzkrižne skladnosti in se nanašajo na pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.

V skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, velja košnja vsaj enkrat letno do 15. oktobra tekočega leta, kot merilo, ki ga morajo upravičenci do plačil za ukrep KOPOP oziroma ukrep EK iz te uredbe upoštevati, da bi izpolnili obveznost vzdrževanja kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev.

Pri izvajanju zahteve POZ_KOL: Petletni kolobar znotraj operacije iz 1. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe iz te uredbe in pri zeleni komponenti v okviru diverzifikacije kmetijskih rastlin, ki se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, plačilo za to zahtevo vključuje samo dodatne stroške in izgubo dohodka za aktivnosti, ki presegajo kmetijske prakse diverzifikacije kmetijskih rastlin.

(1) Za zahteve ukrepa KOPOP iz te uredbe, ki so enake praksam zelene komponente v okviru površin z ekološkim pomenom, ki se izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja sheme neposrednih plačil, se plačila dodelijo le za površine, ki presegajo zahtevan minimalni skupni obseg površin z ekološkim pomenom.
(2) Zahteve ukrepa KOPOP iz prejšnjega odstavka so naslednje:
1. POZ_POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) iz 26. člena te uredbe;
2. POZ_ZEL: Ozelenitev njivskih površin iz 31. člena te uredbe;
3. POZ_NEP: Neprezimni medonosni posevki iz 32. člena te uredbe;
4. VOD_ZEL: Ozelenitev njivskih površin iz 87. člena te uredbe;
5. VOD_NEP: Neprezimni medonosni posevki iz 89. člena te uredbe;
6. VOD_POD: Setev rastlin za podor (zeleno gnojenje) iz 90. člena te uredbe.

Pri izvajanju operacij oziroma zahtev ukrepa KOPOP oziroma ukrepa EK iz te uredbe morajo upravičenci izpolnjevati tudi druge ustrezne obvezne zahteve iz naslednjih predpisov:
1. zakona, ki ureja divjad in lovstvo;
2. zakona, ki ureja živinorejo;
3. predpisov, ki urejajo vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov Ljubljanskega polja, Selniške dobrave, Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja, Dravsko-ptujskega polja, Apaškega polja, Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Rižane, za območja občin Šmartno ob Paki, Polzela in Braslovče, na območju občine Jezersko in na območju občine Jesenice;
4. predpisa, ki ureja integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi;
5. predpisa, ki ureja predelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata;
6. predpisa, ki ureja biotsko raznovrstnost v živinoreji;
7. predpisa, ki ureja primerne načine varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.

Izračun obtežbe za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe je določen v prilogi 12, ki je sestavni del te uredbe.

(1) Kombinacije ukrepa KOPOP in ukrepa EK so določene v prilogi 13, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Upravičenci, ki so vključeni v ukrepa iz KOPOP oziroma EK iz te uredbe, lahko pridobijo tudi plačila za ukrep:
– OMD iz te uredbe in
– dobrobit živali iz predpisa, ki ureja ukrep dobrobiti živali iz PRP 2014–2020 za tekoče leto.

(1) Postopek in roki za vlaganje zahtevkov za dodelitev plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe so določeni s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(2) Plačila za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se lahko uveljavljajo le za kmetijske površine na območju Republike Slovenije.
(3) Vlogo za spremembo kmetijske rastline po oddaji zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, je treba vložiti, če spremenjena kmetijska rastlina ne izpolnjuje pogojev v zvezi z izvajanjem obvezne zahteve POZ_KOL iz 23. člena te uredbe, ki se nanaša na zahtevan petletni kolobar.
(4) Upravičenci do plačil za ukrep KOPOP oziroma ukrep EK iz te uredbe morajo v času trajanja obveznosti vsako leto vložiti obvezne sestavine zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(1) Primeri višje sile ali izjemnih okoliščin, ki vplivajo na upravičenosti do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, so določeni v prilogi 1 te uredbe.
(2) Primere višje sile ali izjemnih okoliščin iz prejšnjega odstavka upravičenci sporočijo agenciji v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(3) Upravičenci lahko uveljavljajo primer višje sile zaradi smrti člana kmetije ali njegove dolgotrajne nezmožnosti za delo, če je obseg dela tega člana kmetije na zadevnem KMG znašal vsaj 0,5 polnovrednih delovnih moči (v nadaljnjem besedilu: PDM), član kmetije pa je ob uveljavljanju tega primera višje sile vpisan v RKG. Za obseg dela 0,5 PDM se šteje, da ga dosega vsaka oseba, ki je starejša od 15 let in je vpisana v RKG.
(4) Upravičenci, ki uveljavljajo primere višje sile ali izjemnih okoliščin in v skladu s prilogo 1 te uredbe začasno prekinejo z izvajanjem ukrepa KOPOP in ukrepa EK iz te uredbe, morajo na agencijo vložiti obvezne sestavine zbirne vloge v roku in na način iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.

(1) Sistem pregledov ter zmanjšanj, zavrnitev in ukinitev plačil je določen v prilogi 14, ki je sestavni del te uredbe, v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost, ter Uredbi 1306/2013/EU.
(2) Če upravičenci za tekoče leto ne izpolnjujejo pogojev in zahtev v zvezi z določeno površino ali živaljo, ki je prijavljena v zahtevku za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, razen v primeru nepravilnosti iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, ali predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, se zahtevek za to površino ali to žival zavrne, razen v primerih kršitev iz priloge 14 te uredbe.

(1) Zmanjšanja, zavrnitve in ukinitve plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe se obravnavajo v skladu z določbami Uredbe 1306/2013/EU, s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto, in prilogo 14 te uredbe.
(2) Če upravičenci, ki kombinirajo zahteve znotraj operacije iz 1. ali 11. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe z ukrepom EK iz te uredbe, ne izpolnjujejo obvezne zahteve POZ_KOL iz 23. člena te uredbe ali obvezne zahteve VOD_ZEL iz 87. člena te uredbe, se jim vsota vseh zahtevkov v okviru posamezne operacije zmanjša v skladu s prilogo 14 te uredbe.
(3) Če upravičenci, ki kombinirajo zahteve znotraj operacije iz 3. ali 4. točke drugega odstavka 20. člena te uredbe z ukrepom EK iz te uredbe, ne izpolnjujejo obvezne zahteve SAD_EKGN iz 43. člena te uredbe ali obvezne zahteve VIN EKGN iz 50. člena te uredbe, se jim vsota vseh zahtevkov v okviru posamezne operacije zmanjša v skladu s prilogo 14 te uredbe.
(4) Podatke glede ugotovljenih nepravilnosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena agencija pošlje organizacijam za kontrolo in certificiranje najpozneje do 1. oktobra tekočega leta.

(1) V primeru izločitve živali zaradi vzroka, ki ni naveden v prilogi 1 te uredbe in ki vpliva na upravičenosti do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe, je treba izločeno žival nadomestiti v roku 20 dni od dneva izločitve te živali.
(2) Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka je treba v okviru izvajanja operacije GEN_PAS iz 108. člena te uredbe, izločeno domačo žival avtohtone ali tradicionalne pasme nadomestiti v roku 60 dni od dneva izločitve te živali.
(3) V primeru izločitve domače živali avtohtone in tradicionalne pasme, ki je bila vključena v izvajanje operacije iz prejšnjega odstavka, zaradi prodaje, je treba izločeno žival nadomestiti v roku 30 dni od dneva izločitve.
(4) O izločitvi živali iz tega člena mora upravičenec agencijo pisno obvestiti in priložiti ustrezna dokazila v roku desetih delovnih dni od dneva izločitve in o nadomestitvi živali v roku desetih delovnih dni od dneva nadomestitve. Obvestilo o izločitvi in nadomestitvi živali se pošlje na obrazcu obvestila o izločitvi ali nadomestitvi živali iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto.
(5) Če izločena žival iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni nadomeščena v rokih iz drugega in tretjega odstavka ter v skladu z določbo četrtega odstavka tega člena, ali če je število GVŽ po nadomestitvi izločenih živali manjše od števila GVŽ, ki je prijavljeno v zahtevku za operacijo GEN_PAS iz 108. člena te uredbe, je treba ta zahtevek za tekoče leto ustrezno zmanjšati.

Če zaradi sprememb grafičnih evidenc iz 16. člena te uredbe in seznama iz priloge 11 te uredbe upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe niso več upravičeni do plačil za te ukrepe, nimajo nikakršnih dolžnosti glede prevzetih obveznosti in tudi ne dolžnosti vračila že prejetih sredstev.

Upravičenci do plačil za ukrepe razvoja podeželja iz te uredbe morajo v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz PRP 2014–2020, objavljenimi na spletni strani ministrstva, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 17. člena te uredbe se šteje,da je pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 17. člena te uredbe za leto 2015 izpolnjen, če je za KMG ali KMG planina predhodno usposabljanje opravljeno od 1. novembra 2014 do 5. maja 2015.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka 17. člena te uredbe agencija za leto 2015 za opravljeno predhodno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja najpozneje en dan pred končnim rokom za oddajo zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2015, prevzame naslednja podatka o opravljenem predhodnem usposabljanju za zadevni KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur predhodnega usposabljanja.

Ne glede na določbo tretjega odstavka 18. člena te uredbe in drugega odstavka 119. člena te uredbe mora biti program aktivnosti za leto 2015 izdelan najpozneje na dan oddaje zbirne vloge.

(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 19. člena te uredbe se šteje, da je pogoj iz prve alineje prvega odstavka 19. člena te uredbe za leto 2015 izpolnjen, če je za KMG redno usposabljanje opravljeno od 1. junija do 20. decembra 2015.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka 19. člena te uredbe agencija za leto 2015 za opravljeno redno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 16. januarja 2016 prevzame naslednja podatka o opravljenem rednem usposabljanju za zadevni KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur rednega usposabljanja.

(1) Ne glede na določbo četrtega odstavka 125. člena te uredbe se kot izpolnitev zahteve iz prve alineje 125. člena te uredbe za leto 2015 upošteva, če je za KMG usposabljanje opravljeno od 1. junija do 20. decembra 2015.
(2) Ne glede na določbo sedmega odstavka 127. člena te uredbe agencija za opravljeno usposabljanje iz prejšnjega odstavka iz evidence izobraževanja 16. januarja 2016 prevzame naslednja podatka o opravljenem usposabljanju za zadevni KMG:
– številko KMG-MID in
– število opravljenih ur usposabljanja.

(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 127. člena te uredbe morajo organizacije za kontrolo in certificiranje ministrstvu najpozneje do 2. marca 2015 poslati seznam upravičencev in seznam čebelarjev z manj kot enim ha kmetijskih površin, ki so se do 31. decembra 2014 prijavili oziroma obnovili prijavo za kontrolo v letu 2015.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 127. člena te uredbe podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 3. marca 2015.
(3) Ne glede na določbo devetega odstavka 127. člena te uredbe pošlje uprava ministrstvu najpozneje do 2. marca 2015 seznam KMG, ki so vpisani v SEME-register. Uprava pošlje ministrstvu podatke o:
– številki KMG-MID in
– vrstah oziroma skupinah kmetijskih rastlin, ki so vpisane v SEME-register.
(4) Ne glede na določbo desetega odstavka 127. člena te uredbe podatke iz prejšnjega odstavka v zahtevani strukturi, ki jo določi agencija, agenciji pošlje ministrstvo najpozneje do 3. marca 2015.

(1) Upravičenci, ki so za površine od 1. januarja 2012 do uveljavitve te uredbe pridobili plačilo za izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja, ne morejo več pridobiti plačil za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 128. člena te uredbe, razen na območjih, določenih s predpisom, ki ureja degradirana območja.
(2) Površine, na katerih je bila od 1. januarja 2013 do uveljavitve te uredbe ugotovljena kršitev pravil za ekološko kmetovanje in so označena s statusom »K« v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo več pridobiti plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 128. člena te uredbe.
(3) KMG, ki so od 1. januarja 2007 do uveljavitve te uredbe v celoti kadar koli izgubila certifikat o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil zaradi kršitve predpisov, ki urejajo ekološko kmetovanje, ne morejo pridobiti plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja iz prvega odstavka 128. člena te uredbe.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.