Na podlagi 81. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A in 63/13) in po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 7. 1. 2015 izdaja minister za pravosodje
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
Sodnega reda
1. člen
V Sodnem redu (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10 in 48/11) se drugi odstavek 8.a člena črta.
2. člen
V 18. členu se za besedilom »oglasni deski« doda besedilo »in na spletni strani«.
3. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
V sodnih zgradbah niso dovoljena slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, razen za potrebe sodišča na tiskovnih konferencah, ob vnaprej dogovorjenih intervjujih, v primerih določenih v drugem in šestem odstavku tega člena in 20. členu Sodnega reda ter v drugih primerih določenih z zakonom.
Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča lahko izjemoma v posameznih obrazloženih primerih odobri slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja posameznih prostorov znotraj sodne zgradbe, pri čemer se posnetke lahko uporablja in obdeluje le za čas in namen, ki ga je prosilec navedel v svoji pisni prošnji.
Predsednik sodišča lahko, zaradi varovanja poteka glavne obravnave, varovanja zasebnosti udeležencev postopka in iz drugih opravičenih razlogov, osebam, ki so opremljene z napravami za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo.
Osebe, ki imajo pri sebi naprave za slikovna, zvočna ali slikovno-zvočna snemanja, so dolžne s temi napravami ravnati tako, kot je določeno s hišnim redom sodišča.
V primeru kršitve pravil glede slikovnega, zvočnega ali slikovno-zvočnega snemanja lahko sodišče zahteva umik objave posnetkov oziroma lahko osebam, ki niso spoštovale pravil glede snemanja, prepove vstop v sodno zgradbo z napravami, ki omogočajo snemanje.
Dalj časa trajajočo uporabo prostorov sodne zgradbe zaradi daljšega slikovno-zvočnega snemanja (več kot en dan) in zaradi morebitnega obračunavanja najemnine za uporabo prostorov lahko dovoli ministrstvo, pristojno za pravosodje po predhodnem mnenju sodišča, ki upravlja sodno zgradbo.«.
4. člen
Tretji odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Na ali ob sodni zgradbi, kjer je sedež sodišča, zunanji oddelek sodišča ali dislocirani oddelek sodišča, sta stalno izobešeni zastavi Republike Slovenije in Evropske unije.«.
5. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»32. člen
Za zagotavljanje varnosti sodnikov, sodnega osebja, strank, udeležencev v postopkih in obiskovalcev, varovanje sodnih zgradb, vzdrževanje reda na sodišču, varovanje podatkov, funkcionalnih zemljišč, parkirišč, drugih objektov in opreme ter za varovanje premoženja se na podlagi ocene ogroženosti izvajajo naloge varovanja v skladu s pogodbo z izvajalci zasebnega varovanja, kot jih določa zakon, ki ureja zasebno varovanje.
Pravosodni policisti zagotavljajo pomoč pri izvajanju varnostnih nalog na sodiščih v obsegu in v okviru njihovih pooblastil.
Sodišča vzpostavijo varnostno arhitekturo z različnimi oblikami varovanja, ki glede na velikost, položaj, oceno ogroženosti in pomen zagotavlja ustrezno stopnjo varnosti.
Sodišče vzpostavlja varnostno arhitekturo samostojno v okviru obsega odločanja in opravil sodne uprave. Vzpostavlja se načrtno, sorazmerno, trajno in po veljavnih varnostnih standardih, ki veljajo za varnost sodišč.«.
6. člen
34. do 37. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
»34. člen
V sodno zgradbo ni dovoljen vstop oboroženim osebam.
Zaradi zagotavljanja varnosti se vstop lahko dovoli oboroženim pooblaščenim uradnim osebam zavodov za prestajanje kazni zapora, policije ter drugih pooblaščenih uradnih oseb državnih organov, ki imajo z zakonom določene pristojnosti policije, ko ti na sodišču opravljajo svoje uradne naloge.
Vstop na sodišče se lahko dovoli tudi oboroženim osebam družb za zasebno varovanje, ko ti opravljajo naloge varovanja na podlagi in v okvirih, določenih s pogodbo s sodiščem.
35. člen
Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s soglasjem predsednika sodišča pripravi oceno ogroženosti v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, potrdi oceno ogroženosti, lahko pa zahteva njeno dopolnitev v primerih, ko ta bistveno odstopa od strokovnih meril, določenih z metodologijo ministrstva ali dejanskemu stanju ogroženosti sodišča.
Oceno ogroženosti je potrebno dopolniti ob novih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na stopnjo ogroženosti sodišča.
36. člen
Sodnik in sodno osebje o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča, obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ter navedejo razloge in okoliščine ogroženosti. V primeru neposredne življenjske ogroženosti imajo pravico zahtevati takojšno zaščito varnostne službe sodišča, nato pa drugega pristojnega varnostnega organa ter o tem v najkrajšem možnem času obvestijo predsednika sodišča, direktorja sodišča ali generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o ogroženosti takoj obvesti ministrstvo, pristojno za pravosodje, po potrebi pa tudi policijo. V primeru neposredne življenjske ogroženosti sodnika o ogroženosti takoj obvesti tudi generalnega direktorja policije zaradi odločitve o varovanju v skladu s predpisi o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, in o tem seznani ministrstvo, pristojno za pravosodje.
Sodišče, na podlagi metodologije ministrstva, ki ureja obveščanje in poročanje, beleži varnostne dogodke o motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na varnost sodišča.
37. člen
Predsednik sodišča, direktor sodišča ali generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v skladu z metodologijo ministrstva, pristojnega za pravosodje, izdela letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišč, ki vsebuje vse podatke o varnostnem poslovanju sodišča, motenju poslovanja sodišča, varnostnih grožnjah in drugih izrednih varnostnih dogodkih, ki vplivajo na oceno ogroženosti sodišča.
Letno poročilo o varnostnem poslovanju sodišča se izdela do 28. februarja za preteklo koledarsko leto.«.
7. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»46. člen
Kot notranja organizacijska enota Vrhovnega sodišča Republike Slovenije deluje Center za informatiko (v nadaljnjem besedilu: CIF), ki skrbi za izvajanje enotne tehnološke in informacijske podpore poslovanja sodišč in pravno informacijskega sistema sodišč.
CIF vodi predsednik sodišča ali po njem določen sodnik.«.
8. člen
V prvem odstavku 50.b člena se besedilo »Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije« nadomesti z besedo »CIF«.
9. člen
94. člen se spremeni tako, da se glasi:
»94. člen
Drugim državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil dajejo sodišča pomoč s posredovanjem podatkov, spisov in listin na vpogled oziroma omogočajo njihovo kopiranje, izpis ali prepis, če tako določa zakon.«.
10. člen
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
»104. člen
Na poslovanju izven sedeža sodišča se v izjemnih primerih lahko piše zapisnik tudi na roke s črnilom ali kemičnim svinčnikom ali se zvočno snema.
Zapisnik iz prejšnjega odstavka je treba takoj, ko je to tehnično izvedljivo prepisati ter prepis priložiti k izvirniku. Po prepisu zvočnega posnetka mora sodišče strankam dostaviti izvod prepisa. Vsaka stranka lahko v roku treh dni po prejemu prepisa zapisnika poda pripombe, sicer se prepis šteje za brezhibnega. Sodišče mora hraniti posnetek, dokler ne preteče rok za pripombe na zapisnik.
Potek naroka, glavne obravnave ali drugega uradnega opravila se lahko skladno z določili procesnih zakonov stenografira, zvočno snema ali zvočno-slikovno snema.«.
11. člen
V 130.c členu se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Vrhovno sodišče Republike Slovenije in organ, pristojen za prisilno izterjavo davkov, skleneta dogovor o poteku in načinu prenosa podatkov za vsa sodišča.«.
12. člen
150. člen se spremeni tako, da se glasi:
»150. člen
Strategijo razvoja informacijske podpore v poslovanju sodišč sprejme Svet uporabnikov za informatizacijo sodišč (v nadaljnjem besedilu: svet uporabnikov) na podlagi predhodnega mnenja ministrstva, pristojnega za javno upravo, na predlog direktorja CIF.
Svet uporabnikov sestavljajo naslednji člani:
– vodje služb za informatiko posameznih sodišč,
– predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije,
– sodnik, ki je določen za vodenje CIF,
– direktor CIF,
– predstavnik sodnega sveta,
– državni sekretar ministrstva, pristojnega za pravosodje,
– dodatni predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje in
– direktor direktorata, pristojnega za informatiko javne uprave.
Natančnejša pravila o organizaciji, pristojnostih, načinu delovanja in vodenju sveta uporabnikov določa poslovnik, ki ga sprejme svet uporabnikov z večino glasov njegovih članov.
Pogoje za delo sveta uporabnikov zagotavlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije.«.
13. člen
V 151. členu se besedilo »Centra za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (CIF)« nadomesti z besedo »CIF«.
14. člen
V prvem odstavku 152. člena se besedilo »Center za informatiko pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (CIF)« nadomesti z besedo »CIF«.
15. člen
153. do 155. člen se spremenijo tako, da se glasijo:
»153. člen
Poslovanje CIF se uredi s poslovnikom, ki ga sprejme predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje.
154. člen
Sodišča so dolžna uporabljati računalniške programe za vodenje informatiziranih sodnih vpisnikov in sodnih postopkov ter uporabljati obrazce sodnih pisanj, ki so njihov sestavni del.
Za enotno uporabo računalniških programov lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije izda obvezna uporabniška navodila.
Uporabniška navodila se objavijo v notranjem informacijskem sistemu sodišč.
155. člen
O razporejanju opreme na sodišča odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali po njem določen sodnik po predhodnem mnenju direktorja CIF.«.
16. člen
V drugem odstavku 160. člena se za drugo alineo doda nova tretja alinea, ki se glasi:
»– če v primeru iz prejšnje alinee ne nastopajo stranke oziroma udeleženci, zoper katere je vložen procesni akt, se zadeve najprej razvrstijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma imen strank ali udeležencev, ki so procesni akt vložili ter se dodelijo sodnikom upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov,«.
Dosedanji druga in tretja alinea postaneta tretja in četrta alinea.
17. člen
Za devetim odstavkom 184. člena se doda nov deseti odstavek, ki se glasi:
»Ob prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe ali v primeru izrabe toge poskrbi za njeno uničenje sodišče, kjer sodnik opravlja sodniško službo.«.
18. člen
Drugi odstavek 233. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Posamezna sodna dejanja se lahko tudi zvočno snemajo, zvočno-slikovno snemajo ali stenografirajo.«.
V tretjem odstavku se besedilo »svinčnikom, stenografirane ali snemane s tehničnim sredstvom« nadomesti z besedilom »svinčnikom ali stenografirane«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Z zvočnimi in zvočno-slikovnimi posnetki se ravna skladno z določili procesnih zakonov.«.
19. člen
V šestem odstavku 259. člena se črta beseda »samo«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»Vsakdo se lahko v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, seznani z lastnimi osebnimi podatki, ki jih ima sodišče v svojem arhivu. Za dostop do teh podatkov se uporabljajo določbe tega člena, ki urejajo dostop vpisničarjev do arhiviranih spisov.«.
20. člen
Za prvim odstavkom 260. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Podatki iz registrov in javnih knjig iz pristojnosti sodišča se hranijo v skladu z roki iz zakonov, ki urejajo registre in javne knjige.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
21. člen
269.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»269.a člen
Za odčrtanje izvršilnih zadev (I in VL) in zadev zavarovanja (Z) veljajo naslednja določila:
1. Odčrtavanje izvršilnih zadev:
1.1. izvršba za izterjavo denarne terjatve
1.1.1. izvršba na premičnine, ko sklep o izvršbi postane
pravnomočen;
1.1.2. izvršba na denarno terjatev dolžnika, ko je opravljen
prenos terjatve;
1.1.3. izvršba na plačo in druge denarne prejemke, ko sklep
o izvršbi postane pravnomočen;
1.1.4. izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri
organizaciji za plačilni promet, ko sklep o izvršbi
postane pravnomočen;
1.1.5. izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo
premičnine oziroma da se izročijo nepremičnine, ko je
izdan sklep o prenosu terjatve na upnika;
1.1.6. izvršba na druge premoženjske oziroma materialne
pravice, ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja
o opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe;
1.1.7. izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, ko
sklep o prenosu nematerializiranih vrednostnih
papirjev postane pravnomočen;
1.1.8. izvršba na delež družbenika, ko je izdan sklep o
poplačilu;
1.1.9. izvršba na nepremičnine, ko je izdan sklep o
poplačilu;
1.1.10. sodni penali, ko sklep o plačilu sodnih penalov
postane pravnomočen;
1. 2. izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve
1.2.1. izročitev in dobava premičnin, ko sodišče prejme
pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih
dejanjih izvršbe, razen če
– določene stvari niso bile najdene, ko sklep o
izplačilu vrednosti stvari upniku postane
pravnomočen;
– nadomestne stvari niso bile najdene, ko sklep o
izvršbi zaradi položitve zneska za nakup stvari
postane pravnomočen;
– nadomestnih stvari ni bilo mogoče kupiti kje
drugje, ko sklep o izplačilu vrednosti stvari upniku
postane pravnomočen;
1.2.2. izpraznitev in izročitev nepremičnin, ko sodišče
prejme poročilo izvršitelja o opravljenih izvršilnih
dejanjih;
1.2.3. obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti:
– če gre za dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo
drug, za vzpostavitev prejšnjega stanja ali ponovno
motenje posesti, ko sklep o izvršbi postane
pravnomočen, če pa je sodišče naložilo dolžniku, da
založi znesek za stroške izvršilnega dejanja in jih
dolžnik ne plača, ko sklep o izvršbi za njihovo
izterjavo postane pravnomočen;
– če gre za dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik
ter za dopustitev in opustitev, ko prvi sklep o
denarni kazni postane pravnomočen;
1.2.4. vrnitev delavca na delo, ko prvi sklep o denarni
kazni postane pravnomočen;
1.2.5. razdelitev stvari:
– ko sodišče prejme pisno poročilo izvršitelja o
opravljenih neposrednih dejanjih izvršbe;
– v primerih ko gre za razdelitev nepremičnine, ko je
izdan sklep o delitvi kupnine;
1.3. izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter
glede osebnih stikov z otroki:
– pri posredni izročitvi, ko prvi sklep o denarni
kazni postane pravnomočen;
– pri neposredni izročitvi, ko sodišče prejme pisno
poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih
dejanjih izvršbe;
1.4. izvršba na podlagi verodostojne listine
V primeru ugovora zoper sklep o izvršbi v postopku
izvršbe na podlagi verodostojne listine, sodišče
odčrta zadevo kot končano z izdajo sklepa o
razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je
dovoljena izvršba.
1.5. Ustavitev izvršbe in izpolnitev terjatve
Če je izvršba ustavljena oziroma terjatev poplačana
ali izpolnjena, preden je bila zadeva odčrtana po
prejšnjih določbah, se izvršilna zadeva odčrta kot
končana na dan, ko je izdan sklep o ustavitvi
postopka ali ustavitvi izvršbe oziroma, ko je sodišče
prejelo obvestilo o poplačilu ali izpolnitvi
terjatve.
1.6. Izvršba z dvema ali več izvršilnimi sredstvi
Če je sodišče dovolilo izvršbo z dvema ali več
izvršilnimi sredstvi, se zadeva odčrta, ko je izvršba
končana z vsemi izvršilnimi sredstvi.
Če je bil upnik v izvršilni zadevi poplačan z enim od
več dovoljenih izvršilnih sredstev, sodišče hkrati
odčrta kot rešene tudi tiste izvršilne zadeve, ki so
bile posebej vpisane na podlagi istega izvršilnega
naslova.
2. Odčrtanje zadev zavarovanja:
2.1. zastavna pravica
2.1.1. zastavna pravica na nepremičnini, ko je sklep o vpisu
zastavne pravice vročen zemljiškoknjižnemu sodišču,
če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, pa ko
sodišče prejme zapisnik o rubežu;
2.1.2. zastavna pravica na premičnini, ko sodišče prejme
pisno poročilo izvršitelja o opravljenih neposrednih
dejanjih zavarovanja;
2.2. predhodne odredbe
2.2.1. rubež premičnin, ko postane sklep o predhodni odredbi
pravno močen;
2.2.2. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo
stvari, ko postane sklep o rubežu pravnomočen in je
vročen dolžnikovemu dolžniku;
2.2.3. rubež drugih premoženjskih oziroma materialnih
pravic, ko postane sklep o rubežu pravnomočen;
2.2.4. rubež denarnega zneska na dolžnikovem računu pri
organizaciji za plačilni promet, ko postane sklep o
predhodni odredbi pravnomočen in je vročen
organizaciji za plačilni promet;
2.2.5. vpis zastavne pravice na deležu družbenika v družbi,
ko postane sklep o zastavni pravici pravnomočen in je
vročen sodnemu registru;
2.2.6. vpis zastavne pravice na nematerializiranih
vrednostnih papirjih, ko postane sklep o vpisu
zastavne pravice pravnomočen in je vročen centralnem
registru nematerializiranih vrednostnih papirjev;
2.2.7. predznamba zastavne pravice na dolžnikovi
nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na
nepremičnini, ko postane sklep o vpisu zastavne
pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici
pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču,
če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme
zapisnik o rubežu;
2.3. začasne odredbe
2.3.1. začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
2.3.1.1. prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s
premičninami ter hrambo teh stvari, ko postane sklep
o začasni odredbi pravnomočen;
2.3.1.2. prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti
svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v
njegovo korist vknjižene na nepremičnini, ko postane
sklep o vpisu začasne odredbe pravnomočen in je
vročen zemljiškoknjižnemu sodišču, če nepremičnina ni
vpisana, pa ko sodišče prejme zapisnik o rubežu;
2.3.1.3. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme
izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter
prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari,
izterjati terjatve ali razpolagati z njimi, ko sklep
o začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen
dolžnikovemu dolžniku;
2.3.1.4. nalog organizaciji za plačilni promet, da mora
dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu
odreči izplačilo denarnega zneska z dolžnikovega
računa, za katerega je izdalo začasno odredbo, ko
sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je
vročen organizaciji za plačilni promet;
2.3.1.5. druge začasne odredbe, ko postane sklep o začasni
odredbi pravnomočen;
2.3.2. začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
2.3.2.1. prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na
katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari, ko sklep
o začasni odredbi postane pravnomočen;
2.3.2.2. prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na
katero meri terjatev z vpisom prepovedi v zemljiški
knjigi, ko sklep o začasni odredbi postane
pravnomočen in je vročen zemljiškoknjižnemu sodišču,
če nepremičnina ni vpisana, pa ko sodišče prejme
zapisnik o rubežu;
2.3.2.3. prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi
lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne
sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri
terjatev, ko sklep o začasni odredbi postane
pravnomočen;
2.3.2.4. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti
dolžniku stvari, na katere meri terjatev, ko sklep o
začasni odredbi postane pravnomočen in je vročen
dolžnikovemu dolžniku;
2.3.2.5. plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja
spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega
razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca
in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati,
ko sklep o začasni odredbi postane pravnomočen in je
vročen delodajalcu;
2.3.2.6. druge začasne odredbe, ko postane sklep o začasni
odredbi pravnomočen.
2.4. Ustavitev zavarovanja
Če je zavarovanje ustavljeno preden je zadeva
odčrtana po prejšnjih določbah, se zadeva zavarovanja
odčrta kot končana na dan, ko je izdan sklep o
ustavitvi postopka zavarovanja oziroma zavarovanja
ali ko se šteje zavarovanje za ustavljeno.
2.5. Zavarovanje z dvema ali več sredstvi zavarovanja
Če je sodišče dovolilo zavarovanje z dvema ali več
sredstvi zavarovanja, se zadeva odčrta kot končana na
dan, ko je zavarovanje končano z vsemi sredstvi
zavarovanja.«.
22. člen
V prvem odstavku 276. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. civilne zadeve
– Vpisnik za pravdne zadeve P obr. SR št. 53
– Vpisnik za plačilne naloge Pl obr. SR št. 54
– Vpisnik za izvršilne zadeve na podlagi izvršilnega naslova I
– Vpisnik za zadeve zavarovanja Z
– Vpisnik za izvršilne zadeve na podlagi verodostojne listine VL
– Vpisnik za zapuščinske zadeve D obr. SR št. 56
– Vpisnik za nepravdne zadeve N obr. SR št. 57
– Vpisnik za zemljiškoknjižne zadeve Dn obr. SR št. 58
– Vpisnik za razne zemljiškoknjižne zadeve Rz obr. SR št. 59
– Vpisnik za vodenje evidence izdanih zemljiškoknjižnih izpiskov Izp obr. SR št. 60
– Vpisnik za zadeve pravne pomoči Pom obr. SR št. 61
– Vpisnik za zadeve pridržanja Pr obr. SR št. 62
– Vpisnik za razne civilne zadeve R obr. SR št. 51.«.
23. člen
Naslov 300. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vpisnik I«.
Prvi in drugi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»V vpisnik I vpisujejo sodišča izvršilne zadeve na podlagi izvršilnega naslova.
Če upnik predlaga na podlagi istega izvršilnega naslova več izvršilnih sredstev, vsako s posebnim predlogom za izvršbo, se vsak tak predlog vpiše v I vpisnik kot samostojna zadeva. Če upnik predlaga z enim predlogom za izvršbo več izvršilnih sredstev, se tak predlog vpiše v I vpisnik kot ena zadeva za vsa izvršilna sredstva. Če upnik v že vpisani zadevi iz I vpisnika predlaga nadaljevanje izvršbe z drugimi sredstvi ali predmeti izvršbe, se izvršba z dodatno predlaganimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti izvršbe vodi v že obstoječi I zadevi.«.
Četrti in enajsti odstavek se črtata.
Dosedanji peti do deseti odstavek postanejo četrti do deveti odstavek.
24. člen
300.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vpisnik Z
300.a člen
V vpisnik Z vpisujejo sodišča zadeve zavarovanja.«.
25. člen
Za 300.a členom se doda nov 300.b člen, ki se glasi:
»Vpisnik VL
300.b člen
V vpisnik VL vpisujejo sodišča izvršilne zadeve na podlagi verodostojne listine.
Za vpisnik VL se smiselno uporabljajo določbe drugega do devetega odstavka 300. člena tega sodnega reda.«.
26. člen
V prvem odstavku 302. člena se za dvanajsto alineo pika nadomesti z vejico in dodata novi trinajsta in štirinajsta alinea, ki se glasita:
»– vzpostavitev etažne lastnine,
– določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.«.
27. člen
V prvem odstavku 310. člena se besedilo »odločb ter zahteve o prenosu pristojnosti in spore glede pristojnosti.« nadomesti z besedilom »odločb, zahteve o prenosu pristojnosti, spore glede pristojnosti in predloge za sodno poravnavo pred nameravano vložitvijo tožbe.«.
28. člen
V prvem in drugem odstavku 344. člena se za besedilom »I« doda besedilo »in VL«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »(sedmi odstavek 288. člena ZIZ)«.
29. člen
V prvem odstavku 358. člena se črtata besedi »gotovina in« in besedilo »tuje valute,«.
30. člen
V prvem odstavku 359. člena se črtata besedi »tujih držav«.
31. člen
Za 369. členom se doda nov 369.a člen, ki se glasi:
»369.a člen
Nematerializirane vrednostne papirje se hrani na posebnem računu, ki ga za sodišče odpre centralna klirinško depotna družba.«.
32. člen
Drugi odstavek navodila Obrazca SR št. 23 se spremeni tako, da se glasi:
»V stolpec 4 se vpisuje dejanska poraba časa, potrebnega za opravo nujnih procesnih dejanj.«.
33. člen
Obrazec SR št. 55 se črta.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
34. člen
Sodišča pripravijo ocene ogroženosti na podlagi metodologije ministrstva, pristojnega za pravosodje, po poteku petletnega roka od njene potrditve.
Sodišča beležijo varnostne dogodke, nastale od 1. januarja 2015 naprej, na podlagi metodologije ministrstva, pristojnega za pravosodje.
35. člen
Spremenjeni 269.a člen, spremenjeni 276. člen, spremenjeni 300. člen, spremenjeni 300.a člen in novi 300.b člen se začnejo uporabljati 1. januarja 2016.
Zadeve, v katerih je bil predlog za izvršbo iz gospodarskih sporov ali predlog za izvršbo na nepremičnine vložen do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka, se še naprej vodijo v vpisniku Ig in In po določbah Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 88/01, 102/01, 22/02, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05, 5/07, 82/07, 16/08, 93/08, 110/08, 117/08, 22/10 in 48/11).
Spremenjena 1.1.1. točka 269.a člena se uporablja za zadeve, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen od 1. januarja 2015 dalje.
36. člen
Svet uporabnikov uskladi poslovnik iz tretjega odstavka 150. člena Sodnega reda z določbami spremenjenega 150. člena, 151. člena, 152. člena, 153. člena, 154. člena in 155. člena Sodnega reda v treh mesecih po uveljavitvi teh Sprememb in dopolnitev Sodnega reda.
37. člen
Te Spremembe in dopolnitve Sodnega reda začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-161/2014
Ljubljana, dne 23. februarja 2015
EVA 2014-2030-0034
mag. Goran Klemenčič l.r.
Minister
za pravosodje
