Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 4. redni seji dne 25. 2. 2015 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za »stanovanjsko sosesko v vasi Dobrava (DOB-015 SS)« (v nadaljevanju: »OPPN«), ki ga je izdelalo podjetje M Mundus Mateja Sušin Brence s.p., pod št. projekta PA-1404.
(2) Sprejme se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr.).
(3) Na območju OPPN se načrtuje gradnja enostanovanjskih stavb za mlade družine s pripadajočo infrastrukturo.

(1) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(2) Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za zemljišče, namenjeno gradnji, se v tem odloku uporablja tudi pojem gradbena parcela.
(3) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Pri izračunu faktorja zazidanosti se za zazidano površino objekta (stavbišče) šteje površina, ki jo tvori zunanji obod objekta v ravnini pritličja. V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
– površina navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd. stavbni deli),
– previsni deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako tvorijo volumen stavbe,
– površina kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo urejenega terena.
V izračunu FZ se upoštevajo poleg manj zahtevnih stavb tudi nezahtevni in enostavni objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi.
V zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se po tem OPPN ne štejejo vkopane kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški, sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti, ki niso stavbe (MČN, dostop ipd.).
(4) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(5) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(6) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(7) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
(9) Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in nezahtevnimi objekti.
(10) Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu. Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali je prizidan k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta (npr. garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt).
(11) Spremljajoče stavbe so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim objektom, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi in sodijo po svoji velikosti oziroma zahtevnosti med manj zahtevne objekte.
(12) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
(13) Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
(14) Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za stanovanjske objekte upošteva maks. kalkulativna etažna višina 3 m. Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta ne sme presegati kalkulativne višine objekta.
(15) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditve;
2. območje urejanja;
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
11. obveznosti udeležencev graditve objektov;
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1. Območje OPPN:

– na izseku iz OPN               M 1: 5 000
– na DOF                         M 1: 2 000
– na TTN                         M 1: 10 000
1.1 Območje OPPN na geodetskem
načrtu                           M 1: 1 000
2. Vplivi in povezave            M 1: 2 000
3. Ureditvena situacija          M 1: 1000
3.1 Karakteristični prerezi      M 1: 500
4. Prometne ureditve             M 1: 1000
5. Infrastruktura                M 1: 1000
6. Parcelacija                   M 1: 1000
7. Obramba ter varstvo pred
narav. in drugimi nesrečami      M 1: 1000.

(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
(6) Program opremljanja se sprejme s posebnim odlokom.

(1) Območje OPPN zajema še nepozidani jugozahodni del vasi Dobrave, ki je v OPN-ju opredeljen pod oznako DOB-015 SS [OPPN].
(2) Območje na severu in zahodu omejuje regionalna cesta R3-650/1159 Žužemberk–Pluska–Trebnje, na vzhodu pa obstoječa pozidava vasi Dobrava (DOB-009 SK [v]). Južno od območja se nahaja obsežen kompleks kmetijskih zemljišč (EUP: OP-J 02).
(3) Obravnavano območje zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 71/1, 90, 91/5, 107, 108, 109, del 1471, 1472/8 vse k.o. Dobrnič.
(4) Za potrebe napajanja območja, je potrebna izvedba novega voda za priklop na vodovodno in električno omrežje izven območja OPPN, in sicer po parc. št. 144/99,89 in 91/1 k.o. Dobrnič.
(5) Skupna površina obravnavanega območja znaša 1,89 ha.
(6) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.

(1) Teren valovit kraški svet na robu naselja Dobrava in zagotavlja dobro osončenost. Na območju so travniki, njive in vrt.
(2) Dostopnost do območja je zagotovljena iz regionalne ceste R3-650/1159 po nekategorizirani cesti, ki omogoča dostop dalje do kmetijskih zemljišč v zaledju.
(3) V neposredni bližini ni večjih objektov, le točkovna struktura enostanovanjskih objektov s spremljajočimi, gospodarskimi objekti ter BHS servis.
(4) Objekti v neposredni bližini OPPN so priključeni na vodovodno, elektroenergetsko omrežje in TK omrežje. Odvajanje odpadne in meteorne vode se rešuje individualno, lokalno.
(5) Na območju OPPN se ne nahaja evidentirana enota kulturne dediščine. Območje obdelave ne posega v zavarovana območja, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot. Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo. Območje ni erozijsko ogroženo ali plazovito.
(6) Predvideni poseg ne bo obremenilno vplival na obstoječo rabo prostora in ne bo predstavljal bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem območju. Vzpostavljena bo nova prometna zanka, ki se bo priključevala na regionalno cesto. Vplivov novogradnje na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito in na varnost pri uporabi ter pred hrupom, upoštevajoč ustrezne ukrepe, ni oziroma se stanje z izvedbo posegov ne poslabšuje.
(7) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.

Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.

(1) Dopustna je gradnja vrste objektov, skladno z namensko rabo.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen dvojčkov in vrstnih hiš,
– 12420 Garažne stavbe (za osebne avtomobile kot spremljajoč samostojen objekt v funkciji stanovanjske stavbe),
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute,
– 24110 Športna igrišča, od tega bazen.
(3) Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.
Dopustna je gradnja objektov za namen rabe obnovljivih virov energije (2302 energetski objekti). Tovrstni objekti in naprave se umeščajo kot spremljajoča dejavnost za potrebe območja obravnave in širše.
(4) Na območju UEzp, ki predstavlja zeleni pas med regionalno cesto in poselitvijo, je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov in z njimi povezane ureditve. Omejitve zazelenitve pasu so določene v 16. členu odloka.
(5) Na območju UEzd je dopustna gradnja skladno z navedenim za to UE v 12. členu.

(1) Dopustne so vrste dejavnosti skladno z osnovno rabo prostora (stanovanjska raba) s prepletom spremljajočih ter dopolnilnih dejavnosti, in sicer oskrbne, storitvene, poslovne in servisne dejavnosti, dejavnosti zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– dovolj velika parcela, namenjena gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr. povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in v skladu z dopustnimi mejami, določenimi s predpisi.
(2) Gostinska dejavnost ni dopustna.
(3) Spremljajoče dejavnosti se lahko odvijajo v delu stanovanjske gradnje. Gradnja samostojnih objektov, namenjenih spremljajoči dejavnosti, ni dopustna.

V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 13. členom tega odloka.

(1) Območje se nameni za gradnjo enostanovanjskih stavb, ki imajo ob regionalni cesti bolj tradicionalen izgled – dvokapnice, v zaledju pa oblikovanje objektov sledi modernejšim smernicam. Objekti se umeščajo v S del parcel, kar omogoča kvalitetnejši odprt prostor.
(2) Teren se znivelira tako, da se omogoča ustrezen naklon za dostop do posameznih parcel. Višinske kote terena prikazane v grafiki so informativne narave. Višine se natančneje določijo v projektu za infrastrukturno opremljenost območja.
(3) Ob regionalni cesti in ob meji proti obstoječem objektu V od območja se predvidi zelena cenzura ureditveni enoti UEzp (zeleni pas) in UEzd (druge zelene površine).
(4) Določi se fleksibilna zasnova še nepozidanega območja z robnimi pogoji in površinami za razvoj objektov. Zasnova sledi zagotavljanju dostopa do posamezne gradbene parcele, hkrati pa je vodilo fleksibilnost in lastniška struktura.
(5) Na območju ob regionalni cesti, ki je vizualno bolj izpostavljena, se ohranja tipologija gradnje širšega območja – pravokoten tloris z dvokapnico brez čopov in frčad. V južnem delu se dopustijo modernejše oblike – enokapnica in ravne strehe, ki dopuščajo večjo funkcionalnost etaže in so zanimivejše mlajšim družinam. Objekti se umeščajo v S del parcel, kar omogoča kvalitetnejši odprt prostor. Kvaliteta bivanja se dviguje tudi z doseganjem čim večjega deleža zelenih površin.
(6) Poleg enostanovanjskih stavb je na parceli objekta dopustna gradnja spremljajočih stavb in objektov, ter nezahtevnih in enostavnih objektov.
(7) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«. Stavbe, prikazane v grafičnem delu, so simbolne narave.

(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta.
(2) Površina za razvoj objekta je odmaknjena 4 m od meje gradbene parcele, merjeno horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade).
(3) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja infrastrukturnih vodov, uvozov, ureditve utrjenih dvorišč ter nezahtevnih in enostavnih objektov pod pogoji 13. člena tega odloka.
(4) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(5) Osnovni, stanovanjski objekt se umesti na S del gradbene parcele, od koder se zagotovi tudi dostop na posamezno parcelo in utrjene površine, kolikor je to mogoče izhajajoč iz lokacije. Takšna umestitev objekta na parcelo omogoča oblikovanje zelenega vrta na J, bivalne prostore orientirane na V in Z stran, predvsem pa servisne prostore na S stran.
(6) Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi pogoji, in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.
– Največja dovoljena etažnost je (K)+P+M pri dvokapni ali (K)+P+1 pri enokapni ali ravni strehi.
– Kletne etaže so dovoljene, kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni priključki.
– Maksimalna etažna višina pritličja in prvega nadstropja je 3,00 m.
– Maksimalna višina kolenčnega zidu pri dvokapnici je 1,50 m.
– Kota pritličja je lahko največ 0,3 m nad terenom na mestu vhoda.
(7) Spremljajoče stavbe so lahko v sklopu osnovnega objekta ali ob njem ali kot samostoječi, vendar pod pogoji tega odloka za gradnjo objektov.
– V primeru potrebe po več vrst stavb iz te skupine (garaža, nadstrešek namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, lopa ipd.), morajo biti funkcije le-teh združene v enovito spremljajočo stavbo.
– Spremljajoče stavbe so lahko le pritlične izvedbe (maksimalna svetla višina 2,50 m), lahko tudi podkletene.
– Maksimalna zazidana površina spremljajoče stavbe je 50 m2.
(8) Klet: Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja. Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.
(9) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor zazidanosti (Fz) je 0,3, s tem, da je največja skupna dopustna velikost zazidane površine 280 m2. Vkopan bazen se ne šteje v Fz, medtem ko se pokrit bazen ali bazen dvignjen nad teren šteje v Fz.
(10) Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.

(1) Tipologija zazidave enostanovanjskih stavb: samostojne hiše.
(2) Oblika osnovnega stanovanjskega objekta:
– Pravokotni objekt, praviloma podolgovat v razmerju stranic 1:1,2 do 1:2.
– Dopustno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike). Dodajanje kubusov je lahko tudi konzolno.
– Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri V-Z.
– Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe. Pri nadzidavah se varuje silhueta naselja.
(3) Streha:
– Simetrična dvokapna streha razen v UE1 z naklonom 35°±2° s slemenom v vzdolžni smeri objekta. Čopi niso dopustni. Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami v deležu do 40 %.
– V UE 1 enokapnica z naklonom do 10° s slemenom v vzdolžni smeri objekta in ravne strehe z minimalnim naklonom skritim v vencu objekta. Dopustno je kombiniranje enokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami v deležu do 40 %.
– Barve kritin (izjeme so ravne strehe) morajo biti temne (sive do grafitno sive ali opečne barve). Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina, odsevna pločevina).
– Dopustne so zazelenjene ravne strehe in terase.
– Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, kubusnimi izzidki, ložami, svetlobniki in pravokotnimi frčadami (maks. 1 frčada na eni strešini), ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane.
(4) Oblikovanje fasad
– Material: kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (kritine, frčade drugih oblik ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod).
– Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(5) Postavitev zunanjih enot naprav
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
(6) Spremljajoče stavbe iz 11. člena tega odloka
– Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini osnovnega objekta na isti parceli ali pa mora imeti ravno streho.
– Če je stavba prostostoječa, mora biti sleme v smeri daljše stranice.
– Dopustna je enokapnica istega naklona kot streha osnovnega objekta, kolikor je to bolj smiselno glede na funkcijo in velikost objekta, kar je potrebno obrazložiti v gradbenem dovoljenju.
– Dopustna je tudi ravna ali zazelenjena ravna streha.
– Ločne strehe niso dopustne.
– Streha nadstreškov in zimskih vrtov je lahko v celoti transparentna.
– Za vse spremljajoče objekte veljajo oblikovna določila smiselno enaka kot za stanovanjsko gradnjo, s tem objekt oblikovno ne sme konkurirati osnovnemu objektu, kar pomeni enostavno členitev in uporabo materialov in barv.
– Dovoljena je izvedba dveh spremljajočih stavb za dve parceli skupaj, ki se stikata s fasado lahko z zamikom, vendar skupna tlorisna velikost takega objekta ne sme presegati 80 m2. Konstrukcija in oblikovni elementi obeh objektov morajo biti medsebojno poenoteni.
(7) Uvozi in utrjene površine:
– Zaradi zagotavljanja čim večjega deleža zelenih površin in zaradi različnih velikosti parcel, namenjenih gradnji, se utrjene tlakovane površine načrtujejo v najmanjši možni velikosti, ki še izpolnjuje funkcijo – dovoz, parkirišča.
– Dovozi na parcele se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,5 m, s poglobljenimi robniki in/ali ustreznimi uvoznimi radiji.
– Parcele z izvozi na interno zanko morajo zagotavljati obračanje vozil na parceli objekta, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto. Zaradi težnje po čim večjem deležu zelenih površin drugod obračanje vozil na parceli ni obvezujoče, je pa priporočljivo.
– Med javno cesto in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če ustavljeno vozilo ne moti sosednjih uvozov.
– Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi rešetkami. Vsaka stanovanjska enota mora imeti 2 parkirni mesti. Praviloma se zagotovi še tretje parkirno mesto, ki je sestavni del hortikulturne ureditve – travne rešetke, leseni tramovi ali drugi površinski materiali kombinirani s površinami trave (razen betonsko satovje).
– V primeru dodatne dejavnosti v objektu, morajo biti vse manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli.
(8) Nepozidane in neutrjene površine
– Postavitev ograj je določena v 13. členu tega odloka.
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov. Sajenje dreves v varovalnih območij infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v 15. členu tega odloka.
– Zazelenitev zelenega pasu ob regionalni cesti UEzp mora biti skladna s pogoji osmega odstavka 16. člena odloka.
– Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na cestno omrežje. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami.
(9) Območje UEzd (GP5) je pripadajoče zemljišče obstoječi stanovanjski stavbi na parc. št. 91/6 k.o. Dobrnič. Zemljišče je namenjeno zelenim površinam, na katerih je dopustna gradnja, ki dopolnjuje stanovanjski objekt – senčnica in letna kuhinja, utrjena površina za parkiranje avtomobilov, ograja in druge ureditve za funkcioniranje stanovanjskega objekta (vkopana čistilna naprava, zbiralnik deževnice ipd.).

(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. Majhna stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt).
2. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt).
3. Pomožni objekt v javni rabi (objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema, pomožni cestni objekti).
4. Ograja.
5. Podporni zid.
6. Mala komunalna čistilna naprava.
7. Rezervoar za vodo.
8. Vodnjak.
9. Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja.
10. Pomožni komunalni objekt.
11. Objekti za akumulacijo vode od tega vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen.
(2) K posameznem osnovnem objektu je dopustna postavitev samo enega objekta iste namembnosti.
(3) Lega in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov se izvaja smiselno pod pogoji o legi spremljajoče stavbe navedenimi v 11. členu in o oblikovnosti spremljajoče stavbe, navedenimi v 12. členu, kolikor ni drugače navedeno v tem členu.
(4) V primeru potrebe po več vrst stavb iz te skupine (garaža, nadstrešek namenjen zaščiti osebnih avtomobilov, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, lopa ipd.), morajo biti funkcije le-teh združene v enovito stavbo, ki sodi med nezahtevne objekte. Če teh kriterijev ne izpolnjuje, je dopustna gradnja pod pogoji za spremljajoč objekt po tem odloku.
(5) Postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih v varovalnem pasu državne ceste le pod pogoji veljavnih predpisov in ob soglasju Direkcije RS za ceste.
(6) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču:
– Lega, velikost in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe v sklopu posameznih parcel pripadajočim stavbam, morajo izkazovati sekundarno funkcijo – manjši gabariti, oblikovno skromnejše.
– Najbolj izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 2,0 m, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,6 metra, razen utrjene poti in dvorišča, ki sta lahko urejena do parcelne meje.
– Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe, na območju UEzp ni dopustna.
– Če so odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov od meja sosednjih parcel manjši od odmikov določenih v drugi alineji tega odstavka tega člena, je treba pridobiti soglasje lastnikov sosednjih parcel.
– Odmik manjši od 1,50 m na meji s prometnico ni dopusten.
(7) Ograje:
– Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
– Odmik ograj od cestišča ne sme biti manjši od 1,50 m.
– Medsoseske ograje so maksimalne višine 1,50 m, višina ograje ob javni površini pa do višine 1,2 m.
– V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.
– Oblikovnost ograj v nizu ob isti prometnici morajo biti oblikovno poenotene ali zazelenjene.
– Masivne zazidane ograje in zasaditev meja s cipresami niso dopustni.
(8) Prehodi nivojev terena:
– Nivojski prehodi terena se izvedejo z brežino.
– Gradnja podpornih zidov in postavitev betonskih škarpnikov ni dopustna. Izjemoma se dopusti gradnja opornega zidu na S strani parcel GP2, GP3 in GP4, kolikor ni mogoče pridobiti dela parc. št. 109, k.o. Dobrnič. Oporni zid se izvede kaskadno z zazelenitvijo v kaskadah.
(9) Male čistilne naprave in zbiralnik za vodo morajo biti vkopani.
(10) Mesta za zbiranje in odjem smeti (zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), odjemno in zbirno mesto komunalnih odpadkov) se oblikujejo kot del urbane opreme naselja. Postavijo se na utrjeno podlago, ogradijo z netransparentno ograjo, ki mora biti višja od zabojnikov in omogočati neoviran dostop za uporabnike in za transportna vozila. Ograja je lahko lesena, iz vlaknocementih fasadnih plošč ali iz perforirane pločevine, ki se lahko zakrije z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje odjemnih in zbirnih mest z ravno streho na višini, ki omogoča normalno funkcijo.

Znotraj območja OPPN ni obstoječih objektov.

(1) Vsi infrastrukturni vodi za potrebe infrastrukturne opremljenosti zemljišč (elektro vodi, vodovod, odvodnjavanje ceste, Tk, ŠOEK,) se izvedejo na območju interne prometne zanke in dostopnih cest.
(2) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih vodov in naprav.
(3) Kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, lastnik posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnostno pravico.
(4) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.
(5) Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom.
(6) Nasipavanje ali odvzemanje materiala nad obstoječimi vodi ni dovoljeno brez uskladitve upravljavca infrastrukture.
(7) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda pa najmanj 2,00 m.
(8) Elektro omarice, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(9) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.
(10) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
(11) Potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

(1) Navezovanje območja OPPN na obstoječo prometno mrežo je predvideno preko interne prometne zanke s priključkom in uvozom na obstoječo regionalno cesto R3-650/1159 Žužemberk – Pluska na desni strani v smeri stacionaže državne ceste. Interna prometna zanka omogoča tudi navezavo na obstoječe dostopne poti do kmetijskih zemljišč.
(2) Na podlagi ugotovitev prometne analize vpliva nove stanovanjske soseske na regionalno cesto, ni potrebno načrtovanje pasu za leve zavijalce ali drugih ukrepov. Z OPPN predvideno križišče ustreza tudi na koncu 20-letne planske dobe.
(3) Predvideni so naslednji posegi na prometnem omrežju:
– gradnja novih cest,
– ureditev priključka na regionalno cesto.
(4) Obstoječi priključek na vzhodnem robu območja OPPN se ukine zaradi odmikanja obstoječe ceste od obstoječe gradnje. Predvidi se formiranje novega, nekoliko pomaknjenega priključka na regionalni cesti v severovzhodnem delu obravnavanega območja, kot je razvidno iz grafičnega dela OPPN. Oblikuje se trikrako križišče. Rekonstrukcija križišča z regionalno cesto se oblikuje za V(R)=50 km/h.
(5) Kolikor se v času izdelave projektne dokumentacije zaradi novo nastalih momentov ugotovi, da je smotrnejše rekonstruirati obstoječi priključek, se le-ta rekonstruira pod enakimi tehničnimi zahtevami, kot velja za nov priključek. V tem primeru se rekonstruira tudi obstoječi asfaltirani del poti.
(6) Znotraj območja z novo stanovanjsko pozidavo je predvidena priključna cesta in dve dovozni cesti s T križišči. Na obstoječo regionalno cesto se navezujeta preko priključne ceste v predvidenem trikrakem križišču. Predvidene ceste imajo enostranski prečni nagib 2,5 % in sta z obeh strani omejeni z bankino. Na priključno cesto se vežejo tudi obstoječe dostopne poti do kmetijskih zemljišč.
Karakteristični prečni prerez priključne ceste:

+----------------------------+----------------------+
|– bankina                   |1 x 0,50 = 0,50 m     |
+----------------------------+----------------------+
|– vozna pasova              |2 x 2,50 = 5,00 m     |
+----------------------------+----------------------+
|– bankina                   |1 x 0,50 = 0,50 m     |
+----------------------------+----------------------+
|Skupaj                      |6,00 m                |
+---------------------------------------------------+
|Karakteristični prečni prerez internih dovoznih    |
|cest – zanke:                                      |
+----------------------------+----------------------+
|– bankina                   |1 x 0,50 = 0,50 m     |
+----------------------------+----------------------+
|– vozna pasova              |2 x 2,00 = 4,00 m     |
+----------------------------+----------------------+
|– bankina                   |1 x 0,50 = 0,50 m     |
+----------------------------+----------------------+
|Skupaj                      |5,00 m                |
+----------------------------+----------------------+

(7) Zaradi novih posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega sveta oziroma nosilnost vozišča.
(8) Morebitna osvetlitev objektov ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu. Osvetlitev mora biti projektirana v skladu z zakonodajo s področja osvetljenosti državnih cest in svetlobnega onesnaževanja.
(9) Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo segati v profil državne ceste. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin. Ukrepi varstva pred hrupom se po potrebi natančneje določijo v projektu za infrastrukturno opremljenost območja. Dopustna je postavitev protihrupne ograje, ki pa ne sme ovirati preglednosti na cesti.
(10) Cestna razsvetljava se ne predvidi.
(11) Parkirna mesta za posamezno gradbeno parcelo se zagotavljajo na tej parceli, upoštevajoč določbe 12. člena tega odloka.
(12) Novih ločenih površin namenjenih peš in kolesarskemu prometu se ne predvidi upoštevajoč racionalno rabo zemljišč in ker širše območje nima urejenih tovrstnih prometnih površin in s tem ni možna navezava nanje.
(13) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.

(1) SV od območja se nahaja obstoječe javno vodovodno omrežje. Obstoječa vodovodna cev PE-HD Ø 90 s pritiskom 2,6 bara.
(2) Območje se oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema. Za navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov. Točka navezave je predvidena vzhodno od križišča priključne ceste z regionalno cesto.
(3) Način in mesto priklopa posameznega uporabnika ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.
(4) Na območju OPPN se s priključkom na sekundarni vod vodovoda izvede hidrantna mreža z hidranti, kolikor se z ukrepi zagotovi zadostna količina in pritisk vode. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi.
(5) Potek vodovoda in hidratnega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

(1) V naselju Dobrava ni izgrajeno in ni predvideno kanalizacijsko omrežje.
(2) Odpadne vode se odvajajo v individualne čistilne naprave, iz katerih se odvečna voda spelje v ponikovalnico. Dopustna je gradnja skupne čistilne naprave za več 2 ali več enot, če s tem soglašajo lastniki. Dopustna so odstopanja od parcelacije, kolikor se pojavi potreba po vzpostavitvi ločene parcele za skupno ČN.
(3) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice. Tudi padavinske vode s parkirišč, cest in utrjenih površin se preko lovilcev olj vodijo v ponikalnice. Le-te morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin na način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(4) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na javno prometno površino, tako da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti.
(5) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

(1) Čez območje poteka električni prostozračni distribucijski vod nazivne napetosti 0,4 kV.
(2) Obstoječi DV se v delu čez območje uvede v novo predvideno elektro kabelsko kanalizacijo, ali pa se v delu ukine in se objekta na drugi strani državne ceste povežeta na novi električni vod preko zadnjega droga na območju OPPN.
(3) Na območju urejanja je predvidena izgradnja 20 kV kablovoda. V ta namen je potrebno zgraditi EKK pod pogoji upravljavca.
(4) Napajanje območja z električno energijo je predvideno preko novega napajalnega nizkonapetostnega (NN) voda, ki se naveže na TP Dobrava pri Dobrniču. Priklop območja je možen po zamenjavi transformatorja večje nazivne moči.
(5) Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane pod pogoji 15. člena tega odloka. Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta.
(6) Na vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
(7) Kablovodi morajo biti pod povoznimi površina zaščiteni z obbetoniranimi PVC cevmi.
(8) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(9) Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
(10) Potek elektroenergetskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

(1) Čez območje poteka prostozračni TK vod, ki se v delu čez območje preveže na novo TK omrežje, ki se predvidi v koridorju internih cest. Območje se priključi na ta obstoječi TK vod. Omogočen je tudi priklop TK omrežja na širokopasovno omrežje.
(2) V zahodnem delu OPPN je predviden potek širokopasovnega omrežja. Dopustna je gradnja širokopasovnega omrežja za objekte v območju OPPN in drugih telekomunikacijskih omrežij ob upoštevanju tega OPPN.
(3) Potek TK omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

(1) Zbirno mesto za komunalne odpadke je lahko v objektu ali na gradbeni parceli objekta, h kateremu pripada. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(2) Uredi se individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnih mest ob cesti, ki morajo biti opremljena s posodo za odpad po navodilih upravljavca.
(3) Odjemno mesto za zabojnike in smetnjake se uredi skladno z določili 13. člena tega odloka. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
(4) Odpadki, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža, papir, kartoni, lesni odpadki in drugo, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), se zbirajo ločeno v zabojnikih in se jih odvaža v nadaljnjo predelavo.

(1) Predvidene parcele namenjene gradnji so določene glede na obstoječo parcelno strukturo z zagotavljanjem dostopov do javnega cestnega omrežja.
(2) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena, je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek, s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.
(3) Nova prometna ureditev se načrtuje kot grajeno javno dobro lokalnega pomena.
(4) Minimalna širina parcele interne zanke je 6 m.
(5) Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.
(6) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.

(1) Na območju OPPN se ne nahaja evidentirana enota kulturne dediščine. Skladno z veljavno zakonodajo je potrebno ravnati skladno s splošnimi določili glede varstva arheoloških ostalin.
(2) Območje obdelave ne posega v zavarovana območja, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot.

(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralnik za vodo.

(1) Na območju OPPN in v njegovi neposredni okolici ni pomembnejših virov zračnih emisij. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Glede na to, da se območje OPPN nahaja v naselju namenske rabe SK, se območje OPPN razvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi. Območja prometne infrastrukture sodijo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Meja med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med območji namenske rabe prostora.
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge.

(1) Obramba:
Na območju niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Zaklanjanje:
V objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
(3) Ukrepi ogroženih območij:
Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju.
(4) Protipotresna varnost:
Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,175. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.

(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo po predvidenih prometnih površinah v območju. Izvedba intervencijskih poti mora biti skladna z veljavnimi predpisi. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 100 kN osnega pritiska. Dovozi do posameznih objektov na območju zazidave so urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom, delovno površino za intervencijska vozila in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
(3) Požarna voda se zagotavlja z gasilskimi cisternami. Kolikor bo omogočal javni vodovodni sistem zadostno količino in pretok vode, se za požarno zaščito objektov zagotovi zunanje hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.
(4) Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz načrta 7 grafičnega dela OPPN »Rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

(1) Javne površine morajo omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam skladno s predpisi in dobro prakso.
(2) Pozicija in velikost posamezne stavbe mora zagotavljati ustrezno osončenje bivalnih prostorov.

(1) Izvede se lahko katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota pod pogoji tega odloka z izgradnjo infrastrukture, dimenzionirane na končno število uporabnikov.
(2) Infrastrukturne vode je možno graditi fazno skupaj s cesto, kot zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirani pa morajo biti na končno število uporabnikov.
(3) Kabliranje prostozračnega elektrovoda in TK ni nujno pogojeno z izvedbo infrastrukturne opremljenosti območja.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati pripravljavec OPPN in organi ter organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Gradnja objektov:
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor zazidanosti, odmiki ipd.).
– Kljub dopustnim odstopanjem o legi objektov, morajo biti razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele objekta.
– Odstopanje od oblikovnih pogojev zaradi umeščanja montažnega objekta iz vnaprej izdelanih konstrukcijskih elementov ni dopustno.
– Pri gradnji priključka ceste na državno cesto je dopustna gradnja podpornega zidu, če ne bi bilo mogoče izvesti nivojskih prehodov z brežino zaradi pravice graditi na parc. št. 109 Dobrnič.
(4) Infrastruktura:
– Zaradi faznosti izvedbe infrastrukture se lahko omogoči začasen dostop do vzhodnega dela območja, preko obstoječe ceste.
– Dopustna so odstopanja od grafičnega prikaza infrastrukturnih vodov in priključkov na objekte v območju OPPN in na objekte v neposredni bližini, saj se le-ti natančneje določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta pod pogoji soglasodajalcev in občine.
– Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture, sistema zvez in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma posamezno parcelo ipd., če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, spremenjene parcelacije ali ustreznejše tehnološke rešitve, manjših finančnih stroškov ipd.
– Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je dovoljeno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(5) Parcelacija:
– Kolikor ni mogoče pridobiti lastništva parc. št. 109, k.o. Dobrnič, je dopustna delitev gradbenih parcel na mejo zemljiške parcele. Pri tem se površina za razvoj objektov premakne na parcelno mejo, kjer parcelna meja parc. št. 109, k.o. Dobrnič posega na območje za razvoj objektov prikazano v grafičnem delu.
– V primeru izvedbe priključka na državno cesto na mestu obstoječega priključka, se temu smiselno prilagodi izvedba infrastrukture in parcelacija pod pogoji tega odloka.

(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo, načrtovano s tem OPPN, sprejme občina program komunalnega opremljanja, ki bo tudi podlaga za odmero komunalnega prispevka.
(3) Občina lahko gradnjo komunalne opreme iz programa opremljanja s pogodbo odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku. Investitor, ki pristopi k pogodbi o opremljanju, v skladu s programom opremljanja zgradi vso načrtovano komunalno opremo in pridobi potrebna zemljišča, ki še niso v lasti občine in to neodplačno prenese na občino.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če:
– se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi o opremljanju,
– investitor zagotovi samooskrbo objekta s posamezno vrsto komunalne opreme (čistilna naprava ipd.).

(1) Pred izdelavo projektne dokumentacije se priporoča izvedba geološko geomehanskega poročila.
(2) Udeleženci graditve objektov morajo ravnati skladno z izdanimi mnenji za načrtovanje k tem prostorskem aktu in skladno z obveznostmi določenimi v projektni dokumentaciji. Njihove obveznosti se nanašajo predvsem na zagotavljanje infrastrukturne opremljenosti zemljišč in na varovanje okolja, narave, vode, zdravja in kvalitete javnega prostora.
(3) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije PGD.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na Oddelku za okolje, prostor in infrastrukturo Občine Trebnje.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.