Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Novo mesto – Narodni dom (EŠD 8581).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija in najstarejši namensko zgrajen slovenski Narodni dom.
(3) Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi in urbanističnimi vrednotami.
(4) Narodni dom v Novem mestu se razglasi z namenom, da se zagotovi njegov nadaljnji obstoj in ohrani zgodovinska lokacija.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– Narodni dom v Novem mestu je najstarejši namensko postavljen slovenski narodni dom na ozemlju Republike Slovenije, zgrajen med 1873 in 1885,
– stavba Narodnega doma je ena od dominant Sokolske ulice in ožjega srednjeveškega jedra mesta, nad Glavnim trgom in pod Kapitljem,
– v Narodnem domu so delovala številna slovenska društva, med njimi telovadno društvo Južni Sokol in več kulturnih društev, ki so svoja srečanja in predstave imela v veliki dvorani in s temi prireditvami vplivala na razvoj kulture v tem delu Slovenije.

(1) Spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 1012, k. o. 1456 – Novo mesto in parcelo št. 1683, k. o. 1456 – Novo mesto.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 23. februarja 2001, Uradni list RS, št. 16/01; datoteka z dne 18. novembra 2014; izvorno merilo 1: 1000) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Varovane sestavine kulturnega spomenika so:
– avtentična lokacija,
– gabariti stavbe Narodnega doma,
– čelno pročelje v celoti, z vsemi odprtinami in portalom,
– notranja tlorisna razporeditev z veliko dvorano v nadstropju,
– originalni deli stavbnega pohištva,
– javna kulturna namembnost.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in varovanje gabaritov Narodnega doma in stavbne lupine,
– ohranjanje glavnega pročelja objekta z vsemi dekorativnimi elementi (portal, razporedi odprtin),
– ohranjanje tlorisov in originalnega stavbnega pohištva,
– ohranjanje javne kulturne namembnosti Narodnega doma.

Lastnik ali upravljavec mora omogočiti javnosti brezplačno dostopnost spomenika najmanj trikrat letno: ob kulturnem prazniku 8. februarja, 3. decembra in ob dnevih kulturne dediščine.

Spomenik se ob vhodu označi s predpisano oznako, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.