Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. marca 2015.

V Zakonu o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 – odl. US) se v 2. členu, tretjem odstavku 3. člena, 7. členu, 9. členu, tretjem odstavku 10. člena, prvem in četrtem odstavku 24. člena, naslovu IV. poglavja, drugem odstavku 27. člena, prvem, drugem in petem odstavku 28. člena, šestem in enajstem odstavku 30. člena, tretjem odstavku 31. člena, tretjem odstavku 37. člena, četrtem in petem odstavku 39. člena, prvem in drugem odstavku 41. člena, naslovu IX. poglavja, drugem odstavku 52. člena, naslovu XI.A poglavja, 52.c členu, 52.č členu, prvem odstavku 52.k člena in drugem odstavku 52.n člena beseda »odobri« nadomesti z besedo »dodeli« oziroma beseda »odobritev« v vseh sklonih nadomesti z besedo »dodelitev« v ustreznem sklonu oziroma beseda »odobrena« v vseh sklonih in številih nadomesti z besedo »dodeljena« v ustreznem sklonu in številu.
V tretjem in četrtem odstavku 11. člena, v prvem odstavku 13. člena in v tretjem odstavku 24. člena se beseda »finančni« v vseh sklonih nadomesti z besedo »materialni« v ustreznem sklonu.

V drugem odstavku 2. člena se za besedo »izjemna« črtata vejica in beseda »posebna«.
V četrtem odstavku se besedilo »(v nadaljnjem besedilu: strokovna služba)« nadomesti z besedilom »(v nadaljnjem besedilu: strokovna služba za BPP)«.

8. člen spremeni tako, da se glasi:

Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se ne dodeli v naslednjih zadevah:
– zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda;
– v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva;
– v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj;
– kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo;
– v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.«.

V tretjem odstavku 10. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zaprosilo o tujem pravu sestavi strokovna služba za BPP in ga skupaj s prevodom, skladno z veljavnimi mednarodnimi pogodbami ali po diplomatski poti prek ministrstva, pristojnega za pravosodje, pošlje v tujo državo.«.

V drugem odstavku 11. člena se za besedo »opravljena« vejica nadomesti s piko in črta besedilo »razen v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona.«.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

Izredna brezplačna pravna pomoč se dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena tega zakona.
Podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje prejemanja te in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, preveri strokovna služba za BPP po uradni dolžnosti v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, na podlagi neposrednega in brezplačnega elektronskega dostopa.
Strokovna služba za BPP dostopa do podatkov iz prejšnjega odstavka na podlagi enotne matične številke prosilca.«.

V drugem odstavku 13. člena se besedilo za drugim zaklepajem nadomesti z besedilom »ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke«.

14. člen se spremeni tako, da se glasi:

Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.
Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine, dohodki in premoženje tistih družinskih članov, ki v zadevi, zaradi katere vlaga prosilec prošnjo za brezplačno pravno pomoč, nastopajo kot nasprotne stranke oziroma nasprotni udeleženci, ne upoštevajo.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

Materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja strokovna služba za BPP, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.
Ne glede na prejšnji odstavek so osebe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona strokovni službi za BPP dolžni dati vse podatke iz prejšnjega odstavka, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.
Strokovna služba za BPP dostopa do podatkov iz prvega odstavka tega člena na podlagi enotne matične številke ali davčne številke prosilca.
Ob pridobivanju podatkov iz prvega odstavka tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.
Če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih.
Če strokovna služba za BPP ugotovi, da so podatki o materialnem položaju prosilca ali njegove družine, ki so jih na podlagi drugega odstavka tega člena dolžni dati prosilec in druge osebe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, neresnični, ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Hkrati z odločbo se prosilcu izreče tudi prepoved dodelitve brezplačne pravne pomoči v nadaljnjih šestih mesecih.«.

21. člen se črta.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:

Brezplačna pravna pomoč se lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč).
Izjemna brezplačna pravna pomoč se pod pogoji iz prejšnjega odstavka dodeli v naslednjih primerih:
– zaradi družinskih razmer prosilca, če so stroški za preživljanje družine obremenjeni z izrednimi stroški za potrebno zdravljenje družinskega člana, s stroški za vzdrževanje družinskega člana z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, s stroški za vzgojo in izobraževanje otrok s prilagojenimi potrebami oziroma drugimi stroški, ki so nastali zaradi višje sile ali zaradi razlogov, ki niso na strani prosilca ali družinskih članov;
– zaradi zdravstvenih razlogov prosilca, če so stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem, obremenjeni z opravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje;
– zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile (npr. potres, poplave,);
– če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov);
– če gre za prosilca, ki želi kot preživninski upravičenec izterjati sodno določeno preživnino ali preživnino, o kateri sta preživninski zavezanec in upravičenec po določbah zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, sklenila sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa oziroma dogovora, sklenjenega pri pristojnem centru za socialno delo;
– če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih;
– v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti.
Mnenje o dejstvih iz prejšnjega odstavka mora na zahtevo pristojnega organa za BPP podati tudi pristojni center za socialno delo, če ima podatke o prosilcu in njegovi družini.«.

23. člen se črta.

Peti odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje po prvi alinei prvega odstavka 26. člena tega zakona dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.«.

25. člen se črta.

V prvem odstavku 26. člena se v prvi alinei za besedo »svetovanje« vejica nadomesti s podpičjem, besedilo »ki presega prvi pravni nasvet;« pa se črta.
V petem odstavku se besedilo »v postopku pred sodišči« nadomesti z besedilom »sodnega ali izvensodnega postopka«.

V drugem odstavku 28. člena se pika nadomesti z vejico in doda nova peta alinea, ki se glasi:
»– iz razloga po prvi alinei prvega odstavka 24. člena tega zakona, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek brezplačne pravne pomoči, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči.«.
V četrtem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen, če mediacija ni primerna.«.

Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Brezplačno pravno svetovanje iz prve alinee prvega odstavka 26. člena tega zakona lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Minister, pristojen za pravosodje, lahko podeljeno soglasje iz drugega odstavka tega člena prekliče, če se ugotovi, da oseba, ki ji je bilo soglasje podeljeno, v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o podelitvi soglasja ni začela izvajati pravnega svetovanja, ali da oseba več ne izpolnjuje pogojev za pridobitev soglasja iz prejšnjega odstavka, ali da pravno pomoč izvaja nestrokovno, neredno ali nevestno ali zaradi onemogočanja izvajanja nadzora nad dajanjem pravne pomoči.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V drugem odstavku 30. člena se besedilo »predloži območni zbor odvetnikov« nadomesti z besedilom »za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije«.

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vloži prosilec pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega odstavka.
Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora vsebovati naslednje podatke:
– osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca;
– osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca;
– ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona;
– podatke o zadevi;
– navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči.
Če je prosilec tujec, mora prošnja poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.«.

Prvi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zaradi izvajanja tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov lahko strokovna služba za BPP zbere podatke o materialnem položaju prosilca oziroma upravičenca iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ter druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena oziroma podatke o nasprotni stranki iz drugega odstavka prejšnjega člena, kadar in če je to potrebno:
– da se dodeli brezplačna pravna pomoč;
– da se preverijo podatki v prošnji;
– da se preveri izpolnjevanje pogojev upravičenca do brezplačne pravne pomoči v času prejemanja brezplačne pravne pomoči in v obdobju iz prvega odstavka 49. člena tega zakona;
– da se zagotovi vrnitev plačanih sredstev zaradi neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči;
– da se v postopku izvršbe izterjajo dolgovani zneski po tem zakonu.«.
V tretjem odstavku se za besedama »prvega odstavka« dodata besedi »tega člena«.

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč).
Prošnjo za odločanje v primerih iz prejšnjega odstavka vloži prosilec najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka.
Če vloži prosilec prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč po izteku roka iz prejšnjega odstavka, jo pristojni organ za BPP zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči.
Strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka tega člena.
Na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ za BPP prosilcu odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.«.

Za prvim odstavkom 38. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Če seznanitev sodišča z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči stranki na način iz prejšnjega odstavka ni možna, ker je bila brezplačna pravna pomoč upravičencu dodeljena že pred začetkom sodnega postopka, je dolžnost upravičenca, da z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči seznani pristojno sodišče.
Ko pristojno sodišče, pred katerim teče postopek, v zvezi s katerim je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, prejme odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči stranki, jo zapre v poseben ovitek, na katerem se označi, da gre za odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Odločbo, zaprto v tem ovitku, lahko pregledajo le stranka, na katero se odločba nanaša, ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvrševanjem njihovih z zakonom določenih pristojnosti. Po pregledu se mora odločba ponovno zapreti v poseben ovitek in na njem označiti, kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi jo je pregledal.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

Izvajalec brezplačne pravne pomoči je pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi.
Če je upravičencu v isti zadevi dodeljenih več oblik brezplačne pravne pomoči in za vse ali nekatere od njih prejme eno napotnico, začne rok iz prejšnjega odstavka teči šele, ko so zaključene vse na napotnici navedene oblike brezplačne pravne pomoči.
Napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku.
Morebitni popravki na napotnici so veljavni samo, če jih podpiše oseba, ki je za to pooblaščena.
Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku iz prvega odstavka tega člena, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči.
Pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev brezplačne pravne pomoči s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Sklep se pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Plačilo na podlagi sklepa se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto.
Če je znesek, za katerega je sodišče v odločbi o stroških postopka po tretjem odstavku 46. člena tega zakona odločilo, da ga mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, višji od zneska brezplačne pravne pomoči, ki ga pozneje strokovna služba za BPP po šestem odstavku tega člena odobri, in je nasprotna stranka znesek iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona že plačala v korist proračuna Republike Slovenije, se upravičencu do brezplačne pravne pomoči iz proračuna povrne znesek v višini razlike do neodobrenega dela brezplačne pravne pomoči. Če nasprotna stranka navedenega zneska še ni plačala v korist proračuna Republike Slovenije, se terjatev v tem delu odstopi upravičencu do brezplačne pravne pomoči.
Sklep iz šestega odstavka tega člena je izvršilni naslov za izterjavo plačila opravljenih storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona so stroški sodnega postopka.
Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upošteva stroške iz prejšnjega odstavka, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.
Če nasprotna stranka stroškov, naloženih v plačilo po prejšnjem odstavku, ne poravna prostovoljno, izvrši izterjavo na predlog pristojnega organa za BPP pristojni davčni organ po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. Pri tem se odločba iz prejšnjega odstavka, s katero sodišče odloči o stroških, šteje za izvršilni naslov.«.

V prvem odstavku 48. člena se črta besedilo »ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oziroma dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave.«.

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

Če upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, je dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je v postopku delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oziroma dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, je pod pogoji iz prejšnjega odstavka dolžan povrniti manjkajoči del stroškov, ki Republiki Sloveniji niso bili povrnjeni drugače. Če se je postopek izterjave od nasprotne stranke neuspešno zaključil po letu dni od pravnomočnega zaključka sodnega postopka, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, se upošteva materialni položaj upravičenca ob zaključku postopka izterjave.
Ob nastopu okoliščin iz prvega ali drugega odstavka tega člena ravna pristojni organ za BPP po določbah tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči.
Pri ugotavljanju višine stroškov, ki naj jih upravičenec na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena povrne, upošteva pristojni organ za BPP razmerje med višino stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, oziroma tistega dela stroškov postopka iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona, ki jih Republika Slovenija ni uspela izterjati od nasprotne stranke, in trenutnim materialnim položajem upravičenca, ter na tej podlagi določi, kolikšen del stroškov mora upravičenec povrniti.
Kadar upravičenec do brezplačne pravne pomoči v skladu z drugim odstavkom tega člena plača znesek, ki ga Republiki Sloveniji dolguje nasprotna stranka, preide nanj terjatev, ki jo je imela Republika Slovenija do nasprotne stranke.
V obdobju iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena je upravičenec dolžan ravnati skladno z 41. členom tega zakona.
Za namen ugotavljanja dejstev in povrnitve sredstev iz prvega in drugega odstavka tega člena ima državni pravobranilec pravico do pridobitve potrebnih osebnih podatkov iz evidence, ki jo v zvezi z davčnimi obveznostmi zavezanca, ki je upravičen do brezplačne pravne pomoči, vodi pristojni davčni organ, ter drugih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, ki se vodijo v zvezi z dohodki in premoženjem zavezanca.«.

52.g člen se črta.

Če je bila upravičencu do brezplačne pravne pomoči pred uveljavitvijo tega zakona dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki prvega pravnega nasveta iz 25. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 – odl. US), se postopek prvega pravnega nasveta konča po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 – odl. US).

Če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, končal s pravnomočno ali nepravnomočno odločbo pred uveljavitvijo tega zakona, in je sodišče stroške postopka prisodilo v korist upravičenca do brezplačne pravne pomoči, se postopek izterjave sredstev, ki jih je upravičencu iz tega naslova dolžna plačati nasprotna stranka, konča po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 – odl. US).

Če se je postopek, za katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, pravnomočno končal pred uveljavitvijo tega zakona, pa upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku ni uspel, ali če država ni uspela izterjati sredstev za brezplačno pravno pomoč od nasprotne stranke, se postopek izterjave sredstev konča po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 23/08 in 15/14 – odl. US).

Do izpolnitve tehničnih pogojev, ki bodo omogočili elektronsko povezavo do centralne zbirke podatkov o upravičencih do denarne socialne pomoči iz drugega odstavka 12. člena zakona, so prosilci za izredno brezplačno pravno pomoč dolžni strokovni službi za BPP sami predložiti odločbo centra za socialno delo o upravičenosti do denarne socialne pomoči.
Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vzpostavitev elektronske povezave do centralne zbirke podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, z odredbo določi datum, od katerega prosilcem izredne brezplačne pravne pomoči ni več potrebno prilagati odločb o upravičenosti do denarne socialne pomoči.

Do izpolnitve tehničnih pogojev, ki bodo omogočali vzpostavitev elektronskega dostopa do vseh zbirk podatkov iz 20. člena zakona, se za namen ugotavljanja materialnega položaja prosilca poizvedbe do tistih zbirk podatkov, do katerih strokovna služba za BPP nima elektronskega dostopa, opravljajo v fizični obliki.
V obdobju iz prejšnjega odstavka lahko strokovna služba za brezplačno pravno pomoč zaradi hitrejšega poteka postopka ugotavljanja materialnega položaja od prosilcev za brezplačno pravno pomoč zahteva, da se sami izjasnijo o svojem materialnem položaju oziroma o materialnem položaju svoje družine, tako da prošnji za brezplačno pravno pomoč priložijo dokazila o svojih dohodkih in premoženju ter o dohodkih in premoženju oseb iz prvega odstavka 14. člena zakona.
Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev za vzpostavitev elektronskega dostopa do vseh zbirk podatkov iz 20. člena zakona, z odredbo določi datum, od katerega se vse poizvedbe na podlagi 20. člena zakona opravljajo po elektronski poti.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (Uradni list RS, št. 105/08), vendar se smiselno uporablja do uveljavitve novega, kolikor ni v nasprotju s tem zakonom.
Pravilnik o obrazcu zapisnika prvega pravnega nasveta (Uradni list RS, št. 77/08 (84/08 popr.)) preneha veljati z dnem uveljavitve tega zakona, vendar se uporablja za končanje postopkov brezplačne pravne pomoči v obliki prvega pravnega nasveta, ki je bil upravičencu dodeljen pred uveljavitvijo tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o dostopu do elektronskih evidenc (Uradni list RS, št. 77/08).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.