Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – Skl. US, 76/14 – Odl. US), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne občine Celje na 4. redni seji dne 24. 2. 2015 sprejel

(1) S tem odlokom se skladno s strokovnimi podlagami za nov občinski prostorski načrt sprejme podrobni prostorski načrt za mestno središče Gaberje II. del. – faza 1 (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, številka projekta 160/05-13.
(3) Ureditve podrobnega načrta se nanašajo na urejanje dela območja novega mestnega središča Gaberje jug, opredeljenega na osnovi izvedenega urbanistično arhitekturnega natečaja in izdelanih strokovnih podlag (»Strokovne podlage za mestno središče Gabrje jug«, izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje, št. projekta 788-A/03, maj 2004). Podrobni načrt obravnava zahodni del tega prostora, in sicer območja označena z 1, 2 in 6.1.

(1) Ta odlok določa: opis prostorske ureditve, območje podrobnega načrta, umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve in velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev in usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo sestavni del tega odloka in na vpogled na Mestni občini Celje.

(1) Prostor se nameni mesto-tvornim funkcijam in prenovi stanovanjskega fonda Gaberja.
(2) Območje obravnave se oblikuje na več urbanih območij – otokov. Vsako obravnavano območje se pretežno nameni eni vodilni dejavnosti, in sicer:
– območje z oznako 1 (nepozidane površine Gaberje), pretežna namembnost: poslovna, trgovska, servisna, stanovanjska, športno rekreativna, garažiranje,
– območje z oznako 2 (obstoječa pozidava Gaberje), pretežna namembnost: poslovna, trgovska, servisna, stanovanjska, športno rekreativna, garažiranje,
– območje z oznako 6A (območje center), pretežna namembnost: upravna regijska, upravna lokalna, turistična – hotel, kulturna, poslovna, trgovska, stanovanjska, verska, študentski domovi, garažiranje.

(1) Območje podrobnega načrta zajema parcele št. 1565/2, 1565/5, 1634/1, 1634/2, 1636, 1636/6, 1637/3, 1637/5, 1638, 1641, 1642, 1643, 1644/1, 1646, 1647, 1648/1, 1648/2, 1648/3, 1649/1, 1649/2, 1649/3, 1649/4, 1649/5, 1650, 1651/1, 1651/2, 1651/3, 1652/1, 1652/2, 1652/3, 1653, 1655/2, 1655/3, 1655/4, 1655/5, 1655/6, 1656, 1657/2, 1657/3, 1661/1, 1661/2, 1661/3, 1661/4, 1661/5, 1661/6, 1665/2, 1666/1, 1666/2, 1666/3, 1667/1, 1667/2, 1668, 1669, 1670/1, 1670/2, 1670/3, 1670/4, 1670/5, 1671, 1672, 1673/1, 1673/2, 1673/3, 1673/4, 1673/5, 1673/6, 1673/7, 1674/1, 1674/2, 1674/3, 1675/1, 1675/2, 1676/1, 1676/2, 1677/1, 1667/2, 1677/3, 1678/1, 1678/1, 1678/2, 1678/3, 1678/4, 1679/1, 1679/2, 1679/3, 1679/4, 1679/5, 1679/6 in deli parcel št.: 1565/1, 1565/4, 1620/3, 1624, 1625/1, 1637/1, 1637/3, 1655/1, 1655/7, 1657/1, 1659, 1660, 1662, 1665/1, 1721/35, vse k.o. 1074 – Spodnja Hudinja.
(2) Obravnavano območje meri 5,085 ha.
(3) Sestavni del podrobnega načrta so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za:
– izvedbo ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti in obsegajo parcele št. 1251, 1726/1, 1726/6, 1726/8, 1726/9, 1692/1, 1696, 1697/2, 1697/3, 1697/4, 2505/9, 2505/10, vse k.o. 1074 – Spodnja Hudinja;
– neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter obsegajo parcele št. 1563/2, 1569/1, 1569/3, 1570/1, 1570/2, 1623, 1625/1, 1657/1, 1659, 1663/1, 1663/2, 1664, 1665/1, 1699, 1720/2, 1720/20, 1721/44, vse k.o. 1074 – Spodnja Hudinja.

Območje ureditve se umešča v območje nekdanjega delavskega naselja Gaberje in delavnic Slovenskih železnic. Območje se povezuje z lokalnim in regionalnim cestnim omrežjem. V vsebinskem in funkcionalnem smislu se območje povezuje z mestom Celje.

(1) V mejah ureditvenega območja so stanovanjski, poslovno-stanovanjski, poslovni, gospodarski, servisni in pomožni objekti. Za realizacijo načrtovanih ureditev se odstranijo nekateri objekti in javna gospodarska infrastruktura.
(2) Predvidene so rušitve stanovanjskih in poslovnih objektov:
– stanovanjski objekt z oznako 4, Tovarniška ulica na parceli št. 1666/2, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 11, Mariborska ulica na parceli št. 1668, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 19, Mariborska ulica na parceli št. 1671, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 23, Mariborska ulica na parceli št. 1670/2, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 25, Mariborska ulica na parceli št. 1670/3, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 27, Mariborska ulica na parceli št. 1670/5, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 28, Mariborska ulica na parceli št. 1670/4, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– poslovni objekt z oznako 32, Mariborska ulica na parceli št. 1673/1, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– poslovni objekt z oznako 33, Mariborska ulica na parceli št. 1674/1, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– poslovni objekt z oznako 34, Mariborska ulica na parceli št. 1674/2, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 48, Cinkarniška pot na parceli št. 1647, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 53, Cinkarniška pot na parceli št. 1651/1, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 54, Cinkarniška pot na parceli št. 1651/3, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– stanovanjski objekt z oznako 60, Cinkarniška pot na parcelah št. 1649/1, 1649/2, 1649/3, 1649/4, vse k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– poslovni objekt z oznako 64, Mariborska ulica na parceli št. 1636, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– poslovni objekt z oznako 68, Mariborska ulica na parceli št. 1648/2, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja,
– poslovni objekt z oznako 73, Mariborska ulica na parceli št. 1641, k.o. 1074 – Spodnja Hudinja in
– stanovanjski objekt z oznako 80, Cinkarniška pot na parceli št. 1655/5 k.o. 1074 – Spodnja Hudinja.
(3) Predvidene so rušitve pomožnih objektov (garaže, drvarnice, lope) z oznakami 2 in 5 do 9, 12 do 15, 20 do 22, 24, 25a, 26, 29 do 31, 35 do 39, 41a, 44 do 47, 47a, 49 do 52, 55 do 59, 61 do 67, 69 do 72, 74, 75, 86 do 88, 90 do 100, 100a in 101 do 105 na parcelah št. 1010, 1634/2, 1636, 1638, 1642, 1643, 1646, 1647, 1648/3, 1649/1, 1649/3, 1651/3, 1652/2, 1652/3, 1653, 1655/3, 1655/6, 1657/1, 1657/2, 1659, 1660, 1661/1, 1661/2, 1665/2, 1565/4, 1666/3, 1666/4, 1667/1, 1668, 1669, 1670/3, 1670/4, 1670/5, 1672, 1674/1, 1675/1, 1679/1, 1679/2 in 1679/4, vse k.o. 1074 – Spodnja Hudinja.
(4) Vse objekte, predvidene za rušenje, se do rušenja vzdržuje in rekonstruira, dovoli se sprememba namembnosti za poslovne in storitvene dejavnosti. Prizidave in nadzidave se ne dovolijo.

(1) Ideja urbanistične zasnove temelji na vzpostavitvi novega mestnega središča, povezanega s starim mestnim jedrom in prometne dostopnosti vseh vrst: peš prometa, motornega in železniškega, predvsem iz smeri mestnega jedra in avtobusnega vozlišča. Zasnova temelji na vzpostavitvi razpoznavne urbane morfologije, ki se v smislu raznolikosti funkcionalnih povezav navezuje na historično mestno jedro, vendar ima lastne razpoznavne funkcionalne in urbano arhitekturne značilnosti, na razpoznavni ločljivosti posameznih celot.
(2) Urbana morfologija izraža predvideno namembnost, ki ni deljena v posamezne cone, programi se med seboj povezujejo in prehajajo preko območij. Območja so predstavljena z razpoznavnimi funkcionalnimi celotami, ki jih definira cestno omrežje.
(3) Pomembno povezavo predstavlja peš povezava med Gaberjem, avtobusno postajo in območjem na zahodni strani Mariborske ceste. Ta povezava se izvede izven nivoja cest in železnice in ima tri dostope na nivo terena, in sicer v Gaberju, na avtobusni postaji in ob zahodni strani Mariborske ceste.
(4) Urbanistično zasnovo je možno realizirati fazno, na ta način izgrajevati idejo urbanistične zasnove postopno, vendar je celostna ideja odvisna od realizacije vseh njenih delov in preselitve (načrtovanje, projektiranje, izgradnja, opustitev in odstranitev obstoječih objektov) obstoječih servisno vzdrževalnih objektov železnice z območja 2B (nove površine Gaberja – zahodni del) na novo lokacijo.
(5) Ureditveno območje podrobnega načrta v fazi 1 oblikujejo tri nova gradbena območja, stavbni otoki, ki jih medsebojno razmejujejo prometnice. Vsako območje se pomensko deli na grajeni in odprti prostor. Odprti prostor je členjen javni prostor, po namenu so to peš površine v obliki prehodnih trgov, zelene površine in večnamenske površine.

(1) Usmeritve za oblikovanje objektov se definirajo po območjih, opredeljenih v 3. členu tega odloka. Območja so poimenovana in oštevilčena, številke so razvidne iz grafične priloge.
(2) Višinski gabariti vseh novih objektov se definirajo na višino pritličja do 4,5 metra in etažno višino do 3,0 metre. Tako se definira sleme oziroma vrhnji rob strehe (ravna ali v naklonu).
(3) Prostorsko izhodišče za arhitekturo objektov in zunanjo ureditev se definira z namembnostjo območja, njegovo pozicijo v ureditvenem območju in povezanostjo s sosednjimi območji.
(4) Vhodi in dostopi v območje in objekte se uredijo z javnih površin ob prometnicah in z vseh drugih površin, ki se prepletajo med objekti. Odprti zeleni parter, grajene dostopne ploščadi in njihova oprema usmerjajo in vodijo uporabnika do vhodov.
(5) Pri oblikovanju fasade pritličnih etaž se upošteva:
– prisotnost in odprtost parterja, odprtost notranjih prostorov navzven,
– objekti – dominante, objekti v križiščih prometnic vključujejo tehnološke in oblikovne presežke (napredna sodobna vendar trajna arhitektura),
– pozornost se posveča izboru materialov in oblikovanju fasad (strukturi, teksturi, detajlu) v skladu s časom, upoštevajoč nove tehnologije.
(6) Strehe so enokapnice različnih naklonov, ravne terasaste strehe, fasade v naklonih (funkcija strehe), ločne in pohodne zelene strehe. Izjemoma so strehe tudi večkapne, prilagojene specifičnim potrebam objektov.

(1) Tlorisni gabariti se izvedejo v obliki trapezov, kar je značilnost urbanistične zasnove in so obvezno izhodišče za načrtovanje zasnove in arhitekture objektov. Objekti se lahko umestijo znotraj zunanje linije gradbenih otokov, oblika trapeza pa se doseže z zunanjo ureditvijo. Definira se zunanja gradbena linija objekta, dimenzije širine objektov se definirajo v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje, od širine objekta je odvisna velikost notranjega atrija.
(2) Na območju 1 (obstoječa pozidava Gaberja) so posegi v obstoječi stavbni niz ob Mariborski cesti možni v skladu s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Novi objekti ob dovozni cesti Mariborske ceste zapolnjujejo še proste površine. Gabarite in objekte se uskladi z obstoječo grajeno strukturo. Parkirne površine se uredijo v kletnih etažah in delno v pritličju objektov ter na pripadajočih zemljiščih objektov.
(3) Območje 2 (nove površine Gaberja) je razdeljeno v dva stavbna otoka, in sicer 2 A in 2 B:
1. Stavbni otok 2 A – (vzhodni) ima sklenjen kompaktni zunanji stavbni obod in notranjega meandrirajočega, ki se po obliki prilagaja vsebini in s tem oblikuje notranji odprt prostor – dvorišče.
Gradbene linije se določijo z zunanjimi robovi stavbne mase pritličja. Stavbni otok 2 A oblikujejo podolgovate stavbne mase, katerih oblike je možno prilagoditi znanim vsebinam.
2. Stavbni otok 2 B – (zahodni) povzema gabarite obstoječih stavbnih mas in oblikuje sklenjeno obodno pozidavo. Med obstoječo historično gradbeno strukturo na stavbnem otoku 2 B se točkovno umeščajo novi objekti s pripadajočo parcelo, katerih tlorisni gabariti se prilagajajo tlorisnim gabaritom obstoječih objektov. Nekdanji bunker se varuje in ohranja na lokaciji. Novi objekt (2.1) na jugozahodu je kot opna, ki varuje stanovanjski del Gaberja. Po višini se delno strukturira, ima različne etažne višine. Oblikovanje objekta zaradi različnih višin se izvede povezano, streha se oblikuje v obliki opne, loka. Za izvedbo arhitekture objekta se izvede javni anonimni natečaj.
3. Vhodi, dostopi so skozi kompakten obod sklenjenega stavbnega otoka, možni so preboji (pasaže, prekinitve) za dostop do notranjosti stavbnega otoka. Vhodi so vezani na obodne stranice stavbnega otoka.
4. Pri uporabi materialov in oblikovanju fasad se v skladu s časom upoštevajo nove tehnologije in materiali, ki so uglašeni z ritmom, členitvijo fasad, razmerjem polno-prazno, barvami ipd. obstoječih objektov.
5. Strehe v primeru dvokapnih streh povzemajo naklone obstoječih streh, v odvisnosti od arhitekture se dovoli sodobno oblikovanje streh.
6. Parkirne površine se uredijo v kletnih etažah in delno v pritličju objektov, v novem obodnem objektu, delno tudi na funkcionalnih zemljiščih objektov.
(4) Območje 6 A (območje center):
1. Stavbni otok 6 A ima z gradbenimi linijami definiran severni, vzhodni in južni rob, med katere so umeščene stavbne mase klinaste zasnove. Gradbene linije so vzporedne z linijami obodnih cest. Volumen stavbnega območja pada od severa proti jugu. Posamezne notranje prostorske oblike (tloris, višina, arhitekturno oblikovanje), vezane na programske ploščadi, se izkazujejo v različnosti ambientov. Stavbne mase v oblikovanje vključujejo pasaže in prehode, ki se povezujejo s peš površinami. Stavbne mase ob ulici so vzdolžnih tlorisnih oblik, umeščene prečno na stavbni otok, pretežno v smeri severozahod – jugovzhod, ki se lahko nad pritličjem vzdolžno povezujejo.
2. Tlorisi so zasnovani na osnovi pravokotnika, katerega vzdolžne stranice se lomijo in s tem oblikujejo negativ vmesnega zunanjega prostora. Oblikovanje vzdolžnih stranic posameznih stavbnih mas izjemoma dopušča poljubno linearno lomljenje.
3. Tlorisna zasnova verskega objekta 6.4 ima orientacijo vzhod-zahod (oltar na vzhodu) ter odstopa od tlorisne zasnove ostalih objektov. Usklajenost z ostalimi objekti in stavnimi otoki se uredi z zunanjo ureditvijo in ozelenitvijo.
4. Višinski gabariti se terasasto spuščajo iz P+4 na severu na P+3 na jugu.
5. Vhodi in dostopi v poslovne prostore so vezani na povezovalne programske ploščadi in cesto, vhodi v stanovanja so predvideni iz vmesnih dvoriščnih prostorov.
6. Odpiranje stavbnih mas in oblikovanje fasad upošteva poglede na okoliška pobočja v smeri juga in osončenost terasnih etaž, kjer južna lega narekuje rabo transparentnih materialov.
7. Fasade stanovanjskih etaž so ravne ploskve, ki glede na uporabo fasadnih materialov dopuščajo minimalen relief, brez poudarka na detajliranju. Elementi fasade (odprtine) dopuščajo različne velikosti, rastre, kompozicije.
8. Strehe stavbnih mas so ravne, terasaste, notranjost objektov je možno osvetljevati s streh, izjema je streha verskega objekta – cerkve, katerega streha je večkapna ali drugače prilagojena specifični potrebi objektov.
(5) Parkirne površine se uredijo predvidoma v kletnih etažah in delno v pritličju objektov.

(1) Objekti imajo višinske gabarite od P+2 do P+4. V območjih 2 in 6 A je možna gradnja kleti, praviloma skupaj za več objektov. Koto kleti in način izvedbe je treba določiti glede na hidrogeološke razmere in glede na zagotavljanje poplavne varnosti.
(2) Tlorisni gabarit kleti obsega zunanji rob tlorisa objektov v območju. Klet ima eno ali dve etaži, namenjena je pomožnim prostorom in parkiranju.
(3) Višinski gabariti so izračunani na višino pritličja od 3,80 do 4,50 metra in etažno višino od 2,7 do 3,0 metre, odvisno od namembnosti objekta. Tako se definira sleme oziroma vrhnji rob strehe (ravna ali v naklonu). Objekte na strehi, klimate in dimnike prezračevalnih naprav, se gradbeno vključi v arhitekturo objekta. Izjema so obeležja verskih objektov, ki lahko presegajo predpisano višino.
(4) Dimenzije objektov so:

+---------------+-----------+-------------------+---------------+
|               |  etažnost | višine objektov v |   pozidanost  |
|               |  objekta  |  m od kote terena | parcele v % za|
|               |           |  do venca objekta |    območje    |
+---------------+-----------+-------------------+---------------+
|   OBMOČJE 1   |           |                   |               |
+---------------+-----------+-------------------+---------------+
|  objekt 1.1   |    P+2    |    venec 10,50    |       32      |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 1.2   |    P+2    |    venec 10,50    |               |
+---------------+-----------+-------------------+---------------+
|   OBMOČJE 2   |           |                   |               |
+---------------+-----------+-------------------+---------------+
|  objekt 2.1   | P+2, P+3, | od 10,50 do 16,50 |       39      |
|               |    P+4    |    + lok strehe   |               |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 2.2   |    P+2    |       10,50       |               |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 2.3   |    P+2    |       10,50       |               |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 2.4   |    P+2    |       10,50       |               |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 2.5   |    P+2    |       10,50       |               |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 2.6   |    P+2    |       10,50       |               |
+---------------+-----------+-------------------+---------------+
|  OBMOČJE 6 A  |           |                   |               |
+---------------+-----------+-------------------+---------------+
|  objekt 6.1   |    P+3    |       13,50       |       49      |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 6.2   |    P+3    |       13,50       |               |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 6.3   |    P+4    |       16,50       |               |
+---------------+-----------+-------------------+               |
|  objekt 6.4   |    P+4    |         /         |               |
+---------------+-----------+-------------------+---------------+

(5) Tlorisne in višinske dimenzije objekta 6.4 se v primeru gradnje verskega objekta (nove cerkve) določijo posebej in uskladijo. Okvirne tlorisne dimenzije so 35 x 20 m, najvišja višina (verski simbol) je 30 m. Višine (višina križa) z orientacijo vzhod-zahod (oltar na vzhodu) z možnimi odstopanji do +/- 10 %.
(6) Kota pritličja ne sme biti nižja od hodnika za pešce, ki poteka v obrobju kareja. Pritličje se dovoli dvigniti za največ 45 cm nad koto terena (približno tri stopnice). Za to višino se dovoli tudi povečati višinski gabarit objekta.
(7) Pozidanost parcele ne sme presegati 50 % površine gradbene parcele.

(1) Regulacijske linije določa Prostorski red Slovenije.
(2) Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti. V obravnavanem primeru je regulacijska linija enaka meji gradbene parcele objektov.
(3) Gradbena parcela (GP) – Zasnova urbanistično arhitektonske ureditve posameznega otoka predstavlja povezano celoto, zato ni možno k vsakemu objektu posebej določiti mejo gradbene parcele. Gradbena parcela obsega območje več objektov tako, da so javne površine izven mej gradbene parcele objekta. Tako določeno gradbeno parcelo je dovoljeno deliti med objekti na manjše parcele. Za urejanje, vzdrževanje komunalne infrastrukture, ki poteka preko gradbene parcele otoka, se sklene služnostna pogodba. Gradbene parcele k obstoječim objektom ostanejo ohranjene, dovoljeno jih je spremeniti tako, kot je to določeno za nove gradbene parcele.
(4) Gradbena meja (GM) je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati. Določena je gradbena meja, ki je predvideni objekti ne presegajo, niti niso od nje odmaknjeni.
(5) Gradbena linija objektov na terenu (GL) je črta, na katero se z enim robom – s fasado, postavijo objekti, ki se gradijo. Gradbena meja in gradbena linija objektov po obodu sta identični liniji. To pomeni, da je tlorisni gabarit objekta v notranjosti tako definiranega otoka dovoljeno spreminjati v okviru toleranc.
(6) Gradbena linija v nadstropju (GLn) je črta, na katero se z enim robom – fasado, postavijo objekti, in sicer nad pritlično etažo objektov. Gradbena linija v nadstropju (vezni del med objekti) je razvidna iz urbanistično arhitektonske situacije (kartografska priloga št. 6).
(7) Gradbena linija kleti (GLk) – podzemne garaže se v tlorisnem gabaritu zamejijo z gradbeno linijo kleti. Gradbeno linijo je dovoljeno v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja usklajevati.

(1) Vizualne komunikacije so sestavni del arhitekture območja in objekta. Na javnih večnamenskih in zelenih površinah se ne dovoli postavljati panojev za komercialne reklame, oglasnih totemov ali drugih oglaševalskih elementov, razen če niso ti določeni skladno z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(2) Urbana oprema: svetila javne razsvetljave, klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, ograje, informacijske table, reklamni panoji, razni izveski na fasadah objektov so sestavni del urbanega in arhitekturnega urejanja. Za vse elemente urbane opreme se izdela projekt enotne urejenosti mestnega središča Gaberje.
(3) Na območju podrobnega načrta je dopustna gradnja in postavljanje reklamnih in informacijskih panojev, ki so skladno z določili o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje opredeljeni kot enostavni objekti, le v sklopu objektov ali v sklopu ostalih elementov urbane opreme. Kadar ne presegajo 2 m² je dopustna tudi samostojna postavitev. Postavitev svetlobnih reklamnih in obvestilnih elementov je dopustna v skladu s pogoji predpisov, ki urejajo varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem.
(4) Svetilke javne razsvetljave se izbere za celotno območje enotno, mnenje o izboru poda občinski arhitekt (univ. dipl. inž. arh. ali univ. dipl. inž. kraj. arh.). Svetilke ob cestah in svetilke na javnih peš površinah – trgih se po tipologiji razlikujejo med seboj. Svetilke ob cestah se izberejo iz kataloga svetil, svetilke na trgih so večje (višje) po dimenziji in postavljene na lokacije, ki so nemoteče za trg in ki smiselno osvetljujejo javni prostor. Za vsa svetila se izbere vrsto svetilk, kjer se svetloba usmerja v tla.
(5) Ograje je možno postavljati okoli pripadajočih zemljišč objektov z zadostnim odmikom od cest in pločnikov. Ograje praviloma sledijo gradbenim linijam. Oblikovno so usklajene z arhitekturo objekta.

(1) Odprti prostor se tipološko členi v tlakovane trge, pešpoti in zelene površine, ki se prepletajo med zidanimi površinami. Procenta zazidanosti parcele se ne presega na račun površin odprtega prostora.
(2) Odprti prostor v obravnavanem območju se opredeli kot:
– peš površine,
– večnamenske površine,
– zelene površine v urbanem prostoru,
– zelene površine ob Voglajni, urejene kot park, obvodni gaj, arboretum.

(1) Peš površine z osrednjo pešpotjo se uredijo kot povezava iz smeri železniške in avtobusne postaje preko prehoda čez železniške tire v jugozahodni vstopni del ureditvenega območja. Na tem mestu se peš prostor postopoma odpira v večje in manjše ploščadi, ki so med seboj programsko povezane in se nadaljujejo preko sosednjih območij do reke Hudinje. Pešpot se tlakuje in oblikovno uskladi s programskimi ploščadmi. Pešpot se opremi z urbano opremo, svetilkami javne razsvetljave in drevesi.
(2) Večnamenske površine se namenijo pešcem, kolesarjem, dostavi, urgentnemu in servisnemu dovozu, hitremu parkiranju, parkiranju invalidov. Pretežno se večnamenske površine uredijo kot ploščadi, manjši trgi. Ločitev več vrst prometa se obeleži z barvno označbo. Na teh ploščadih se uredijo zelene površine urbanega prostora, pretežno se sadijo drevesa, da se ustvari zeleni volumen. Če se ploščadi programsko dopolnjujejo z vsebino objekta, jih je možno ustrezno ograditi in v nočnih urah zapirati.
(3) Zelene površine v območju urbanega prostora:
– Zelene površine v urbanem prostoru se uredijo na večnamenskih ploščadih v obliki večjih strnjenih skupin, ki ustvarjajo zračni prostor in volumen in se povezujejo v smeri zelenih površin sosednjih območij ob Hudinji in Voglajni. Skupine rastlin se uredijo v poudarjene pasove v smeri jugovzhod-severozahod. Usmerjenost zelenih pasov rahlja grajeno strukturo, ustvarja preglednost v območjih med objekti.
– Z zelenimi površinami je možno oblikovati in ponazarjati grajeno strukturo, pri čemer se uporablja drevesa in grmovnice s formalno oblikovano in striženo krošnjo ter ustrezno razmestitvijo rastlin.
– Vsa obstoječa kvalitetnejša drevesa in skupine obstoječih dreves se ohranijo, s tem aktom zavarujejo pred nedovoljenimi posegi in redno vzdržujejo.
– Na tlakovanih površinah, namenjenih peš prometu, se uredijo drevesa s krošnjo, ki omogočajo gibanje pod drevesi (kroglasta robinija, pahljačasti javor), na zelenicah (travnate površine) pa tudi drevesa z večjim habitusom, grmovnice in pokrovne rastline.
– Ob glavnih komunikacijah, ob cestah, se uredijo zelenice z drevoredi. Drevoredi se v smeri od severa proti jugu rahljajo v posamezna drevesa. S tem se zmehčajo ravne linije cest, hkrati pa se nakaže prehod v obvodni prostor, ki bo obdelan v fazi 2. Uporabijo se drevoredne vrste rastlin kot so javori in gabri s kroglasto krošnjo.
– Med grmovnicami in pokrovnimi rastlinami prevladujejo zimzelene rastline, ki se med seboj razlikujejo po višini, barvi, teksturi in volumnih. Med grmovnicami prevladujejo: tisa, lovorikovec, različnimi brini, pušpan in klek. Rob zasaditve se uredi s pokrovnimi rastlinami kot so zimzelen, bršljan in ižander.
– Ostale zelene površine se zatravijo, površine ob vhodih se lahko zasadijo (poudarijo) z okrasnimi trajnicami in enoletnicami. Za grajene elemente objektov kot so deli fasad, stebri, ograje se dovoli ozelenjevanje s popenjalkami.

Vse ureditve zunanjih površin in dostopov v objekte se uredijo skladno s predpisi za neoviran dostop brez funkcionalnih ovir.

(1) Za uspešno saditev in rast rastlin se izbere ustrezne sadike drevnine, ki so:
– ustrezne velikosti (višine in premera debla, za drevesa min. 3 m oziroma 5 cm),
– s formirano krošnjo na ustrezni višini (za drevoredna drevesa za vsa na enaki višini),
– s formirano krošnjo grmovnic z ustreznim številom poganjkov.
(2) Priprava rastišča:
– najmanj 30 cm debela plast rodovitne prsti (sajenje trate, saditev pokrovnic),
– na mestih, kjer je predvidena zasaditev grmovnic, najmanj 50 cm oziroma 0,25 m³ na sadiko,
– za drevesa se zagotovi najmanj 2,0 m³ rodovitne prsti in minimalno 4 m2 netlakovanih površin okoli drevesa; sadilna jama mora biti velikosti 70 x 70 x 70 cm oziroma minimalno 1,5 kratnik velikosti premera bale/lonca drevesa.
(3) Pri saditvi se upošteva:
– prsti se doda ustrezno količino gnojila (hlevskega ali umetnega v obliki založnih tablet),
– drevesom se doda ustrezno oporo (oporni kol) ali drugo ustrezno zaščito,
– drevesom, zasajenim v tlaku, se ustrezno zaščiti sadilno jamo, v katero se doda drenažno cev za zalivanje in dognojevanje,
– površino ob sadikah, predvsem ob grmovnicah in pokrovnicah, se zaščiti z raztrosom lubja (povprečna debelina 5 cm),
– v prvi vegetacijski sezoni po saditvi se sadike zaliva, pleje ter po potrebi drugače oskrbuje.
(4) Po saditvi se zelenice redno vzdržujejo tako, da se:
– travnate površine redno kosi z uporabo rotacijskih kosilnic na enakomerno višino 3 do 5 cm,
– sadike drevnin redno obrezuje (pomlajuje, izrezuje stare veje …),
– drevorede redno obrezuje tako, da so spodnje veje sadik na ustrezni, enaki višini,
– odmrle sadike sproti nadomešča z ustreznimi novimi sadikami,
– v sušnih obdobjih zelenice zaliva,
– zelenice redno dognojuje, odstranjuje plevel in izvaja druge ukrepe za uspešno rast in videz.

(1) Preliminarna ocena onesnaženosti tal (Kmetijski inštitut Slovenije, maj 2014) je za območje obravnavanih parcel kareja 6 A pokazala, da je zemljina onesnažena do takšne mere, da presega mejne vrednosti, ki jih določa uredba, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov ter uredba, ki določa mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednostih nevarnih snovi v tleh. Hkrati pa zemljina ni prekomerno onesnažena s težkimi kovinami glede na lastnosti, zaradi katerih se odpadki uvrščajo med nevarne odpadke, kot jih določa uredba, ki ureja odpadke, ter jih zato ni potrebno odlagati na deponijo nevarnih odpadkov.
(2) Zaradi izgradnje načrtovanih posegov na območju podrobnega načrta bo nastalo od približno 25.000 m3 (brez kleti) do približno 60.000 m3 (s podkletenimi načrtovanimi objekti) izkopanega materiala. Izkopani material se v čim večji meri uporabi na območju podrobnega načrta ali deponira na deponiji inertnih in nenevarnih odpadkov ali na drugih za to ustreznih lokacijah, skladno z uredbo, ki ureja odpadke.
(3) Za vsak objekt na območju podrobnega načrta se pred posegom opravi meritev in ocena onesnaženosti tal. Kolikor bi ocene onesnaženosti tal, opravljene pred posameznimi gradbenimi posegi, pokazale prekomerno onesnaženost tal, je treba te odpadke odlagati na deponiji nevarnih odpadkov ali jih predelati v drug uporabni material na gradbišču po postopku recikliranja, ki ga določa uredba, ki ureja odpadke.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– objekte se priključi na obstoječe in predvideno kanalizacijsko, vodovodno, elektroenergetsko omrežje in elektronsko komunikacijsko omrežje v območju, predvidi se ločen sistem kanalizacije,
– trase komunalnih in energetskih vodov se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki od grajenih struktur,
– gradnja komunalnih naprav in objektov se izvaja usklajeno,
– obstoječe komunalne vode se v času gradnje zaščiti.

(1) Prometno omrežje na širšem območju se povezuje z Aškerčevo in Levstikovo ulico, Mariborsko cesto, s Kidričevo cesto in s predvidenim omrežjem širšega območja, obravnavanega v strokovnih podlagah. Predvideno in obstoječe prometno omrežje deluje kot enoten sistem, ki se navezuje na mestno prometno omrežje. Cestno omrežje je možno izgrajevati fazno.
(2) V obravnavanem območju se uredijo naslednje ceste:
– cesta 1, smer severozahod – jugovzhod, povezuje Mariborsko cesto in predvideno cesto B,
– del ceste A, smer vzhod – jugozahod, povezuje predvideno cesto 1 z že zgrajenim delom ceste A ter s predvideno cesto 2 in z že zgrajenim delom ceste 3,
– del ceste B na območju križišča s predvideno cesto,
– dovozna cesta na območju 1 in 2, ki se navezuje na funkcionalna zemljišča obstoječih in predvidenih objektov kareja 1 in 2 na predvideno cesto 1.
(3) Karakteristični prečni prerez cestišča sestavljajo naslednji elementi z minimalnimi dimenzijami:
– širina normalnega profila ceste znaša 21,0 m,
– širina dvosmernega vozišča znaša 2 x 3,0 m,
– širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,5 m,
– širina hodnika za pešce znaša 3,0 m,
– širina zelenice med kolesarsko stezo in voziščem znaša 1,0 m / 3,0 m.
(4) Na obravnavanem območju se uredita dve križišči in dve obračališči:
– križišče 1 je križišče predvidene ceste 1 z dovozno cesto na območju 1 in 2,
– križišče 2 je križišče predvidene ceste 1 s predvideno cesto A,
– obračališče – križišče 3 je križišče predvidene ceste 1 s predvideno cesto B ter se začasno, do izgradnje ceste B, uredi kot trikrako obračališče,
– obračališče na jugozahodnem koncu ceste A.
(5) Predvidena križišča se uredi kot štiri ali trikraka križišča brez posebnih zavijalnih pasov. Predvideno obračališče se uredi kot krožišče z radiem 20 m, začasno obračališče na cesti B pa kot trikrako križišče.
(6) Za potrebe dimenzioniranja zgornjega ustroja prometnic obravnavanega območja se pred naslednjimi fazami izdelave projektne dokumentacije izdela geološko-geomehanski elaborat, v katerem se opredeli tudi način sanacije temeljnih tal.

(1) Parkirne površine se določijo glede na bruto zidane površine objektov. Predvidene so v obliki garažnih hiš ali kot sestavni del poslovno stanovanjskih objektov. Parkirne površine se v območju 1 zagotavljajo na gradbenih parcelah objektov, v območjih 2 in 6 pa predvidoma v eni ali dveh kletnih etažah. V primeru, da se te parkirne površine ne izvedejo v kletni etaži, se potrebno število parkirnih mest nadomesti v objektu.
(2) Natančna velikost bruto površine objektov in število parkirnih mest je odvisno od arhitekture, površine in namembnosti objektov. Okvirno število parkirnih mest (1 parkirno mesto/60 m² bruto zidane površine) in potrebnih površin (27 m²/1 parkirno mesto) po območjih pa znaša:
– območje 1 – 70 parkirnih mest, ca. 1900 m² površine,
– območje 2 – 330 parkirnih mest, ca. 8900 m² površine,
– območje 6A – 100 parkirnih mest, ca. 2700 m² površine.

(1) Na obravnavanem območje se uredijo peš in kolesarske poti. Mestoma se peš in kolesarsko omrežje uredi skupaj s cestnim omrežjem, preko večnamenskih ploščadi in pa kot samostojne poti v sklopu zelenih površin. Predvideno omrežje poti se navezuje na obstoječe omrežje.
(2) Uredi se naslednje peš in kolesarske poti:
– obojestranski hodnik za pešce in obojestranska kolesarska steza ob cestah A in 1, pešpot in kolesarska steza na večnamenskih površinah (ploščadi, manjši trgi) na severovzhodnem robu območja 1 in 2, do predvidene ceste A in preko območja 6, v smeri vzporedno s cesto A. Ločitev več vrst prometa se obeleži s talno prometno signalizacijo.

Komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo se uredi v predvidenih komunalnih koridorjih ali na strehi objektov, razen kanalizacije, ki se uredi v območju predvidenih prometnic.

(1) Oskrba s pitno vodo na obravnavanem območju se zagotavlja iz obstoječih javnega vodovoda LŽ duktil DN 300 mm, ki poteka ob Mariborski cesti in iz novo izvedenega »vodovoda 1« LŽ duktil DN 200 mm, ki poteka ob cesti A (vozlišče 6) in ob Kidričevi cesti (vozlišče 10).
(2) Znotraj območja se vodovodno omrežje zgradi zankasto brez slepih vodov. Vodovodno omrežje se situativno prilagodi predvidenim komunalnim koridorjem ob prometnicah znotraj obravnavanega območja. Nadzemni hidranti se uredijo skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za zunanje in notranje hidrantno omrežje za gašenje požarov. Namestijo se na medsebojni razdalji 80 m tako, da je mogoče vsak objekt gasiti z dveh nadzemnih hidrantov. V primeru prenizkega obratovalnega pritiska se potrebna protipožarna zaščita zagotavlja s priključevanjem gasilskih vozil. Javni vodovod poteka na oddaljenosti najmanj 3,0 m od predvidenih objektov.
(3) Potrebne količine pitne vode in s tem pogojeno priključevanje na obstoječe vodovodno omrežje se določi v nadaljnjih fazah načrtovanja obravnavanega območja, ko bodo znane dejanske namembnosti posameznih objektov in potrebe po količini pitne vode, načelno pa je predvidena izvedba vodovodnega omrežja iz LŽ duktil cevi DN Ø 200 mm.

(1) Vsem objektom na ureditvenem območju podrobnega načrta se zagotovi možnost priključitve na sistem odvodnje.
(2) Na obravnavanem območju se zgradi ločen sistem odvodnje. Obstoječe kanale se prestavi v predvidene koridorje prometnic, pri tem pa se zagotovi minimalne odmike 3,0 m od predvidenih objektov. Slednje se zagotovi tudi pri umeščanju novih kanalov. Sanitarne odpadne vode se odvaja v obstoječo kanalsko omrežje in se jih preko njega vodi do centralne čistilne naprave Mestne občine Celje v Tremerjih. Meteorne vode se preko ustrezno dimenzioniranih kanalov vodi v zadrževalne bazene in se jih preko njih vodi v površinski odvodnik.

(1) Meteorno kanalizacijo obravnavanega območja se uredi skladno s standardom SIST EN 752-2 in podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje za povratne dobe za ekstremne padavine, postaja Celje, obdobje 1970–1999 in knjižico Slovenski vremenski rekordi. Za izvedbo meteorne kanalizacije se uporabijo ABC cevi od DN Ø 400 mm do DN Ø 1000 mm. Cevi se položi v padcu min 0,25 % v osi predvidenih dovoznih cest.
(2) Padavinske vode s parkirišč in povoznih površin se zajema preko požiralnikov v kanalizacijo, pred izpustom v površinski odvodnik se jih po potrebi, skladno z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, člen 17, 64/14 in spremembe), očisti preko lovilcev olj in maščob s koalescentrimi filtri, ki zagotavljajo čiščenje olj do 5 mg/l onesnažene vode.
(3) Zaradi povečanih količin meteornih vod iz obravnavanega območja OPPN je, skladno z veljavnimi predpisi s področja upravljanja z vodami, potrebno zadrževanje odpadnih padavinskih voda. Za zadrževanje padavinskih voda z območja celotnega OPPN za območje mestno središče Gaberje jug, je bila načrtovana izgradnja 7 zadrževalnih bazenov na desnem bregu Voglajne v predvidenem obvodnem parku (strokovne podlage s področja upravljanja z vodami, št. 37/05, Hidrosvet d.o.o., september 2005), od katerih je realiziran zadrževalni bazen Z4 s prostornino 1.631 m2.
(4) Za odvod padavinskih vod se zgradi padavinsko odvodno omrežje. Voda iz obravnavanega območja se zbira preko prečnih kanalov v kanal, z oznako MK 1, ki poteka v cesti 1 ter na trasi predvidene ceste B, do zgrajenega kanala, ki poteka v smeri sever-jug v cesti 2. Ta se priključuje v površinski zadrževalni bazen Z 4, ki je lociran na desnem bregu vodotoka Voglajna. Iz zadrževalnega bazena se meteorna voda odvaja v vodotok Voglajno. Na zgrajeni zadrževalnik je možno navezati padavinske vode z novega prispevnega območja površine približno 20.000 m², to je iz območja kareja 1, iz dela kareja z oznako 2B (objekti 2.2, 2.3 in 2.4) in z območja kareja 6A. Za priključevanje padavinskih vod iz ostalih območij (2.5, 2.6, 2.1), je treba dograditi zadrževalne bazene, skladno z navedenimi strokovnimi podlagami v točki 3. tega člena.
(5) Padavinske vode iz območja s pretežno obstoječimi objekti, to je iz območja kareja 1, iz dela kareja z oznako 2B (objekti 2.2, 2.3 in 2.4) in iz dela območja kareja 6A (objekta 6.1 in 6.4) je skladno s projektnimi pogoji in soglasjem k projektu PGD upravljavca kanalizacije možno odvajati na obstoječe kanalizacijsko omrežje (kanal z oznako 200153) z navezavo na obstoječe črpališče. V tem primeru se za zmanjševanje odtoka padavinskih voda izvedejo ukrepi skladno z veljavno zakonodajo. Uredijo se podzemni zadrževalniki na interni kanalizaciji.

(1) Za odvod komunalnih odpadnih vod se zgradi kanalizacijo, preko katere se odpadne komunalne vode odvajajo do obstoječega rajonskega zbiralnika RZ 9 in naprej na centralno čistilno napravo mesta Celja. Interna kanalizacija v objektih, ki bo potekala skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in prekinitev, ki bi lahko povzročali povratno zaplavitev objektov. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena (podzemne garažne kleti) se vodijo v javno kanalizacijo preko črpališča.
(2) Ker v tej fazi ni znana namembnost posameznih poslovno-stanovanjskih objektov, je uporabljena za določitev sušnega odtoka normna porabe vode np = 250 l/os/dan za prebivalce in np = 80 l/os/dan za zaposlene. Ocena max. urnega sušnega odtoka Qmax, za naselje z do 5000 prebivalci v naselju znaša 12,08 % Qd. Dodatno se upošteva tudi tuje vode, ki so ocenjene glede na gostoto prebivalcev na ha obravnavane površine, kjer je za gostoto poselitve nad 600 P/ha odtok 1,35 l/s/ha.
(3) Obstoječi kanal za odpadne komunalne vode z oznako 200154 preko Kidričeve ceste proti jugu preko ureditvenega območja se prekine in nadomesti z novim kanalom, ki poteka v koridorju ceste A ter se na njenem južnem koncu (na območju krožišča) priključuje na obstoječi kanal z oznako 200142. Objekte iz območja kareja 1, iz dela kareja z oznako 2B (objekti 2.2, 2.3 in 2.4) in iz dela območja kareja 6A (objekta 6.1 in 6.4) je možno zgraditi tudi pred ukinitvijo obstoječega kanala z oznako 200154, z začasnimi prestavitvami kanalov ali drugimi rešitvami, skladno s projektnimi pogoji in soglasjem k projektu PGD upravljavca kanalizacije.
(4) Preko območja se zgradi mreža kanalov za odpadne komunalne vode z oznakami FK 1 in FK 02-1 in KF 02-2, ki se neposredno ali posredno priključujejo na obstoječi kanal z oznako 200142, do priključka na RZ 9. Za izvedbo kanalov se uporabijo rebraste cevi PVC (SN8) Ø DN 250–300 mm, i = 0,25 %.
(5) V primeru, da bodo na obravnavanem območju nastajale tehnološke odpadne vode, se te na mestu nastanka očisti do stopnje, ki po kvaliteti ustreza predpisom, ki določajo, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter se jih šele tako očiščene izpušča v javno kanalizacijo.

(1) Energija za napajanje objektov v obravnavanem območju je na razpolago na VN zbiralnicah v RTP Selce, kar pomeni, da bo treba zgraditi VN vod iz RTP Selce do obravnavanega območja. Energija za rezervno napajanje objektov je na razpolago na SN zbiralnicah v RP EMO. Začasno bo območje napajano iz obstoječih SN vodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami znotraj območja, ki bodo napajali predvidene objekte z električno energijo.
(2) Distribucija električne energije se bo vršila preko transformatorskih postaj. Predvidene nove trafo postaje bodo vključene v objekte. Točna lokacija TP ter dimenzioniranje gradbenega dela in opreme bo izvedeno glede na dejanske potrebe odjemalcev električne energije.
(3) Elektroenergetske vode na območju sestavljajo srednje napetostni in nizkonapetostni vodi različnih presekov. Dimenzioniranje teh vodov bo izvedeno glede na dejanske potrebe odjemalcev električne energije. Vodniki bodo na celotni trasi položeni v kabelsko kanalizacijo iz obbetoniranih PVC cevi in kabelskih jaškov.
(4) Na območju se ob predvidenih cestah, na ostalih javnih prostorih ter ob vstopih v objekte uredi omrežje javne razsvetljave. Ob cestah se postavijo svetilke na kandelabrih, postavljenih v zelenici med cestiščem in pločnikom oziroma kolesarsko stezo, na ostalih površinah se lahko svetilke namestijo samostojno ali na fasadi objektov. Točna razmestitev in tip svetilk se določi v PGD/PZI dokumentaciji. Tip svetilk ob cestah je enak za celotno ureditveno območje, tip ostalih svetilk se uredi skladno z arhitekturo objektov in zunanjo ureditvijo večnamenskih ploščadi.

(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi TK vodi, ki se ustrezno zaščitijo in prestavijo v predvidene komunalno energetske koridorje.
(2) Glavne veje TK omrežja se izvedejo iz šest cevne kanalizacije. Na lomih trase se namestijo revizijski jaški, ki se opremijo z LTŽ pokrovi lahke oziroma težke izvedbe. Za predvidene objekte se v nadaljnjih fazah načrtovanja izdela projekt TK omrežja, v katerem bo vsak objekt priključen na omrežje preko vsaj ene priključne točke. V komunalno energetskih koridorjih, znotraj obravnavanega območja, se predvidi TK kabelsko kanalizacijo, ki ščiti predvideno omrežje. Vzporedno s TK kabelsko kanalizacijo se predvidi tudi kanalizacija za CATV in ostale podatkovne vode.

(1) Oskrba obravnavanega območja z zemeljskim plinom se uredi iz obstoječega MRP, ki obratuje pod delovnim tlakom 3,0 bar in izhodnim tlakom 0,1 bar. Pred projektiranjem sekundarnega plinovodnega omrežja na obravnavanem območju se izdela oceno energetskega konzuma na območju in preveri dejansko razpoložljivo kapaciteto obstoječe MRP.
(2) Sekundarno plinovodno omrežje se uredi na osnovi pretočno-tlačne analize, glede na podatke o potencialnem energetskem konzumu. Predvideno sekundarno plinovodno omrežje se uredi v komunalno energetskih koridorjih, pri čemer naj se v največji možni meri projektira v sistemu cevnih zank. Za izvedbo plinovodnega omrežja se uporabi PEHD cevi (gostota materiala PE 100) do Ø DN 25 do Ø DN 200 mm.
(3) Ogrevanje objektov in sanitarne vode se v največji možni meri uredi z obnovljivimi viri energije (toplotne črpalke, sončni kolektorji …). Način in oblika izvedbe se določi za vsako območje posebej.

Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi z uporabo plina in elektrike in v največji možni meri tudi z obnovljivimi viri energije, kot so:
– toplotne črpalke z uporabo zraka v podzemnih garažah, uporabo podtalnice in zemeljske energije,
– sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije.

(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcel, razvidnih iz grafičnega dela podrobnega načrta, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in določene lomne točke meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Parcele se določijo za javne površine in za objekte z zunanjo ureditvijo.
(2) Parcele, določene s tem podrobnim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo ali združujejo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Na območju obravnave so enote kulturne dediščine:
– Celje, Arheološko najdišče Celje, EŠD 56 – kulturni spomenik,
– Celje, Staro mestno jedro, EŠD 55 – vplivno območje naselbinsko kulturnega spomenika,
– Celje – Hiša Mariborska 10, EŠD 27175,
– Celje – Hiša Mariborska 14, EŠD 27176,
– Celje – Hiša Mariborska 18, EŠD 27177,
– Celje – Hiša Mariborska 32, EŠD 27178,
– Celje – Hiša Mariborska 38, EŠD 27179,
– Celje – Hiša Mariborska 40, EŠD 28831,
– Celje – Hiša Mariborska 42, EŠD 27180,
– Celje – Hiša Mariborska 44, EŠD 27181,
– Celje – Hiša Cinkarniška pot 4, EŠD 26845,
– Celje – Hiša Cinkarniška pot 12, EŠD 26846,
– Celje – Protiletalsko zaklonišče, EŠD 20587.
(2) Predvidene posege na območju podrobnega načrta se načrtuje tako, da se ne zmanjšata historična pričevalnost ter obstoječe gradbeno in vedutno stanje zavarovanih objektov z njihovo neposredno okolico.
(3) Za vse posege na objektih kulturne dediščine se pridobi kulturno varstvene akte po Zakonu o varstvu kulturne dediščine.
(4) Na celotnem območju podrobnega načrta se pred izvedbo del zagotovijo predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni, površinski in podpovršinski pregled, vrednotenje s testnimi jarki, pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in morebitne analize aeroposnetkov).

(1) Odvajanje padavinskih voda z območja podrobnega načrta se ureja na način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je predvideno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). V ta namen je urejen zadrževalni bazen: z oznako Z4, v katerega se preko meteornega kanala MK 01 zliva meteorna voda. Padavinska voda se nato preko izliva v Voglajno.
(2) Z dograjevanjem širšega območja se dograjujejo tudi zadrževalni bazeni Z1, Z3, Z6 in Z7. Posamezni sistemi zadrževalnikov se gradijo etapno v odvisnosti od količin zadrževane meteorne vode. Zaradi etapnosti izgrajevanja se iz posameznega zadrževalnika uredijo začasni izpusti. Po izgradnji sistema se začasni izpusti ukinejo.
(3) V zadrževalne bazene se spušča le čista padavinska voda s streh in ostalih neonesnaženih površin. Izgradnja zadrževalnikov se skladno z etapnostjo in tolerancami tega odloka prilagaja dinamiki in ostalim lastnosti izgradnje posameznih objektov in območij tako, da odtok padavinskih voda ni v nasprotju z določili zakonodaje in tega odloka.
(4) Padavinske vode s cest in ostalih voznih in parkirnih površin se očistijo preko lovilcev olj in maščob s koalescentnimi filtri, ki zagotavljajo čiščenje olj do 5 mg/l onesnažene vode.

(1) Del območja podrobnega načrta je poplavno ogroženo s strani vodotoka Voglajna. Za potrebe načrtovanja podrobnega načrta za mestno središče Gaberje – II. del je bila izdelana hidrološko-hidravlična analiza (št. 34/12, Hidrosvet d.o.o., december 2012) iz katere je razvidno, da se ureditveno območje predmetnega podrobnega načrta nahaja v razredih velike, srednje in majhne poplavne nevarnosti. Na območju Mestne občine Celje je načrtovana in se izvaja izgradnja protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, v okviru katere je predvidena tudi izvedba protipoplavnih ukrepov ob Voglajni in Hudinji, ki se je začela v letu 2012 in se bo predvidoma zaključila do sredine leta 2015. Skladno s konceptom zagotavljanja protipoplavne varnosti pred visoko vodo Voglajne je na desnem bregu Voglajne, gorvodno od poslovne stavbe Zgodovinskega arhiva, razlivno območje. Zaradi preprečitve vdora razlitih voda s tega območja skozi železniški prepust na območje OPPN se podaljša obstoječi plato črpališča v gorvodni smeri, do železniškega nasipa nad prepustom. Z izvedbo protipoplavnih ukrepov na Savinji s pritoki Voglajna in Hudinja in podaljšanjem obstoječega platoja črpališča do železniškega nasipa bo obravnavano območje varno pred visokimi vodami Voglajne s povratno dobo 100 let ter se bo nahajalo izven vseh razredov poplavne nevarnosti.
(2) Do izdaje uporabnega dovoljenja za navedene protipoplavne ukrepe, je možna izvedba posegov (novogradnje, rekonstrukcije, prizidave, dozidave in podobno) v kareju 1, izven velikega razreda poplavne nevarnosti ter gradnja javne infrastrukture, skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).

(1) Zemljina na obravnavanem območju je lahko kontaminirana z nevarnimi snovmi.
(2) Za določitev stopnje onesnaženosti zemljine je potrebno pred začetkom posegov v posameznem kareju izvesti preliminarne teste onesnaženosti. Kolikor se izkaže, da je zemljina onesnažena, je potrebno z zemljino ravnati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki in nevarnimi odpadki.
(3) V primeru začasnega deponiranja kontaminiranega materiala je treba material zaščititi pred vplivi vetra in padavin, da se prepreči izpostavljenost tal in podtalnice.
(4) Za odlaganje odpadkov, ki bodo nastali pri rušitvi in odstranitvi obstoječih objektov in naprav ter za izkopani material se upošteva:
– Strategijo za ravnanje z odpadki na območju Mestne občine Celje,
– določila odlokov in pravilnikov, ki obravnavajo način ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje,
– pravilnike o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov,
– predpise, ki določajo mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednostih nevarnih snovi v tleh.
(5) Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi je na celotnem območju prometnih površin načrtovan sistem odvodnjavanja padavinskih vod, ki skladno s strokovnim navodilom o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustni temperaturi vode in zakoni, ki obravnavajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, odvaja onesnažene vode preko kanalizacijskega sistema oziroma preko ustreznih lovilcev in zadrževalnikov.

(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja. Zgradi se ločen sistem odvajanja odpadnih komunalnih vod in padavinskih vod.
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja se uredi v skladu s pogoji, določenimi v uredbi, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Na padavinske odpadne vode se dovoli priključiti le tiste vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z zakoni in pravilniki.

(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe:
– primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
– ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin,
– čiščenje prometnih in drugih površin s postopkom mokrega čiščenja površin.
(2) Omilitveni ukrepi za varstvo zraka v času gradnje:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin in deponij materiala,
– redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ki se opravlja s postopkom mokrega čiščenja površin,
– ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih,
– ureditev stalnih ali začasnih transportnih poti za odvoz viškov materiala in dovoz gradbenega materiala na območje urejanja.
(3) Za izvedbo ukrepov je odgovoren izvajalec gradbenih del.

(1) Območje obravnave sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom z naslednjimi mejnimi ravni hrupa za III. območje (življenjsko okolje):

+-------------------------------+----------------+--------------+
|                               |nočna raven L(n)|dnevna raven L|
|                               |                |      (d)     |
+-------------------------------+----------------+--------------+
|mejne ravni (dBA)              |       50       |      60      |
+-------------------------------+----------------+--------------+
|kritične ravni (dBA)           |       59       |      69      |
+-------------------------------+----------------+--------------+
|mejne ravni za vire hrupa      |       48       |      58      |
|(dBA)                          |                |              |
+-------------------------------+----------------+--------------+

(2) Namembnost predvidenih objektov, trgovsko poslovne in stanovanjske dejavnosti, ne sme vplivati na poslabšanje vplivov na okolje.
(3) Poslovno trgovski, servisni in delno stanovanjski objekti ob Mariborski cesti in ob železnici se izvedejo tako, da so stanovanja, predvidena v zgornjih nadstropjih objektov, orientirana izven območja hrupa oziroma se predvidi ustreza protihrupna gradnja.

(1) Razsvetljava objektov in odprtih površin se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Laserski svetlobni učinki niso dovoljeni.
(2) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem.

Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor v objektu. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju se upošteva potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,15 g.

Za preprečitev rušenja novih objektov se ojača prva plošča objekta.

(1) Požarna varnost objektov se zagotovi z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest.
(2) Varen umik se zagotavlja na zunanje, nepozidane, funkcionalne površine objektov.
(3) Zunanje stene in strehe stavb se projektirajo in gradijo tako, da se izpolnijo zahteve glede požarne varnosti v stavbah, da se z upoštevanjem odmika od meje gradbene parcele omeji širjenje požara na sosednje parcele. Gradbena meja predvidenih objektov je od parcelne meje odmaknjena najmanj 4 metre.
(4) Vir za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovi iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki upoštevajo hidrantno omrežje.
(5) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno z določili zakonskih določil in pravilnika, ki obravnava požarno varnostne zahteve.

(1) Prostorske ureditve, ki jih določa podrobni načrt, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno.
(2) Prostorske ureditve, ki se izvajajo po etapah, predstavljajo funkcionalno zaključene celote. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej. Začasno je objekte možno priključevati na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, za kar je treba pridobiti soglasje upravljavca.
(3) Prostorske ureditve na delu ureditvenega območja 2 B se lahko izvajajo šele po tem, ko se sklop servisno vzdrževalne dejavnosti Slovenskih železnic preseli na novo lokacijo. Do takrat je na območju dovoljeno vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih ureditev, ki ne vplivajo negativno na obratovanje obstoječih objektov. Opisane posege je možno izvajati skladno z veljavno zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov ter skladno s soglasji lastnikov zemljišč in upravljavci gospodarske javne infrastrukture.
(4) Do izgradnje in izdaje uporabnega dovoljenja za protipoplavne ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, s katerimi bo območje varno pred visokimi vodami s 100 letno povratno dobo, gradnja na poplavno ogroženih območjih podrobnega načrta ni dovoljena. Pri tem se upošteva razredne pogoje in omejitve, ki veljajo za razrede poplavne ogroženosti, ki so določeni v uredbi, ki določa pogoje in omejitve za dejavnosti in posege v prostor na poplavno ogroženih območjih. Prav tako ne bo možna izdaja vodnih soglasij za posamezne faze podrobnega načrta.

(1) Za objekte javnega in verskega pomena na dominantnih lokacijah se izvede vabljeni oziroma javni anonimni natečaj po pravilih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Natečaj se izvede za naslednje objekte:
– v območju 2 za objekt ob Velenjski železnici,
– v območju 6 za predvideni verski objekt (verski center).
(2) Za vse ostale objekte investitor pridobi vsaj tri arhitektonske rešitve, odločitev o izboru se določi v okviru komisije občinskega urbanista (arhitekt, krajinski arhitekt).

(1) Zavezanec za izvajanje omilitvenih ukrepov med gradnjo je izvajalec gradbenih del.
(2) Omilitveni ukrepi v času izvedbe gradbenih del so:
1. Omilitveni ukrepi za varstvo tal: zemljina na obravnavanem območju je lahko kontaminirana z nevarnimi kovinami in polkovinami. Pred izvedbo kakršnega koli posega na onesnaženem območju je potrebno izvesti sanacijo, s čimer se zagotovi primernost območja za izvajanje načrtovanih dejavnosti. S kontaminirano zemljino je treba ravnati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki in nevarnimi odpadki. Odpadki se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
2. Omilitveni ukrepi za varstvo pred hrupom v fazi rušitve objektov in času gradnje: uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem. Upošteva se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori, kjer se omenjena dela izvaja v dnevnem času med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do sobote. Transportne poti na območju ureditve potekajo izven stanovanjskih območij. Investitor za obratovanje virov hrupa na območju urejanja pridobi okoljevarstveno dovoljenje, ki se izda na podlagi strokovne ocene vpliva načrtovane dejavnosti na obremenitev.
3. Omilitveni ukrepi za varstvo zraka v času gradnje: primerno se razporedi in uredi začasne in druge dovozne poti na gradbišče, redno se čisti prometne površine na območju urejanja in javne prometne površine, uredi se čim krajše poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultivira območja večjih posegov. V primeru začasnega deponiranja kontaminiranega materiala je potrebno material zaščititi pred vplivi vetra in padavin, da se prepreči izpostavljenost tal in podtalnice, ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
4. Omilitveni ukrepi za varstvo vod: degradirano območje je potrebno hidravlično izolirati z namenom zadrževanja onesnaževal. Potrebno je izvesti permanentno pregrado za preprečitev toka podtalnice in meteornih vod v degradirano območje. Znotraj izoliranega območja se izvedejo vertikalni jaški za monitoring, prečrpavanje in odvoz oziroma čiščenje morebitno onesnažene talne vode, v primeru začasnega deponiranja kontaminiranega materiala je potrebno material zaščititi pred vplivi vetra in padavin, da se prepreči izpostavljenost tal in podtalnice. Ker so tla ponekod onesnažena, je ponikovanje meteorne vode na obravnavanem območju prepovedano. Vse meteorne vode iz utrjenih površin (cest, streh …) je potrebno preko zadrževalnika odvajati v površinski odtok.

(1) Investitor zagotovi celosten načrt in izvajanje monitoringa za področja, ki jih določa okoljsko poročilo. Zavezanec za izvajanje monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del.
(2) Monitoring med gradnjo obsega:
1. Monitoring spremljanja ravnanja s tlemi: v času gradnje se izvaja stalen nadzor nad manipulacijami z zemeljskim materialom in stalen nadzor nad manipulacijami z materialom, ki služi prepoznavanju neprepoznanih tveganj z namenom, da se v morebitnih takšnih situacijah neznana tveganja opredelijo in določijo morebitni specifični omilitveni ukrepi za zmanjšanje tveganja.
2. Monitoring spremljanja kakovosti vod: Mestna občina Celje spremlja izvajanje omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo pozitiven vpliv na cilje in kazalce okolja, in umeščanja dejavnosti z načinom komunalnega opremljanja območja, zlasti z vidika izvajanja operativnega načrta remediacije. V času gradnje se izvaja stalen nadzor nad manipulacijami z materialom, ki služi prepoznavanju neprepoznanih tveganj z namenom, da se v morebitnih takšnih situacijah neznana tveganja opredelijo in določijo morebitni specifični omilitveni ukrepi za zmanjšanje tveganja.
3. Monitoring spremljanja kakovosti zraka: Mestna občina Celje spremlja izvajanje omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo pozitiven vpliv na cilje in kazalce okolja, in izvajanje operativnega načrta remediacije. V času gradnje se izvaja stalen nadzor nad manipulacijami z materialom, ki služi prepoznavanju neprepoznanih tveganj z namenom, da se v morebitnih takšnih situacijah neznana tveganja opredelijo in določijo morebitni specifični omilitveni ukrepi za zmanjšanje tveganja.
4. Monitoring hrupa: spremljanje hrupa med gradnjo objektov obsega nadzor nad skladnostjo virov hrupa skladno s predpisi, ki urejajo hrup strojev, ki se uporabljajo na prostem. Med gradnjo izvajalec izvede začasne protihrupne ukrepe in z delom nadaljuje šele po preveritvi njihove učinkovitosti.
5. Monitoring odpadkov: spremljanje ravnanja z odpadki se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo področje odpadkov. V času gradnje se izvaja stalen nadzor nad manipulacijami z materialom, ki služi prepoznavanju neprepoznanih tveganj z namenom, da se v morebitnih takšnih situacijah neznana tveganja opredelijo in določijo morebitni specifični omilitveni ukrepi za zmanjšanje tveganja.
6. Monitoring elektromagnetnega sevanja: pri novem ali rekonstruiranem objektu ali napravi, ki je vir sevanja, je potrebno skladno z zakonodajo zagotoviti prve meritve tistih veličin elektromagnetnega polja kot posledice obremenitve območja zaradi sevanja iz vira, za katere so določene mejne vrednosti.
7. Monitoring vplivov na objekte kulturne dediščine: zaradi gradnje novih objektov v neposredni bližini varovanih stavb kulturne dediščine je treba med gradnjo spremljati stanje varovanih stavb ter v primeru morebitnih poškodb ustrezno ukrepati.

(1) Gradbišče se organizira za vsako gradnjo objekta v območju gradbene parcele.
(2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča. Trase transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da čim manj vplivajo na bivalno in naravno okolje in obstoječe ureditve. Za izvedbo dodatnih začasnih dostopnih poti do gradbišča v času gradnje, se pridobi soglasje lastnikov zemljišč, upošteva se značilnosti zemljišč ter po uporabi sanira morebitne poškodbe.
(3) Na območjih, kjer je izkazan arheološki potencial, se deponije materiala uredijo v sklopu gradbišča po opravljenih predhodnih arheoloških raziskavah ali izven območja podrobnega načrta.
(4) V času gradnje se upošteva naslednje pogoje:
– zagotovi se zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– med gradnjo se uvede stroge varstvene ukrepe in nadzor ter takšno organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod se zagotovi takojšnje ukrepanje. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi se zaščiti pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.

(1) Pri realizaciji podrobnega načrta se dovoli odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem podrobnim načrtom, če se pri nadaljnjem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, gradbenega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati urbanistično arhitektonska zasnova, prostorske in okoljske razmere.
(2) Dopustna odstopanja od določil podrobnega načrta:
– spremembe karakteristike cest, energetskih, komunalnih in teleprenosnih vodov, če bodo v načrtih za gradbeno dovoljenje ustreznejše rešitve,
– dimenzioniranje prometnih površin, predvsem cest; dimenzije cestnega omrežja se prilagajajo v okviru toleranc, vendar na način, ki ne bo povzročal sprememb posameznega kareja (namembnost, urbanistično arhitektonski izgled),
– število etaž podzemnih garaž je lahko večje od ene etaže,
– tlorisni gabarit, tolerance so v okviru gradbene meje + ali – 1,0 metra.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja. Za vsako spremembo v okviru toleranc mora investitor pridobiti urbanistično mnenje občinskega urbanista.

(1) Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se območje podrobnega načrta vključi v enoto urejanja, ki jo določa občinski prostorski načrt.
(2) Po izgradnji območja se ne dovoli prizidkov, nadzidkov, sprememb barv fasad, podiranja dreves brez nadomeščanja z novimi drevesi in drugih posegov, ki vplivajo na spremembo zasnove in videza ureditve. Za vse spremembe se izvede postopek spremembe akta.

Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni v podrobnem načrtu. Do pričetka gradenj predvidenih objektov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.

Zasnova urbanistične ureditve temelji na prvonagrajeni rešitvi javnega anonimnega urbanističnega natečaja za idejno urbanistično ureditev območja stare Cinkarne v Celju. Sprememba zasnove se dovoli le s strinjanjem več kot polovice avtorjev nagrajenega natečaja ali s pridobitvijo mnenja pristojne zbornice, ki izvaja natečaje.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.

Z dnem uveljavitve tega odloka se v obsegu območja tega podrobnega načrta razveljavi Odlok o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo Mariborske ceste – III. etapa (Uradni list RS, št. 34/00, 58/05, 91/05 in 108/05).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.