Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12) in v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 46/13 in 50/14) je Ustavno sodišče Republike Slovenije na upravni seji 23. 3. 2015 sprejelo
o pogojih in postopku za napredovanje sodnega osebja Ustavnega sodišča v plačne razrede
1. člen
(1) S tem pravilnikom Ustavno sodišče določa pogoje, postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje sodnega osebja Ustavnega sodišča v plačne razrede.
(2) Uspešno ocenjeno delo oziroma ocena dela po tem pravilniku je podlaga tudi za odločanje o napredovanju v naziv na podlagi določb veljavnega Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanju in napredovanju v nazivih v Sekretariatu Ustavnega sodišča.
Podlaga za odločanje o napredovanju sodnih oseb v višji plačni razred na delovnem mestu (v nadaljevanju napredovanje) je ocena dela.
II. OCENA DELA IN MERILA OCENJEVANJA
Ocena dela se določi za vse sodno osebje ne glede na možnost napredovanja v plačne razrede.
(1) Ocene dela se določijo enkrat letno (v nadaljevanju ocenjevalno obdobje), in sicer praviloma do 15. marca za preteklo koledarsko leto.
(2) Za sodnice oziroma sodnike (v nadaljevanju sodnik), dodeljene na delo na Ustavno sodišče, se ocena dela izdela za obdobje, ki ga določa zakon, ki ureja sodniško službo.
(seznanitev z oceno dela)
(1) Generalna sekretarka ali generalni sekretar (v nadaljevanju generalni sekretar) s sodno osebo v roku iz prvega odstavka prejšnjega člena opravi razgovor, na katerem jo seznani z oceno dela v ocenjevalnem obdobju.
(2) Ocena dela je obrazložena in se hrani v osebnem spisu. Oceno dela za sodnike, dodeljene na delo na Ustavno sodišče, predloži generalni sekretar tudi personalnemu svetu pristojnega sodišča in predsednici oziroma predsedniku sodišča, kjer je dodeljeni sodnik opravljal sodniško službo.
(pogoji za določitev ocene dela v ocenjevalnem obdobju)
(1) V ocenjevalnem obdobju se ocenijo sodne osebe, ki so opravljale delo v tem obdobju.
(2) Sodni osebi, ki je v ocenjevalnem obdobju dejansko opravljala delo manj kot eno leto od začetka zaposlitve oziroma od izteka zadnjega ocenjevalnega obdobja zaradi odsotnosti z dela zaradi koriščenja starševskega dopusta ali zaradi zdravstvenih in drugih upravičenih razlogov, se določi ocena dela za ocenjevalno obdobje na podlagi kakovosti in obsega dejanskega opravljanja dela.
(1) Ocena dela v ocenjevalnem obdobju se oceni z ocenami dela nezadovoljivo, zadovoljivo, dobro, zelo dobro in odlično.
(2) Nezadovoljiva ocena dela pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanji glede na merila ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(3) Zadovoljiva ocena dela pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno v skladu s pričakovanji in delno pod pričakovanji glede na merila ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(4) Dobra ocena dela pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na merila ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(5) Zelo dobra ocena dela pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na merila ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(6) Odlična ocena dela pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja v ocenjevalnem obdobju.
(merila za določitev ocene dela)
Sodne osebe se v ocenjevalnem obdobju ocenjujejo glede na:
– rezultate dela,
– samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
– zanesljivost pri opravljanju dela,
– kvaliteto sodelovanja in organizacijo dela ter
– druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.
(merilo doseženih rezultatov dela)
Pri ocenjevanju dela po merilu doseženih rezultatov dela se upoštevata kakovost in količina opravljenega dela. Pri sodnih osebah, ki neposredno organizirajo, razporejajo in nadzirajo delo drugih sodnih oseb, se upošteva tudi doseženo razmerje med pričakovanimi in doseženimi cilji posamezne organizacijske enote.
(merila samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti pri opravljanju dela)
(1) Pri ocenjevanju dela po merilu samostojnosti se upošteva raven samostojnosti pri izvajanju nalog glede na potrebo po dajanju natančnih navodil in po nadzorovanju.
(2) Pri ocenjevanju dela po merilu ustvarjalnosti se upoštevata ustvarjalnost in kvaliteta pri opravljanju nalog, predlaganje novih ali izboljšanje obstoječih metod dela ter dajanje koristnih pobud in predlogov, ki prispevajo k večji učinkovitosti izvedbe nalog.
(3) Pri ocenjevanju dela po merilu natančnosti pri opravljanju dela se upošteva zlasti pogostost napak pri opravljanju dela.
(merilo zanesljivosti pri opravljanju dela)
Pri ocenjevanju dela po merilu zanesljivosti pri opravljanju dela se upoštevajo zlasti redno in pravilno izpolnjevanje obveznosti, ter popoln in točen prenos informacij, pomembnih za izvajanje nalog.
(merili kvalitete sodelovanja in organizacije dela)
(1) Pri ocenjevanju dela po merilu kvalitete sodelovanja se upoštevajo zlasti sposobnost medsebojnega sodelovanja, odnos do strank in sodelavcev, pri vodjih organizacijskih enot pa tudi sposobnosti motiviranja, sposobnost preprečevanja in obvladovanja težavnih oziroma konfliktnih situacij.
(2) Pri ocenjevanju dela po merilu organizacije dela se upoštevajo zlasti organizirano in načrtovano izkoriščanje delovnega časa glede na vsebino nalog in postavljene roke ter prilagoditev nepredvidenim okoliščinam.
(merilo drugih sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela)
(1) Pri ocenjevanju dela po merilu drugih sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela se lahko upoštevajo posamezne posebne lastnosti oziroma znanja sodne osebe, ki lahko bistveno prispevajo k izboljšanju kvalitete in učinkovitosti dela Ustavnega sodišča.
(2) Če se pri ocenjevanju dela upošteva kriterij iz prejšnjega odstavka, se oceno dela vpiše ocenjevana lastnost oziroma posebnost, ki je bila upoštevana.
14. člen
Sodne osebe napredujejo za največ pet plačnih razredov glede na razpon plačnih razredov, ki je določen v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanju in napredovanju v nazivih v Sekretariatu Ustavnega sodišča. Na delovnih mestih namestnik generalnega sekretarja, pomočnik generalnega sekretarja, direktor službe in predstojnik službe ni mogoče napredovanje v plačnih razredih.
(napredovalno obdobje in odločanje o napredovanju)
(1) Generalni sekretar preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje sodne osebe vsaka tri leta od začetka zaposlitve oziroma od izteka zadnjega napredovalnega obdobja.
(2) O napredovanju v višji plačni razred odloči generalni sekretar po predhodnem mnenju Personalne komisije Ustavnega sodišča (v nadaljevanju Personalna komisija).
(1) Sodna oseba napreduje za en plačni razred, če je njeno delo v napredovalnem obdobju najmanj enkrat ocenjeno z oceno dela odlično ali najmanj dvakrat z oceno dela zelo dobro in njeno delo v tem obdobju ni bilo ocenjeno slabše od ocene dela dobro.
(2) Sodna oseba lahko napreduje za dva plačna razreda hkrati, če je njeno delo trikrat zapored ocenjeno z oceno dela odlično.
(1) Sodna oseba napreduje z dnem, ki je določen v odločitvi o napredovanju.
(2) Od dneva napredovanja po prejšnjem odstavku začne teči novo napredovalno obdobje.
IV. DOLOČITEV OCENE DELA, NJEN PREIZKUS IN ODLOČITEV O NAPREDOVANJU
18. člen
(1) Za sodno osebje, ki opravlja naloge na uradniških delovnih mestih, ki se izvajajo v položaju, določi oceno dela generalni sekretar.
(2) Za sodno osebje strokovne službe določi oceno dela generalni sekretar na predlog namestnika generalnega sekretarja in na predlog pomočnikov generalnega sekretarja.
(3) Za sodno osebje službe za analize in mednarodno sodelovanje, službe za dokumentacijo in informatiko in glavne pisarne določi oceno dela generalni sekretar na predlog predstojnic oziroma predstojnikov služb (v nadaljevanju predstojnik službe)in vodje glavne pisarne.
(4) Za sodno osebje službe za splošne in finančne zadeve določi oceno dela generalni sekretar na predlog direktorja službe.
(5) Generalni sekretar lahko za določitev ocene dela in razgovor iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika pooblasti namestnika generalnega sekretarja ali direktorja službe ali predstojnika službe.
(zahteva za določitev ocene dela oziroma za njen preizkus)
(1) Če ocena dela ni izdelana tri mesece po izteku ocenjevalnega obdobja, lahko sodna oseba zahteva, naj se ocena dela izdela. Generalni sekretar oziroma po njegovem pooblastilu sodna oseba iz petega odstavka 18. člena tega pravilnika določi oceno dela v 30 dneh od vložitve zahteve. Če ocena dela ni izdelana v tem roku, lahko sodna oseba po izteku tega roka zahteva od Personalne komisije, naj predstojniku državnega organa naroči izdelavo ocene dela.
(2) Če sodna oseba zahteva preizkus ocene dela, se ta opravi pred Personalno komisijo.Generalni sekretar in direktor službe ne sodelujeta pri odločanju Personalne komisije o zahtevi za preizkus ocene dela. Odločitev Personalne komisije je dokončna.
(dodatek k pogodbi o zaposlitvi oziroma sklep o določitvi plačnega razreda)
(1) Ob napredovanju v višji plačni razred se sklene dodatek k pogodbi o zaposlitvi (v nadaljevanju dodatek).
(2) Dodatek vsebuje datum začetka veljavnosti napredovanja, število plačnih razredov napredovanja na delovnem mestu oziroma v nazivu in plačni razred osnovne plače sodne osebe ter podlago za določitev osnovne plače in višino njenih posameznih delov.
(3) Predlog dodatka mora biti sodni osebi predložen v podpis najkasneje 15 dni po odločitvi generalnega sekretarja.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
21. člen
(letne ocene dela za leto 2014 in pretekla leta)
(1) Letne ocene dela za leto 2014 izda generalni sekretar najkasneje do 30. 4. 2015.
(2) Letne ocene dela, določene v skladu z določbami pravilnika št. Su-V-24/08-8 in Su-V-24/08-17, se upoštevajo kot letne ocene dela, določene na podlagi določb tega pravilnika.
Ta pravilnik se objavi na oglasni deski in na intranetni strani Ustavnega sodišča ter v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. Su-V-12/15-7
Ljubljana, dne 23. marca 2015
mag. Miroslav Mozetič l.r.
