Na podlagi 11., 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 in 14/15 - ZUUJFO), (v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) ter 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - Odl. US, 76/08, 100/08 - Odl. US, 79/09, 14/10 - Odl. US, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 - UPB in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 4. redni seji dne 17. 3. 2015 sprejel

V Odloku o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno-transportno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti (Uradni list RS, št. 27/99) se v 1. členu na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za obrtno-transportno cono ob Markišavski cesti v Murski Soboti (poslovni objekt) (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta).«.

Za tretjim odstavkom 2. člena se dodajo novi četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta vsebujejo tekstualni in grafični del.
Tekstualni del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje besedilo odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta.
Grafični del sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta vsebuje naslednje grafične načrte, ki veljajo za območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta:
- izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1:2000,
- območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1:500,
- prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1:500,
- zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1:500,
- prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1:500,
- prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1:500,
- načrt parcelacije v merilu 1:500.
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta imajo naslednje priloge:
- izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
- prikaz stanja prostora,
- strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
- smernice in mnenja,
- obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta.«.

V 5. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Na območju zazidalnega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen:
- hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
- gostilne, restavracije in točilnice,
- druge poslovne stavbe,
- trgovske stavbe,
- sejemske dvorane, razstavišča,
- bencinski servisi,
- stavbe za storitvene dejavnosti,
- postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
- garažne stavbe,
- industrijske stavbe (samo delavnice),
- rezervoarji, silosi in skladišča (samo za potrebe osnovne dejavnosti),
- stavbe za kulturo in razvedrilo,
- druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
- avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
- lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
- mostovi in viadukti,
- podhodi,
- jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
- lokalni (distribucijski) plinovodi,
- lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
- lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
- vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
- cevovodi za odpadno vodo,
- lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
- drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
- drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
- vsi nezahtevni in enostavni objekti razen pomolov, objektov za rejo živali, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, objektov za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost, pomožnih letaliških, pristaniških objektov in pomožnih objektov na smučišču.«.

V 6. členu se v drugi alinei za besedilom »gradbene linije« doda besedilo »in gradbene meje«.
Tretja alinea se spremeni tako, da se glasi:
»- strehe so lahko štirikapne, dvokapne, enokapne in ravne ali njihova kombinacija. Naklon poševnih streh je od 5° do 25°. Smeri slemen so določene v grafičnih prilogah tega odloka. Kritina je poljubna, vendar ne sme biti trajno bleščeča,«.
V četrti alinei se črta besedilo »ter strešne konstrukcije s primernim naklonom (10 do 25)«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna pod naslednjimi pogoji:
- najbolj izpostavljen del objekta mora biti od meje sosednjega zemljišča odmaknjen najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča lahko tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje,
- glede velikosti se upošteva določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje,
- objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.«.

V 7. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Vsi predvideni objekti (stavbe) morajo biti priključeni na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje ter imeti dostop do javne ceste.
Izvedba prečkanj državne ceste z vodi gospodarske javne infrastrukture je dopustna izključno s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha zaščite infrastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,20 m glede na nivo vozišča državne ceste. Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture morajo biti locirani izven vozišča državne ceste.«.

V 8. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Komunalne odpadne vode in morebitne tehnološke odpadne vode iz predvidenih objektov se odvaja v kanalizacijsko omrežje. Tehnološke odpadne vode se pred izpustom v kanalizacijsko omrežje očistijo v ustreznih napravah.
Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja posredno v podzemne vode preko ponikovalnic. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske odpadne vode spelje v bližnje površinske odvodnike (jarke).
Za oskrbo s pitno vodo se predvideni objekti s samostojnim priključkom priključijo na sekundarni vod ductil DN 100. Upravljavec zagotovi minimalni obratovalni tlak 1,5 bar. Vodovodni priključek od glavnega voda do vodomera lahko izvede samo upravljavec vodovoda.«.

V 9. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Za oskrbo z zemeljskim plinom se do predvidenih objektov izvede priključni plinovod na obstoječe srednjetlačno (4 bar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
Za oskrbo z električno energijo se do predvidenih objektov zgradi ustrezen nizkonapetostni priključek na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljalca elektroenergetskega omrežja.
Ogrevanje se vrši iz lastnih ali skupnih kotlovnic na zemeljski plin ali biomaso oziroma z izkoriščanjem obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije ipd.).«.

V 10. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Na območju zazidalnega načrta se nahaja obstoječe komunikacijsko omrežje, katero se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščititi, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo.
Vsa dela v zvezi s komunikacijskim omrežjem (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca določenega omrežja.«.

Za drugim odstavkom 13. člena se dodajo nov tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Na priobalnem zemljišču so dovoljeni le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja upravljanja voda.
Na območju zazidalnega načrta obstaja možnost nastopa visoke podtalnice, zato objekti ne smejo biti podkleteni oziroma morajo biti kletni prostori ustrezno zgrajeni za pogoje visoke talne vode. Višinska kota pritličja mora biti najmanj na povprečni koti nivelete vozišča regionalne ceste.
Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. Pri novih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo tako, da zdrži rušenje nanjo.
Za zaščito pred požarom se zagotovi pogoje za varen umik ljudi in premoženja, požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090 in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija. Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se izboljšuje toplotna izolacija objektov, spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme in zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje (če je na voljo) in toplotne črpalke.
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.«.

V 15. členu se za peto alineo pika nadomesti z vejico in dodajo nova šesta, sedma in osma alinea, ki se glasijo:
»- upravljavec državne ceste ni dolžan zagotoviti dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območje zazidalnega načrta, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja državne ceste,
- investitorji so dolžni zagotoviti izvajanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter na lastne stroške zaščititi ali prestaviti vse tangirane kanalizacijske vode v prečkanju,
- vsi stroški v zvezi s priklopom in hidrantnim omrežjem bremenijo investitorje.«.

V 16. členu se črta besedilo »pred izdajo lokacijskega dovoljenja«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Odstopanja od načrtovanih potekov tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture so dopustna v primeru, ko se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.«.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se po ZPNačrt štejejo za občinski podrobni prostorski načrt.

Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta se hranijo in so na vpogled javnosti na sedežu Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.