Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) in 15. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 45/13) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 6. redni seji dne 19. 3. 2015 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 7/14, 21/14) sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka občinskega podrobnega prostorskega načrta Mestno središče v Šempetru – v nadaljevanju: odlok o OPPN. Odlok o OPPN je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 30/10.

Spremembe in dopolnitve odloka o OPPN se nanašajo na nabor dopustnih stavb, nabor dopustnih dejavnosti, na določila za mirujoči promet, na podrobnejša določila za kare št. 3 in na določila o dopustnih odstopanjih od rešitev v OPPN. Ostale vsebine odloka o OPPN se ne spreminjajo.

Drugi odstavek 5. člena Odloka o OPN se spremeni tako, da glasi:
»(2) Vrste dopustnih objektov v skladu s pogoji tega odloka:
Zahtevni in manj zahtevni objekti:
Stavbe:
– stanovanjske stavbe – enostanovanjske in večstanovanjske stavbe,
– hotelske in gostinske stavbe, poslovne stavbe, stavbe za trgovino ter za osebne storitve, garažne stavbe, stavbe za kulturo in razvedrilo, muzeji in knjižnice, šolske stavbe, stavbe za bolnišnično ali zavodsko oskrbo, stavbe za verske dejavnosti in druge stavbe, ki služijo dejavnostim na območju OPPN,
– izjemoma manjše industrijske stavbe pod naslednjimi pogoji: da so oblikovane skladno z merili arhitekture centra naselja oziroma njegovega roba, da so namenjene dejavnosti, primerni za območje centra naselja oziroma njegovega roba.«
Tretji odstavek 5. člena Odloka o OPN se spremeni tako, da glasi:
»(3) Vrste dopustnih dejavnosti:
Dopustne so stanovanjske, poslovne dejavnosti, osebne storitvene dejavnosti, gostinske dejavnosti s turističnim programom ter ostale centralne dejavnosti. Znotraj območja se lahko umeščajo dejavnosti, ki so okoljevarstveno sprejemljive za okolje mestnega značaja z vidika obremenjevanja okolja s hrupom, nevarnimi odpadki in ki ne motijo urbanističnega in arhitekturnega vzorca ambienta starega mestnega jedra. Pod temi pogoji so izjemoma dopustne tudi proizvodne dejavnosti, ki so programsko vezane na ponudbo središča naselja (avtomehanična, avtoličarska delavnica, proizvodnja piva, pekarna ipd.). V primeru dvoma o primernosti dejavnosti občina na podlagi podatkov investitorja pripravi strokovno mnenje. Dodatne omejitve dopustnih dejavnosti za posamezne lokacije so določene v 7. členu.«

V 7. členu se odstavek (1) poglavja »KARE 3: SEVERNO OBMOČJE 3b – Kare severno spremeni tako, da glasi:
»(1) Po lokacijah:
– lokacija 1: Gradnja za namen poslovno-stanovanjske dejavnosti. Gospodarski objekt na p. št. 2741, k.o. Šempeter je do pričetka gradnje v delu, ki ne tangira dostopa do predvidenega parkirišča dopustno ali porušiti ali rekonstruirati. Za obstoječa objekta na p. št. 2744/1 in 2744/2, k.o. Šempeter je dopustna rekonstrukcija in sprememba namembnosti v skladu z določili tega odloka.
Uvoz na lokacijo 1 je desni uvoz z jugozahodne in obojestransko na cesto na vzhodni strani gradbene parcele.«

V 13. členu Odloka o OPPN se šesti odstavek spremeni tako, da glasi:
»(6) Mirujoči promet: za vsak novozgrajen oziroma načrtovan objekt mora biti v sklopu zemljiške parcele zagotovljenih dovolj parkirnih mest glede na velikost in vrsto dejavnosti v objektu, pri čemer se za izračun potrebnih parkirnih mest uporabljajo določila Odloka o Občinskem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 7/14, 21/14) z vsakokratnimi spremembami. V primeru dvoma se lahko za izračun uporabi tudi Priročnik s tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Fagg, Ljubljana, 1991). V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se ob izračunu potrebe po parkiranju upošteva izmenična uporaba naprave in v tem primeru mora zmogljivost naprave pokriti največje potrebe po istočasnem parkiranju na napravi.
Kolikor se v obstoječi nestanovanjski stavbi ali nestanovanjskemu delu obstoječe stavbe opravlja dejavnost ali načrtuje opravljanje dejavnosti in stavba nima tehničnih in prostorskih možnosti za ureditev zadostnega števila parkirnih mest na lastni parceli, je v postopkih pridobivanja upravnih dovoljenj za potrebe opravljanja dejavnosti dopustno upoštevati uporabo javnih parkirišč ob spoštovanju splošnih pogojev uporabe javnih parkirišč. Če imajo v postopku načrtovanja predvideni posegi za posledico okrnitev možnosti parkiranja na parceli stavbe upoštevanje uporabe javnih parkirišč namesto uporabe s posegi zasedene površine ni dopustna.
Upoštevanje uporabe javnih parkirišč v postopkih pridobivanja upravnih dovoljenj ter ob spoštovanju splošnih pogojev uporabe javnih parkirišč je dopustna tudi za potrebe parkiranja stanovalcev obstoječih stanovanjskih stavb pod pogojem, da na parceli stavb ni tehničnih in prostorskih možnosti za ureditev zadostnega števila parkirnih mest in pod pogojem, da se število in kapaciteta stanovanj v stavbi ne poveča.
Podrobnejši pogoji in izjeme za nekatera območja so opredeljeni v 7. členu tega odloka.«

V 22. členu Odloka O OPPN se poglavje (3) spremeni tako, da glasi:
»(3) Oblikovanje objektov
Večje spremembe odmikov, gabaritov in odstopanja od predpisanega faktorja izrabe parcele pri rekonstrukcijah, gradnjah na mestu prej porušenega objekta, dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov so možni, kolikor: zaradi tega ni ogrožen javni interes, da poseg ni v nasprotju s pridobljenimi smernicami in mnenji, da predviden poseg pomeni izboljšanje pogojev na zemljiški parceli, da predviden poseg ne poslabšuje pogojev izrabe sosednjih nepremičnin, da objekt ohranja tipiko stavbnega niza (kadar gre za stavbni niz), da je glede tega pridobljeno predhodno soglasje lastnikov sosednjih nepremičnin.«
V 22. členu Odloka O OPPN se na koncu besedila člena doda peti odstavek, ki glasi:
»(5) Namembnost površin
Do izgradnje v OPPN predvidenih objektov na lokacijah št. 1–12 se lahko na površinah za gradnjo teh objektov izvedejo zunanje ureditve, ki bistveno ne spreminjajo reliefa in ki ne onemogočajo kasnejše gradnje objektov, predvidenih v OPPN (npr.: parkovne površine, otroška igrišča, javna parkirišča).«

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.