Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o cestninjenju (ZCestn), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. marca 2015.

(1) Ta zakon ureja obveznost plačevanja cestnine po prevoženi razdalji ali glede na določen čas uporabe cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov na njih, prevoze, za katere se ta cestnina ne plačuje, cestninske razrede vozil, način določitve višine cestnine, način cestninjenja in vprašanja interoperabilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku, nadzor nad plačevanjem cestnine in globe za kršitev obveznosti plačevanja cestnine.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L št. 187 z dne 20. 7. 1999, str. 42), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/22/EU z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih direktiv na področju prometne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 356), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/62/ES) in
– Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/52/ES z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (UL L št. 166 z dne 30. 4. 2004, str. 124), zadnjič spremenjena z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom – Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/52/ES).

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3. oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja;
2. cestninska ureditev je skup pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje;
3. cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;
4. cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
5. cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji;
6. cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem);
7. cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku;
8. cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi enaka višina cestnine;
9. cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem odstavku 7. člena tega zakona;
10. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
11. elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
12. elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skup objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku;
13. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
14. evropsko elektronsko cestninjenje je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 32. členu tega zakona;
15. infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede na prevoženo razdaljo zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja cestninske ceste;
16. interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja;
17. izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;
18. koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
19. koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo;
20. OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM);
21. obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
22. os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
23. ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
24. ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške pomeni skupne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
25. ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) evropskega elektronskega cestninjenja je pravna oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), opravlja storitve dostopa do evropskega elektronskega cestninjenja po 35. členu tega zakona;
26. pristojbina za zunanje stroške je pristojbina, ki se zaračunava za nadomestilo stroškov v zvezi z onesnaževanjem zraka oziroma obremenitvami s hrupom zaradi prometa;
27. stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
28. stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem gradnje cestninskih cest ter določeni v četrtem odstavku 11. člena tega zakona;
29. stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev;
30. stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine, vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine;
31. stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa so stroški škode, povzročene s hrupom delovanja vozila ali s stikom vozila s površino vozišča;
32. stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa so stroški škode, ki jo povzroči izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona (npr. dušikovega oksida, hlapnih organskih spojin) med delovanjem vozila;
33. stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti;
34. tip vozila je kategorija, v katero spada vozilo, glede na število osi, dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene dejavnike, ki izraža povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so razpoznavne na pogled;
35. točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem cestninskem odseku;
36. uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste;
37. uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo;
38. upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki v skladu z zakonom upravlja določene cestninske ceste;
39. večja popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest, razen popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z naknadnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli);
40. vinjeta je nalepka, ki ob predpisani namestitvi na vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do 3.500 kg NDM), dokazuje, da je bila za vozilo plačana cestnina za uporabo cestninskih cest za določen čas;
41. vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na kartah v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, katerih pomen ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen kakor v zakonih, ki urejajo ceste, motorna vozila in pravila cestnega prometa.

(1) Cestninske ceste so državne ceste, ki so sestavni del vseevropskega cestnega omrežja in so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so cestninske ceste tudi ceste, ki so kategorizirane kot avtoceste ali hitre ceste ter so v upravljanju in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest, če izpolnjujejo naslednje prometno tehnične pogoje:
– so posebej projektirane in zgrajene za promet motornih vozil;
– ne služijo posameznim zemljiščem in objektom na njih, ki mejijo nanje;
– imajo, razen na posebnih mestih, dva označena prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše na vsakem od fizično ločenih smernih vozišč;
– se z drugo cesto ali drugim infrastrukturnim objektom (npr. železniška proga, kolesarska steza) ne križajo v istem nivoju;
– so označene s predpisano prometno signalizacijo kot avtoceste ali hitre ceste.
(3) Upravljavec cestninskih cest v skladu s pravilnikom, ki ureja prometno signalizacijo, označi vse cestninske ceste s prometno signalizacijo, ki cestninske zavezance obvešča o obveznosti plačila cestnine oziroma o obvezni nameščenosti vinjete na vozilu.
(4) Cestninske ceste, dolžine cestninskih odsekov, cestninske postaje oziroma točke cestninjenja na cestninskih cestah in prevozne razdalje med njimi ter način označevanja cestninskih cest in cestninskih odsekov predpiše vlada.

(1) Vlada lahko s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena določi kot cestninsko cesto tudi državno cesto, ki ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena, če gre za cesto, ki je projektirana za daljinski promet, ali cesto, na katero je lahko preusmerjen promet s cestninskih cest iz prejšnjega člena ali ki je v neposredni konkurenci s cestninsko cesto iz prejšnjega člena.
(2) Cestninjenje na cestah iz prejšnjega odstavka ne sme povzročati diskriminacije mednarodnega prometa in izkrivljati konkurence med prevozniki.

(1) Cestnina za cestninske ceste vključuje tudi uporabo cestnih objektov na njih, razen cestninskih cestnih objektov iz drugega odstavka tega člena.
(2) Vlada lahko določi, da se zaradi povrnitve stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja plačuje cestnina za uporabo posameznega predora, mostu ali gorskega prelaza (v nadaljnjem besedilu: cestninski cestni objekti). Cestnina za uporabo cestninskega cestnega objekta in cestnina za cestninske ceste iz prejšnjega odstavka se ne smeta podvajati.

(1) Za vsako uporabo cestninske ceste in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina.
(2) Od plačane cestnine se obračuna davek na dodano vrednost v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost.
(3) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju z ustavljanjem nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi cestninsko postajo.
(4) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju v prostem prometnem toku nastane, ko vozilo nad 3.500 kg NDM prevozi točko cestninjenja.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko cestninski zavezanec, ki vstopi na cestninsko cesto z vozilom, ki še ni opremljeno z OBU napravo, za pridobitev slednje pelje do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti. Cestninski zavezanec mora na cestninski uporabniški točki navesti mesto vstopa na cestninsko cesto in plačati cestnino za prevoženo razdaljo od tega vstopa do cestninske uporabniške točke. Cestninski zavezanec mora hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika oziroma nadzornice (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzornik) izročiti na vpogled.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec, ki namerava zapustiti cestninsko cesto z vozilom, opremljenim z OBU napravo, pelje do cestninske uporabniške točke na cestninski cesti z namenom vračila OBU naprave ter plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob vračilu OBU naprave. Cestninski zavezanec mora v primeru iz prejšnjega stavka hraniti račun oziroma potrdilo o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
(7) Obveznost plačila cestnine pri cestninjenju glede na določen čas uporabe cestninskih cest nastane z vstopom vozila do 3.500 kg NDM na cestninsko cesto.
(8) Obveznost plačila cestnine mora biti določena brez razlikovanja glede na državljanstvo ali sedež cestninskega zavezanca, na pogostost uporabe cestninske ceste, na mesto registracije vozila ali izhodišče oziroma namembno mesto prevoza.

(1) Cestninski zavezanci so:
– voznik vozila,
– lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila in
– uporabnik elektronskega cestninjenja.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka so upravljavcu cestninskih cest solidarno odgovorne za plačilo cestnine, pri čemer je solidarna odgovornost voznika vozila omejena na plačilo cestnine, ki ni bila plačana pri njegovi uporabi cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine.

Cestnino plača cestninski zavezanec upravljavcu cestninske ceste.

(1) Cestnina in pristojbina za zunanje stroške se ne plačata za:
– prevoz z vozili s prednostjo in za vozila za spremstvo, vključno z vozili v spremstvu,
– prevoz z vojaškimi vozili Slovenske vojske,
– prevoz s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog, če je tako določeno z mednarodnimi pogodbami,
– prevoz z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov,
– prevoz z vozili upravljavca cestninskih cest za opravljanje dejavnosti vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja.
(2) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so ne glede na državo registracije tista vozila, ki so opremljena s posebnimi opozorilnimi svetilkami po predpisih, ki urejajo pravila cestnega prometa, ali ki v skladu s temi predpisi uporabljajo posebne svetlobne in zvočne znake pri opravljanju nujnih nalog.
(3) Vojaška vozila so tista vozila, ki so označena s predpisanimi registrskimi tablicami za vozila Slovenske vojske.
(4) Prevozi s tujimi vojaškimi vozili za opravljanje nalog obrambe države, mednarodnih mirovnih sil ter drugih obrambnih in varnostnih nalog so tisti prevozi, ki jih vnaprej napovedo pristojni organi, in prevozi z vozili z oznakami mednarodnih organizacij, ki sodelujejo pri varovanju miru ali za katera te organizacije izdajo ali potrdijo potni nalog. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
(5) Prevozi z vozili za opravljanje nalog humanitarne pomoči prizadetim v miru ali vojni, zaradi naravnih in drugih nesreč ali oboroženih spopadov, so prevozi na podlagi pravilno izpolnjenih dokumentov, ki jih določi upravljavec cestninskih cest. Dokumenti morajo biti v izvirniku in se sklicevati na označbe na registrski tablici vozila, za katero se oprostitev obveznosti plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uveljavlja. Upravljavec cestninskih cest mora biti o prihodu tujih vozil obveščen najmanj 24 ur pred njihovim prihodom.
(6) Prevozi z vozili za opravljanje dejavnosti rednega vzdrževanja cestninskih cest in dejavnosti cestninjenja so prevozi izvajalcev teh dejavnosti.
(7) Podrobnejša vprašanja v zvezi z oprostitvijo plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške uredi vlada.

Cestninske razrede predpiše vlada glede na vrsto vozila (enosledno ali dvosledno vozilo), njegovo največjo dovoljeno maso in število osi na njem ter glede na dimenzije ali druge dejavnike razvrstitve po tipih vozil, ki izražajo povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali pa so razpoznavne na pogled.

(1) Cestnina se za cestninske ceste posameznega upravljavca teh cestninskih cest določi tako, da cestnina, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom nad 3.500 kg NDM, skupaj s cestnino, ki se plačuje za vožnjo po cestninski cesti z vozilom do 3.500 kg NDM, pokriva stroške cestninskih cest ali njihovega jasno določenega dela.
(2) Stroški cestninskih cest iz prejšnjega odstavka vključujejo stroške gradnje, stroške naložb ter stroške obratovanja, vzdrževanja in razvoja cestninskih cest posameznega upravljavca ali dela teh cest. Vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev. Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na cestninske ceste ali del teh cest, na katerem se cestnine zaračunavajo, in na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo.
(3) Stroški cestninskih cest ali stroški njihovih izboljšav vključujejo kakršne koli posebne izdatke za zmanjšanje hrupa ali izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec cestninskih cest na podlagi objektivnih okoljskih vidikov (npr. zaradi zaščite pred onesnaževanjem tal).
(4) Stroški gradnje vključujejo stroške, ki so povezani z gradnjo in financiranjem:
– novih cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi popravili) ali
– cestninskih cest ali njihovih izboljšav (vključno z večjimi popravili), ki so bile zgrajene najpozneje 30 let pred 10. junijem 2008, če so bile cestninske ureditve do tega datuma že uvedene, ali pa je bila gradnja cestninske ceste dokončana najpozneje 30 let pred vzpostavitvijo novih cestninskih ureditev, uvedenih po 10. juniju 2008.
(5) V primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka se za stroške gradnje štejejo tudi stroški v zvezi s cestninskimi cestami ali njihovimi izboljšavami, ki so bile dokončane pred roki iz druge alineje prejšnjega odstavka, če:
– je bil vzpostavljen cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki so začeli veljati pred 10. junijem 2008, ali
– je mogoče dokazati, da je bil pogoj za zgraditev cestninske ceste, da bo njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek delež stroškov gradnje, ki jih je treba upoštevati na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove cestninske ureditve, če je ta poznejši, ne sme presegati deleža preostale tedaj pričakovane življenjske dobe delov cestninske ceste.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za cestninske cestne objekte iz 5. člena tega zakona.
(8) Metodologijo za izračun stroškov iz drugega odstavka tega člena in njihovo razdelitev na posamezne cestninske razrede predpiše vlada, pri čemer podatke in izračune, potrebne za izdelavo metodologije, zagotovi upravljavec cestninskih cest.

(1) Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg NDM plača glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti (v nadaljnjem besedilu: cestnina glede na prevoženo razdaljo) in za vozila do 3.500 kg NDM glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja (v nadaljnjem besedilu: cestnina za določen čas).
(2) Višino cestnine iz prejšnjega odstavka predpiše vlada, pri čemer upošteva:
a) za cestnino glede na prevoženo razdaljo:
– tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski razred EURO in čas opravljanja prevoza (v dnevu, tednu, letu, vrsti dneva ali letnem času);
– prevozno razdaljo po cestninski cesti.
b) za cestnino za določen čas:
– tip oziroma cestninski razred vozila;
– obdobje uporabe cestninske ceste.
(3) Cestnine iz prvega odstavka tega člena se uskladijo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ga ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev se opravi v mesecu marcu, če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem preseže indeks 100.
(4) Višino cestnine glede na prevoženo razdaljo določi vlada na predlog upravljavca cestninskih cest. Predlogu za določitev višine cestnine glede na prevoženo razdaljo mora upravljavec cestninskih cest zagotoviti podatke in potrebne izračune, določene v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(5) Pri določitvi višine cestnine na kilometer cestninske ceste za posamezen cestninski razred se stroški cestninskih cest ali njihovega določenega dela posameznega upravljavca razdelijo na posamezne cestninske razrede z ekvivalenčnimi faktorji, določenimi v metodologiji iz osmega odstavka prejšnjega člena.

(1) Cestnina glede na prevoženo razdaljo se plačuje za uporabo cestninske ceste za vozilo nad 3.500 kg NDM in zajema infrastrukturno pristojbino, lahko pa tudi pristojbino za zunanje stroške.
(2) Pri vleki vozila po cestninski cesti se plačuje cestnina za vlečno in vlečeno vozilo. Če se vozilo nad 3.500 kg NDM pokvari po vstopu v sistem cestninjenja, mora plačati cestnino do izstopa s cestninske ceste, čeprav je zaradi okvare naloženo ali oprto na drugo vozilo.
(3) Cestninjenje mora potekati tako, da čim manj ovira prosti pretok prometa in brez obveznih kontrol ali pregledov na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Evropske unije.
(4) Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti elektronske naprave za cestninjenje in omogočiti plačevanje cestnine 24 ur na dan z običajnimi plačilnimi sredstvi. Upravljavec cestninskih cest mora uporabniku o plačilu cestnine izdati račun ali potrdilo o plačilu. Če se hkrati zaračunavata infrastrukturna pristojbina in pristojbina za zunanje stroške, morata biti oba zneska na računu ali potrdilu o plačilu izkazana ločeno.
(5) Cestninski zavezanci morajo ravnati tako, da glede na način cestninjenja omogočajo pravilno in učinkovito cestninjenje ter pri tem ravnajo v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil ter odredbami cestninskih nadzornikov in upravljavca cestninskih cest.
(6) Ne glede na lastništvo elektronske naprave za cestninjenje cestninski zavezanec take naprave ne sme predrugačiti, ali s posegom v njeno konstrukcijo ali v programsko opremo spremeniti njenega delovanja, ali kakor koli drugače povzročiti, da ta naprava pri cestninjenju ne deluje ali ne deluje pravilno.
(7) Cestninskemu zavezancu, ki deluje v nasprotju s prejšnjim odstavkom, upravljavec cestninskih cest onemogoči delovanje naprave oziroma prepreči plačevanje cestnine s to napravo.

(1) Pri določanju višine ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine se upoštevajo stroški cestninskih cest iz 11. člena tega zakona.
(2) Če se na cestninskih cestah ne uporablja enotna cestninska ureditev, je potrebno izvesti ločen izračun stroškov iz prejšnjega odstavka za vsak posamezen del ali dele cestninskih cest, na katerih se uporablja enaka cestninska ureditev.
(3) Povračilo stroškov naložb se lahko enakomerno razdeli na dobo amortizacije cestninske ceste ali njenega dela, ali pa ponderira v začetnem, srednjem ali končnem obdobju pod pogojem, da se ponderiranje izvede na pregleden način in da vključuje indeksacijo cestnin skozi dobo amortizacije. Stroški naložb, ki so nastali v preteklem obdobju, morajo temeljiti na dejansko plačanih zneskih, medtem ko se stroški naložb, ki bodo nastali v prihodnjem obdobju, izračunajo na podlagi napovedi teh stroškov glede na pričakovano življenjsko dobo prometne opreme, prometne signalizacije, voziščne konstrukcije in podobno. Stroški naložb, ki nastanejo zaradi prometa vozil, se na podlagi deleža vozil znotraj posameznega cestninskega razreda razdelijo na posamezne cestninske razrede vozil.
(4) Najvišjo raven infrastrukturne pristojbine predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine infrastrukturne pristojbine.
(5) V primeru koncesijskih cestnin je lahko najvišja stopnja infrastrukturne pristojbine enaka ali nižja od stopnje, ki bi bila rezultat izračuna po prvem odstavku tega člena. Enakost se oceni na podlagi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe.

(1) Infrastrukturna pristojbina se v skladu z emisijskimi razredi vozila EURO prilagodi tako, da nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 100 odstotkov ne presega enake pristojbine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno odstopanje od zahteve po prilagoditvi infrastrukturne pristojbine, če:
– bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema;
– taka prilagoditev ne bi bila tehnično izvedljiva za zadevni cestninski sistem;
– bi to povzročilo preusmeritev vozil z najvišjo stopnjo onesnaževanja, kar bi negativno vplivalo na varnost v prometu in javno zdravje;
– je v cestnino zajeta pristojbina za zunanje stroške.
(3) O odstopanjih iz prejšnjega odstavka ministrstvo obvesti Evropsko komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisija).
(4) Infrastrukturna pristojbina se lahko prilagodi tudi za namen zmanjševanja zastojev, čim učinkovitejšega omejevanja poškodb cestninske ceste, njene čim boljše uporabe ali spodbujanja varnosti v cestnem prometu, če:
– je prilagoditev pregledna in se pod enakimi pogoji uporablja za vse uporabnike;
– se prilagoditev uporablja glede na obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas;
– nobena infrastrukturna pristojbina za več kot 175 odstotkov ne presega najvišje ravni ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega člena;
– obdobja prometne konice, med katerimi se z namenom zmanjševanja zastojev zaračunavajo višje infrastrukturne pristojbine, ne presegajo pet ur na dan;
– se prilagoditev za cestni odsek, kjer so zastoji, oblikuje in uporablja pregledno in dohodkovno nevtralno, tako da se prevoznikom, ki isti cestni odsek uporabljajo zunaj prometne konice, ponudi nižje stopnje cestnine, povišane stopnje cestnine pa se zaračuna tistim, ki isti cestni odsek uporabljajo med prometno konico.
(5) Ministrstvo o nameravani prilagoditvi višine infrastrukturne pristojbine iz prejšnjega odstavka ali spremembi obstoječe višine infrastrukturne pristojbine obvesti Komisijo in ji predloži podatke, potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev.
(6) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine v skladu s prvim in četrtim odstavkom tega člena ni namenjena ustvarjanju dodatnih prihodkov iz cestnin. Vsako nenamerno povečanje prihodka, ki ni v skladu s tem zakonom, mora upravljavec cestninskih cest uravnovesiti s predlaganjem potrebnih sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po koncu poslovnega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen.
(7) Faktorje prilagoditve za posamezen emisijski razred vozila EURO ter obdobje dneva, tedna in leta, vrsto dneva in letni čas iz prejšnjega odstavka predpiše vlada.
(8) Prilagoditev višine infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred vozila EURO se uporablja le pri cestninjenju z elektronskimi napravami upravljavca cestninskih cest ali ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja. Pri ostalih načinih cestninjenja se uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.
(9) Če iz dokumentov o vozilu, ki jih določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz prvega odstavka 21. člena tega zakona, oziroma iz podatkov iz evidence registriranih vozil upravljavec cestninskih cest ne more ugotoviti emisijskega razreda vozila EURO, se za vozilo cestninskega zavezanca uporablja višina cestnine, ki velja za emisijski razred vozila EURO 0.

(1) Upravljavec cestninskih cest poleg infrastrukturne pristojbine zaračunava tudi pristojbino za zunanje stroške v skladu s predpisom iz enajstega odstavka tega člena. Pristojbino za zunanje stroške predpiše vlada, če se ugotovi, da vozila na delu cestninskih cest povzročajo škodo okolju, ki je večja od povprečne škode na drugih delih cestninskih cest, kjer se pristojbina za zunanje stroške ne zaračunava, razen če bi lahko imela uvedba pristojbine za zunanje stroške na drugih delih cestninskih cest negativen vpliv na okolje ali prometno varnost ali bi njeno zaračunavanje in pobiranje povzročilo nesorazmerne stroške.
(2) Pristojbina za zunanje stroške se nanaša na stroške onesnaževanja zraka zaradi prometa. Na cestnih odsekih, ki prečkajo poseljena območja, ki so izpostavljena obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa, lahko pristojbina za zunanje stroške vključuje tudi stroške obremenitve s hrupom zaradi prometa.
(3) Pristojbina za zunanje stroške je prihodek državnega proračuna, ki se namenja ukrepom za izboljšanje delovanja prometnega sistema.
(4) Pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
PCVij = Vsota(k) EF(ik) x PC(jk)
pri čemer so:
– PCV(ij): stroški onesnaževanja zraka vozila i na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
– EF(ik): faktor emisije onesnaževala k in razred vozila i, izražen v gramih na prevoženi kilometer vozila,
– PC(jk): denarna vrednost stroškov onesnaževala k za vrsto ceste j, izražena v eurih na gram,
– i: emisijski razred vozila EURO,
– j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
– k: vrsta onesnaževala zraka po uredbi, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka (žveplov dioksid, dušikov oksid, hlapne organske snovi, amonijak).
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov onesnaževanja zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
(6) Faktorji emisije onesnaževal zraka iz četrtega odstavka tega člena so enaki kot jih določa uredba, ki ureja nacionalne zgornje meje emisij onesnaževal zunanjega zraka.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko denarna vrednost stroškov onesnaževal zraka izračuna na podlagi znanstveno dokazanih alternativnih metod z uporabo podatkov, dobljenih z meritvami onesnaževal zraka, in lokalne vrednosti denarne vrednosti stroškov onesnaževal zraka, če rezultati ne presegajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES za kateri koli emisijski razred vozila EURO.
(8) Pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa se upoštevajo vrednosti, izračunane po naslednji enačbi:
NCV(j) (dnevno) = e x Vsota(k) NC(jk) x POP(k) / WADT
NCV(j) (podnevi) = a x NCV(j)
NCV(j) (ponoči) = b x NCV(j)
pri čemer so:
– NCV(j): stroški obremenitev s hrupom vozil nad 3.500 kg NDM na cesti vrste j, izraženi v eurih na prevoženi kilometer vozila,
– NC(jk): stroški obremenitev s hrupom na osebo, izpostavljeno na vrsti ceste j ravni hrupa k, izraženi v eurih na osebo,
– POP(k): prebivalstvo, izpostavljeno dnevni ravni hrupa k na kilometer, izraženo v osebah na kilometer,
– WADT: ponderirani povprečni dnevni promet (ekvivalent vozil do 3.500 kg NDM; uporabi se ekvivalenčni faktor, ki je manjši ali enak 4),
– a in b: utežna faktorja, ki se določita tako, da ponderirana povprečna pristojbina za hrup na število prevoženih kilometrov ne presega NCV(j) (dnevno),
– j: primestne ceste (vključno z avtocestami) ali medmestne ceste (vključno z avtocestami),
– k: izpostavljenost prebivalstva ravni hrupa v skladu z uredbo, ki ureja ocenjevanje in urejanje hrupa v okolju.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se pri določanju višine stroškov obremenitev s hrupom zaradi prometa upoštevajo vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES, če so nižje od vrednosti, izračunanih po enačbi iz prejšnjega odstavka.
(10) Pristojbina za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa se lahko pod pogojem, da se ne diskriminira tujih vozil, prilagodi tako, da manj hrupna vozila plačujejo nižjo pristojbino kot bolj hrupna vozila, pri čemer pristojbina za najbolj hrupno vozilo ne sme presegati vrednosti iz Priloge IIIb Direktive 1999/62/ES in štirikratne vrednosti pristojbine za najmanj hrupno vozilo.
(11) Višino pristojbine za zunanje stroške, vozila, ki se jim pristojbina zaračunava, in cestninske ceste, na katerih se pristojbina zaračunava, predpiše vlada. Upravljavec cestninskih cest mora zagotoviti podatke in potrebne izračune za določitev višine pristojbine za zunanje stroške.
(12) Vlada lahko v nočnem času, ki se v obdobju dneva šteje kot čas od 0.00 ure do 6.00 ure zjutraj in od 22.00 do 0.00 ure zvečer, predpiše višjo pristojbino za obremenitev okolja s hrupom zaradi prometa.
(13) Pri določanju višine pristojbine za zunanje stroške se upoštevajo stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja cestninskih cest, na katerem se zaračunavajo pristojbine za zunanje stroške, ter na vozila, ki se jim te pristojbine zaračunavajo.
(14) Vozilom, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde EURO, se pristojbina za zunanje stroške, povezana z onesnaževanjem zraka zaradi prometa, ne zaračunava štiri leta po datumih začetka uporabe, določenih v pravilih, na podlagi katerih se ti standardi uvedejo.
(15) Upravljavec cestninskih cest je upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi zaračunavanja pristojbine za zunanje stroške.
(16) Če se zaračunava pristojbina za zunanje stroške, ministrstvo vsaka štiri leta po njeni uvedbi Komisiji posreduje poročilo o cestninah, vključno s koncesijskimi cestninami, zaračunanih na cestninskih cestah. Iz poročila se lahko izključijo cestninske ureditve, ki so že veljale 10. junija 2008 in ne vključujejo pristojbin za zunanje stroške, če so te ureditve še vedno v veljavi in niso bistveno spremenjene.

(1) Popusti na pristojbino za zunanje stroške niso dovoljeni.
(2) Upravljavec cestninske ceste lahko v ceniku cestnine predvidi popuste na infrastrukturno pristojbino, če:
– je tarifna struktura sorazmerna, pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom in se za uporabnike uporablja pod enakimi pogoji ter ne pomeni prenosa dodatnih stroškov na druge uporabnike v obliki višjih cestnin;
– popusti povzročijo dejanske prihranke pri upravnih stroških;
– popusti ne presegajo 13 odstotkov infrastrukturnih pristojbin, ki se plačujejo za enakovredna vozila, ki do popustov niso upravičena.

(1) Na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih na gorskih območjih, na katerih so večji zastoji oziroma na katerih vozila povzročajo znatno okoljsko škodo, se lahko zaračunava pribitek k infrastrukturni pristojbini, pod pogojem, da:
– se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne naloge za razvoj vseevropskega cestnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in so na istem koridorju kakor cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava;
– pribitek ne presega 15 odstotkov ponderirane povprečne infrastrukturne pristojbine, izračunane v skladu s tem zakonom, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki vključujejo cestninske ceste ali cestninske cestne objekte na gorskih območjih. V tem primeru pribitek ne sme presegati 25 odstotkov;
– zaračunavanje pribitka ne povzroča nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa po zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, v primerjavi z drugimi uporabniki cestninskih cest;
– se pred zaračunavanjem pribitka Komisiji predloži natančen opis lokacije pribitka in dokazilo o odločitvi za financiranje gradnje prednostnih projektov iz prve alineje tega odstavka;
– se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi za projekt, ki se sofinancira s prihodki iz pribitka.
(2) Pribitek se lahko zaračunava tudi, če je infrastrukturna pristojbina prilagojena v skladu s 15. členom tega zakona.
(3) Na cestnih odsekih, ki izpolnjujejo pogoje za zaračunavanje pribitka, se ne smejo zaračunavati pristojbine za zunanje stroške, če se zaračunava pribitek.
(4) Znesek pribitka se odšteje od zneska pristojbine za zunanje stroške, izračunanega v skladu s 16. členom tega zakona, razen za vozila emisijskih razredov EURO 0, I, II in III. Vsi prihodki, ustvarjeni s sočasno uporabo pribitka in pristojbin za zunanje stroške, se namenijo za izvajanje prednostnih nalog za razvoj vseevropskega cestnega omrežja v skladu z Uredbo 1315/2013/EU.
(5) Pred odločitvijo o pribitku ministrstvo obvesti Komisijo in obvestilu priloži dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena. Vlada lahko uvede pribitek, če mu Komisija ne nasprotuje ali ne zahteva njegove spremembe.
(6) O uvedbi pribitka odloči vlada na predlog upravljavca cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov. Predlogu za uvedbo pribitka mora upravljavec priložiti finančne načrte glede cestninskih cest ali cestninskih cestnih objektov, na katerih se bo pribitek zaračunaval, ter analizo stroškov in koristi novih cestnih projektov. Sklep o določitvi pribitka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(7) Pribitek za nove čezmejne projekte se lahko uvede le v soglasju s pristojnimi organi držav članic Evropske unije, na katerih ozemlju ležijo cestninske ceste ali cestninski cestni objekti, ki so predmet projekta.

(1) Ministrstvo Komisiji najmanj šest mesecev pred izvajanjem nove cestninske ureditve na podlagi uvedenih infrastrukturnih pristojbin sporoči:
a) za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin:
– vrednosti enot in drugih parametrov, ki se uporabljajo za izračun različnih sestavin infrastrukturnih stroškov, in
– informacije o vozilih, za katera se uporablja cestninska ureditev, in geografski obseg omrežja ali dela omrežja, ki se uporablja za posamezen izračun stroškov, ter odstotek stroškov, ki se želi povrniti s pristojbinami;
b) za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine:
– koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,
– ureditev za koncesijske pogodbe, na podlagi katere je koncedent objavil javni razpis o koncesiji, kakor je navedeno v zakonu, ki ureja javno-zasebna partnerstva, vključno z oceno stroškov iz drugega odstavka 11. člena tega zakona, ki se predvidevajo po koncesiji, predvidenim prometom po tipih vozil, ravnijo predvidenih cestnin in geografskim obsegom omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.
(2) Ministrstvo Komisiji pred začetkom izvajanja nove cestninske ureditve za pristojbine za zunanje stroške sporoči:
– podatke o prostorskem poteku cestnih odsekov, na katerih se bodo zaračunavale pristojbine za zunanje stroške, opis razredov vozil, vrst cest in obdobij, na podlagi katerih bodo prilagojene pristojbine za zunanje stroške;
– predvidene ponderirane povprečne pristojbine za zunanje stroške in predvidene skupne prihodke;
– parametre, podatke in informacije, ki so potrebni za ponazoritev načina uporabe metode za izračun pristojbine za zunanje stroške.
(3) Če se Komisija na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka ne strinja s predlagano pristojbino za zunanje stroške, mora ministrstvo poskrbeti za njeno prilagoditev v skladu z odločitvijo Komisije.

(1) V ceniku se določijo višina cestnine glede na prevoženo razdaljo za vse cestninske razrede po cestninskih odsekih, prilagojena višina infrastrukturne pristojbine iz 15. člena tega zakona, popusti iz 17. člena tega zakona ter pogoji in način njihovega uveljavljanja, pa tudi drugi splošni pogoji cestninjenja, ki se nanašajo na način cestninjenja, način plačevanja cestnine, evidentiranje plačil in druge obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine.
(2) Upravljavec cestninskih cest na podlagi javnega pooblastila najpozneje v enem mesecu od uveljavitve predpisa vlade o višini cestnine glede na prevoženo razdaljo iz drugega odstavka 12. člena tega zakona sprejme cenik cestnine za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme cenik vlada.
(3) K ceniku cestnine iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo. Cenik cestnine iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja se lahko vsaka sprememba cenika cestnine ali drugih sestavin, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register cestninskih ureditev iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona, ki je določen z Odločbo z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov (UL L št. 268 z dne 13. 10. 2009, str. 11; v nadaljnjem besedilu: Odločba 2009/750/ES).

(1) V splošnem aktu o cestninjenju se uredijo vsa vprašanja v zvezi s cestninjenjem glede na prevoženo razdaljo in druga vprašanja, ki jih določa ta zakon.
(2) Splošni akt iz prejšnjega odstavka sprejme na podlagi javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest. Za cestninske ceste, glede katerih naloge upravljavca cestninskih cest opravlja državni organ, sprejme splošni akt minister, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) K splošnemu aktu iz prejšnjega odstavka mora upravljavec cestninskih cest, ki ni državni organ, pridobiti soglasje vlade pred njegovo objavo. Splošni akt iz prejšnjega odstavka se pred uveljavitvijo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Cestninjenje z ustavljanjem se lahko uporablja le za cestninske ceste ali cestninske cestne objekte, pri katerih ni zagotovljeno elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, in za cestninske ceste ali cestninske odseke iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona.
(2) Cestninjenje z ustavljanjem zagotavlja in izvaja upravljavec cestninskih cest.
(3) Cestnina se pri cestninjenju z ustavljanjem plačuje pri zaprtem cestninskem sistemu na izstopni cestninski postaji na podlagi zadnjega veljavnega dokumenta, ki ga cestninski zavezanec prejme na vstopni cestninski postaji, in pri odprtem cestninskem sistemu na vstopno-izstopni cestninski postaji.
(4) Cestninski zavezanec mora ustaviti vozilo na cestninski postaji in prevzeti dokument za cestninjenje ali plačati cestnino.
(5) Cestninski zavezanec mora prevzeti račun ali potrdilo o plačilu cestnine hraniti do izstopa s cestninske ceste in ga na zahtevo cestninskega nadzornika izročiti na vpogled.
(6) Cestninjenje z ustavljanjem, ki se izvaja z uporabo elektronskih naprav za cestninjenje, mora biti v skladu s splošnim aktom iz prejšnjega člena.

(1) Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z gotovino, elektronskimi mediji upravljavca cestninskih cest in plačilnimi karticami.
(2) Na posameznih manj pogosto uporabljenih cestninskih postajah lahko upravljavec cestninskih cest vzpostavi samo plačevanje cestnine, ki ne zahteva navzočnosti osebja upravljavca cestninske ceste (samodejne cestninske postaje). Cestninske postaje iz tega odstavka in način plačevanja cestnine na njih določi vlada v predpisu iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona, na priključkih nanje pa morajo biti tudi jasno označene.

(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi, da je na vseh cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, razen tistih iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, zagotovljeno cestninjenje brez ustavljanja vozila ali zmanjšanja njegove hitrosti na cestninski postaji, opremljeni z zaporo (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje v prostem prometnem toku).
(2) Cestninjenje v prostem prometnem toku se zagotavlja z elektronskim sistemom cestninjenja, ki mora uporabnikom omogočiti cestninjenje z OBU napravo.

(1) Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo OBU napravo v vozilu cestninskega zavezanca, razen v primeru iz petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona.
(2) OBU naprava je v lasti upravljavca cestninskih cest.
(3) Upravljavec cestninskih cest izda OBU napravo na zahtevo cestninskega zavezanca. Ob izdaji OBU naprave je upravljavec cestninskih cest upravičen do plačila varščine in stroškov, povezanih z izdajo OBU naprave, katerih višina se določi v ceniku cestnine iz 20. člena tega zakona.
(4) Cestninski zavezanec mora pred vstopom na cestninsko cesto, razen v primeru iz petega odstavka 6. člena tega zakona, zagotoviti registracijo OBU naprave v elektronskem sistemu cestninjenja v prostem prometnem toku.
(5) Postopek izdaje OBU naprave in način njene registracije v elektronskem sistemu cestninjenja se podrobneje uredi v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.

(1) Upravljavec cestninskih cest omogoči plačilo cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) ali s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo).
(2) Cestnina se pri predplačilu plačuje z gotovino, plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest, pri poplačilu pa samo s plačilnimi karticami in nakazilom denarja na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest na podlagi sklenjene pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine.
(3) V primeru sklenitve pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine upravljavec cestninskih cest zahteva od uporabnika elektronskega cestninjenja predložitev bančne garancije za zavarovanje plačil cestnine, če uporabnik posluje manj kot dve leti ali je na podlagi javno dostopnih podatkov ali na lestvici bonitetnih ocen uvrščen v podpovprečni razred ali pa se zanj ocenjuje, da je njegova zmožnost za poravnavanje obveznosti podpovprečna oziroma stopnja tveganja poslovanja z njim nadpovprečna. Ob sklenitvi ali podaljšanju pogodbe o odloženem načinu plačevanja cestnine se višina bančne garancije za vsako OBU napravo določi v višini dvakratnika povprečne mesečne porabe cestnine vseh uporabnikov OBU naprav v preteklem letu, pri čemer se znesek zaokroži na 100 eurov. Če uporabnik za več kot 20 odstotkov presega povprečno mesečno porabo cestnine vseh uporabnikov OBU naprav v preteklem letu, upravljavec cestninskih cest zahteva od njega bančno garancijo, ki ustreza dvakratniku povprečne mesečne porabe cestnine uporabnika.
(4) Upravljavec cestninskih cest v ceniku cestnine iz 20. člena tega zakona določi najmanjši in najvišji znesek dobroimetja na posamezni OBU napravi oziroma podrobneje uredi način plačila cestnine in mogoča plačilna sredstva.

(1) Pridobitev in registracija OBU naprave je mogoča samo ob predložitvi dokumentov o vozilu na cestninski uporabniški točki ali na drug način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
(2) Cestninski zavezanec mora pri postopku registracije OBU naprave v elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku predložiti pravilne podatke o vozilu.
(3) Cestninski zavezanec mora v OBU napravo pred začetkom vožnje po cestninski cesti vnesti pravilne podatke o številu osi vozila ali skupine vozil.
(4) Cestninski zavezanec mora takoj po vstopu na cestninsko cesto in med vožnjo po njej preverjati pravilnost delovanja in višino zneska dobroimetja na OBU napravi. Če cestninski zavezanec zazna prenizko višino dobroimetja na OBU napravi, njeno nedelovanje ali nepravilno delovanje, mora to odpraviti na prvi cestninski uporabniški točki, na kateri pridobi tudi informacije o načinu in postopku odprave zaznane napake.
(5) Cestninski zavezanec mora upravljavcu cestninskih cest takoj sporočiti odtujitev ali izgubo OBU naprave.
(6) Upravljavec cestninskih cest v primeru iz prejšnjega odstavka onemogoči delovanje in neupravičeno uporabo OBU naprave.
(7) Cestninski zavezanec ne sme imeti pri sebi, v oziroma na vozilu kakršnekoli naprave, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja.
(8) Cestninskemu zavezancu, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se naprava odvzame. Če cestninski zavezanec naprave ne more odstraniti sam ali je noče odstraniti, se odstrani na njegove stroške.

(1) Upravljavec cestninskih cest zagotavlja za vse cestninske ceste in cestninske cestne objekte, ki so v njegovem upravljanju, vzpostavitev in delovanje cestninjenja v prostem prometnem toku, pri čemer ima naslednje naloge:
– izvaja cestninjenje v prostem prometnem toku in pobira cestnino;
– zagotovi OBU napravo;
– zagotavlja, vzdržuje in obnavlja elektronski sistem cestninjenja ter vse druge potrebne objekte, naprave in opremo za izvajanje cestninjenja v prostem prometnem toku;
– zagotavlja uporabnikom elektronskih naprav za cestninjenje vključitev v elektronski sistem cestninjenja;
– po uvedbi evropskega elektronskega cestninjenja omogoča ponudnikom tega cestninjenja vključitev njihovih uporabnikov v cestninjenje v prostem prometnem toku;
– na podlagi javnega pooblastila vodi evidence iz 46. člena tega zakona;
– opravlja druge naloge, ki so določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi za njegovo izvajanje.
(2) Upravljavec cestninskih cest mora na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, sprejeti vsako vozilo, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30. člena tega zakona.
(3) Upravljavec cestninskih cest financira naloge vzpostavitve in delovanja elektronskega sistema cestninjenja iz pobranih cestnin.

(1) Upravljavec cestninskih cest na zahtevo uporabnika elektronskega cestninjenja omogoči sklenitev pogodbe o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja za nedoločen ali določen čas.
(2) Uporabnik elektronskega cestninjenja upravljavcu cestninskih cest plača vso cestnino, nastalo z uporabo cestninske ceste z vozilom, ki je opremljeno z OBU napravo, do trenutka, ko je upravljavca cestninskih cest pisno obvestil o protipravni odtujitvi vozila in protipravni odtujitvi ali izgubi OBU naprave.

(1) Upravljavec cestninskih cest na cestninskih uporabniških točkah v Republiki Sloveniji zagotovi, da lahko cestninski zavezanci pridobijo OBU napravo.
(2) OBU naprava mora izpolnjevati bistvene zahteve, določene z Odločbo 2009/750/ES. Ugotavljanje skladnosti s temi zahtevami ter označevanje in certificiranje OBU naprav se izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti.
(3) Cestninski zavezanec upravljavcu cestninskih cest predloži na vpogled javno veljavne listine, iz katerih je razvidno, v kateri emisijski razred EURO spada vozilo. Listine cestninski zavezanec predloži ob pridobitvi OBU naprave oziroma njeni prilagoditvi vozilu in namestitvi nanj. Če listin ne predloži, se šteje, da spada vozilo v emisijski razred EURO 0.
(4) Upravljavec cestninskih cest OBU napravo prilagodi vozilu, na katerem se bo uporabljala. Če je za njeno namestitev potrebno posebno strokovno znanje oziroma usposobljenost, upravljavec cestninskih cest na stroške cestninskega zavezanca zagotovi namestitev OBU naprave na vozilo cestninskega zavezanca. OBU naprava se nanaša na vozilo, v katerem se uporablja in je ni dovoljeno uporabljati v drugem vozilu.
(5) OBU naprava ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti določeno vozilo, razen če je to potrebno zaradi ugotavljanja zneska dolgovane cestnine, reševanja reklamacijskih zahtevkov in izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.
(6) Upravljavec cestninskih cest lahko podatke o lokaciji in gibanju vozila iz prejšnjega odstavka za namene določitve zneska dolgovane cestnine in reševanja reklamacijskih zahtevkov pri plačilu cestnine z dobroimetjem na OBU napravi (predplačilo) hrani najdlje 20 dni od izstavitve obračuna cestnine za pretekli mesec, pri plačilu cestnine s poznejšim plačilom na podlagi računa (poplačilo) pa najdlje 90 dni od plačila računa za plačilo cestnine. Podatke o lokaciji in gibanju vozila, ki so potrebni za namen cestninskega nadzora, lahko upravljavec cestninskih cest hrani najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V primeru ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, neplačila računa za dolgovano cestnino ali reklamacije v zvezi s plačilom cestnine, se podatki o gibanju in lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine, do izterjave plačila računa za dolgovano cestnino ali do zaključka postopka obravnave reklamacije v zvezi s plačilom cestnine. Po poteku rokov iz tega odstavka se podatki izbrišejo, razen če cestninski zavezanec soglaša z daljšim hranjenjem podatkov.

(1) Če se spremeni lastništvo ali pravica uporabe vozila, za katero je bila izdana OBU naprava, ali če cestninski zavezanec preneha obstajati kot pravni subjekt ali se statusno preoblikuje, lahko odgovorna oseba tega subjekta ali njegov pravni naslednik vrne OBU napravo upravljavcu cestninskih cest na cestninski uporabniški točki. Cestninski zavezanec ob vračilu OBU naprave plača cestnino za vse do tedaj prevožene razdalje po cestninskih cestah.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec ne more prenesti OBU naprave na novega lastnika vozila, imetnika pravice uporabe vozila, novoustanovljen pravni subjekt ali nov pravni subjekt, nastal z oddelitvijo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.
(3) Cestninski zavezanec lahko vrne OBU napravo zaradi odjave iz elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na cestninski uporabniški točki.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka cestninski zavezanec navede mesto izstopa s cestninske ceste in plača cestnino za prevoženo razdaljo od cestninske uporabniške točke do tega izstopa, ki ga cestninski zavezanec navede ob vračilu OBU naprave.
(5) Če OBU naprava ni poškodovana, se cestninskemu zavezancu v primeru iz prvega in tretjega odstavka tega člena vrne varščina za OBU napravo.
(6) Postopek in način vračila OBU naprav se podrobneje uredi v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.

(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo ene ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij z uporabo standarda GSM-GPRS (sklic na GSM TS 03.60/23.060) in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz (v nadaljnjem besedilu: evropsko elektronsko cestninjenje).
(2) Tehnične značilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku morajo izpolnjevati tehnične zahteve v skladu z Odločbo 2009/750/ES.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo za cestninske ceste ali cestninske odseke, na katerih je cestninjenje v prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi, izključno lokalnimi cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo evropskega elektronskega cestninjenja nesorazmerni s prednostmi.

(1) Priglašeni organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za izvajanje oziroma nadziranje postopka za ocenjevanje skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu s Prilogo IV Odločbe 2009/750/ES.
(2) Ministrstvo izda priglašenemu organu pooblastilo za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz Priloge V Odločbe 2009/750/ES, ali mu ga ob prenehanju izpolnjevanja zahtevanih pogojev odvzame ter o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije.
(3) Ministrstvo obvesti Komisijo in države članice Evropske unije o priglašenih organih v Republiki Sloveniji in njihovi pristojnosti ter identifikacijsko številko vsakega od njih, ki jo predhodno pridobi od Komisije.
(4) Če ministrstvo ugotovi, da organ, ki ga je priglasila druga država članica Evropske unije, ne izpolnjuje pogojev iz Priloge V Odločbe 2009/750/ES, o tem obvesti Odbor za elektronsko cestninjenje.

(1) Upravljavec cestninskih cest vsakemu ponudniku evropskega elektronskega cestninjenja po vpisu posamezne cestninske ureditve v register iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona posreduje najmanj podatke o:
– cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih izvaja cestninjenje;
– višini cestnine in načinu zaračunavanja;
– vozilih, na katera se nanaša cestnina;
– cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila v cenik cestnin;
– uporabi cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov, ki jih potrebuje za obračun cestnine.
(2) Na podlagi podatkov ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja o uporabi cestninskih cest posameznega uporabnika elektronskega cestninjenja iz pete alineje prejšnjega odstavka, ki ne smejo vsebovati uporabnikovih osebnih podatkov, upravljavec cestninskih cest temu ponudniku predloži podatke o višini dolgovane cestnine in zahtevek za njeno plačilo.
(3) Upravljavec cestninskih cest sklene pogodbo o izvajanju cestninjenja pod nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja, ki je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisan v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja, oblikovan v skladu z Odločbo 2009/750/ES.

(1) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja zagotavlja uporabnikom elektronskega cestninjenja storitev vključitve v evropski elektronski sistem cestninjenja.
(2) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja s sklenitvijo ustreznih pogodb zagotovi storitve iz prejšnjega odstavka na vseh cestninskih cestah, vpisanih v register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim sistemom v kateri koli državi članici Evropske unije v skladu z Odločbo 2009/750/ES. Ta obveznost nastane šest mesecev po vpisu ponudnika cestninjenja v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja iz prvega odstavka 47. člena tega zakona ali ustrezen register v drugi državi članici Evropske unije. Za novo cestninsko ureditev nastane ta obveznost po vpisu cestninske ureditve v register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim sistemom v posamezni državi članici Evropske unije, ki ga določa Odločba 2009/750/ES.
(3) Uporabnik evropskega elektronskega cestninjenja lahko ne glede na pogodbene določbe razdre pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja, če ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ne izpolni obveznosti iz prejšnjega odstavka, brez kakršnegakoli nadomestila ali odškodnine.
(4) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja uporabnike evropskega elektronskega cestninjenja obvešča o storitvah, ki jih zagotavlja, o elektronskih cestninskih sistemih, na katerih zagotavlja storitve, in o višini cestnine na teh sistemih.
(5) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja mora vsaki pravni osebi, ki je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisana v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja v skladu z Odločbo 2009/750/ES, izpolniti vse zapadle obveznosti v zvezi s plačilom cestnine uporabnika evropskega elektronskega cestninjenja, s katerim ima sklenjeno veljavno pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja, ki se nanašajo na čas njene veljavnosti.

(1) Za opravljanje nalog in storitev ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja je treba pridobiti dovoljenje, ki ga izda ali odvzame ministrstvo.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko pridobi oseba zasebnega prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ne opravlja nobene od nalog upravljavca cestninskih cest in ni do osebe, ki opravlja katero od teh nalog, v razmerju odvisnega ali gospodujočega podjetja v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence;
– biti mora certificirana v skladu z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
– v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ji ni bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja ali v tem roku ni bila izbrisana iz registra ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja v kateri koli državi članici Evropske unije;
– ni v postopku zaradi insolventnosti ali v zadnjih petih letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ni sklenila prisilne poravnave;
– poravnala je vse zapadle obveznosti javnih dajatev;
– v zadnjih dveh letih pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja ne njej, pa tudi ne fizični osebi, ki zastopa to pravno osebo, ni bila pravnomočno izrečena sankcija za prekršek, storjen pri opravljanju gospodarske ali poklicne dejavnosti;
– ta oseba, pa tudi fizična oseba, ki zastopa to pravno osebo, ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pri čemer pravne posledice obsodbe še niso prenehale.
(3) Z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju ministrstvo vpiše ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja v register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja iz prvega odstavka 47. člena tega zakona.
(4) Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena ministrstvo odvzame:
– če ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ne izpolnjuje več katerega od pogojev za njegovo pridobitev in ga ne izpolni v dodatnem roku;
– če ima neporavnane obveznosti do upravljavca cestninskih cest, od zapadlosti katerih je minilo več kot 30 dni;
– če pri opravljanju nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja ne ravna v skladu z določbami tega zakona ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil, in če v roku, določenem v odločbi ministrstva ne uskladi svojega ravnanja s tem zakonom ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi in splošnimi akti za izvrševanje javnih pooblastil.
(5) Ministrstvo najmanj enkrat letno pregleda, ali posamezen ponudnik cestninjenja še izpolnjuje pogoje za pridobitev dovoljenja ponudnika, in uvede postopek odvzema dovoljenja, če je izpolnjen kateri od pogojev iz prejšnjega odstavka.
(6) Z dnem izvršljivosti odločbe o odvzemu dovoljenja ministrstvo izbriše ponudnika cestninjenja iz registra ponudnikov cestninjenja iz prvega odstavka 47. člena tega zakona.

(1) Cestnina za določen čas se plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM. Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega odstavka določi vlada, pri čemer se določita ločena cestninska razreda za enosledna in dvosledna vozila.
(2) Upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji, izdaja na podlagi javnega pooblastila vinjete za plačilo cestnine iz prejšnjega odstavka. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada. Vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za posamezno koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: letna vinjeta), šest zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: polletna vinjeta), en mesec (v nadaljnjem besedilu: mesečna vinjeta) ali sedem zaporednih dni (v nadaljnjem besedilu: tedenska vinjeta).
(3) Upravljavec cestninskih cest iz prejšnjega odstavka opravlja v zvezi z izdajo vinjet zlasti naslednje naloge:
– organizira in zagotavlja pravočasno izdelavo vinjet in njihov prevoz;
– organizira in zagotavlja varovanje vinjet med izdelavo, skladiščenjem in prevozom;
– prodaja ali organizira prodajo vinjet;
– obvešča cestninske zavezance o načinu cestninjenja z vinjeto, o mestih za nakup vinjete in o ceni različnih vinjet.
(4) Cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi vinjeto za ustrezen cestninski razred in veljavno vinjeto na predpisan način nalepi na sprednje vetrobransko steklo vozila. Vlada določi primere, ko se vinjeta zaradi tehničnih značilnosti vozila lahko izjemoma namesti nanj drugače. Vinjeta se lahko uporabi le za eno vozilo in mora biti izdelana tako, da se ob odstranitvi uniči. Vinjeta mora biti nameščena s svojim prvotnim lepilom in je po njeni namestitvi na vozilo neprenosljiva. Prepovedani so posegi, ki spremenijo ali zmanjšajo učinkovitost prvotnega lepila na vinjeti.
(5) Nakup in predpisan način uporabe vinjete omogoča uporabo vseh cest iz 3. in 4. člena tega zakona, in sicer v naslednjem obdobju:
a) letna vinjeta: v koledarskem letu, ki je označeno na vinjeti, v decembru predhodnega leta in v januarju naslednjega leta;
b) polletna vinjeta: od dneva njenega nakupa do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa, ali če v šestem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu;
c) mesečna vinjeta: od dneva njenega nakupa do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v mesecu;
d) tedenska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob nakupu vinjete.
(6) Za enosledna vozila se lahko uporablja letna, polletna ali tedenska vinjeta, za dvosledna vozila pa letna, mesečna ali tedenska vinjeta.
(7) Vlada določi obliko, vsebino in druge značilnosti vinjet, podrobneje predpiše način njihove izdaje, namestitve in uporabe ter uredi druga vprašanja cestninjenja z vinjetami.

(1) Cestninski zavezanec lahko zahteva od upravljavca cestninskih cest iz drugega odstavka prejšnjega člena, da mu izda novo (nadomestno) vinjeto za isto obdobje, za katero je veljala izdana in prej nameščena vinjeta:
– če je zamenjano vetrobransko steklo, na katero je bila nameščena vinjeta,
– če je zamenjan del enoslednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta,
– če je bilo vozilo oddano v razgradnjo in na podlagi predpisanega potrdila o uničenju odjavljeno iz evidence registriranih vozil,
– če je bilo vozilo, vetrobransko steklo ali del enoslednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta, zamenjan v garancijskem roku.
(2) Cestninski zavezanec mora vlogi za izdajo nove (nadomestne) vinjete priložiti naslednja dokazila:
– kopijo računa za zamenjavo vetrobranskega stekla, ki ga je izdala delavnica, v kateri je bilo popravilo opravljeno, in odstranjeno vinjeto v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka,
– kopijo računa za zamenjavo dela enoslednega vozila, ki ga je izdala delavnica, v kateri je bilo popravilo opravljeno, in odstranjeno vinjeto v primeru iz druge alineje prejšnjega odstavka,
– odstranjeno vinjeto v primeru iz tretje alineje prejšnjega odstavka. Podatek, da je bilo vozilo, registrirano v Republiki Sloveniji, odjavljeno iz evidence registriranih vozil zaradi razgradnje, pridobi upravljavec cestninskih cest neposredno z vpogledom v evidenco registriranih vozil, pri vozilih, registriranih v tuji državi, pa s predložitvijo dokazila cestninskega zavezanca, ki ga je izdal pristojni organ v tej državi,
– kopijo dokumenta prodajalca ali delavnice, ki je opravila zamenjavo vozila, vetrobranskega stekla ali dela enoslednega vozila v garancijskem roku in odstranjeno vinjeto v primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
(3) Pri odstranjeni vinjeti, razen letni vinjeti, mora biti poleg obdobja razviden tudi rok njene veljavnosti, sicer je treba priložiti račun o njenem nakupu. Razvidna morata biti tudi tip in serijska številka vinjete, sicer je treba priložiti pripadajoči kupon.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena lahko cestninski zavezanec tudi sam kupi novo (nadomestno) letno vinjeto za enosledno ali dvosledno vozilo ali polletno vinjeto za enosledno vozilo. Cestninski zavezanec z vlogo in dokazili iz drugega odstavka tega člena, ki jim mora priložiti še kupon in račun o nakupu nove (nadomestne) letne ali polletne vinjete, zahteva od upravljavca cestninskih cest povračilo vrednosti nakupa nadomestne vinjete. Do vračila vrednosti letne vinjete je upravičen samo, če njej nadomestno vinjeto kupi pred začetkom veljavnosti letne vinjete za naslednje koledarsko leto. Pri polletni vinjeti, za katero je cestninski zavezanec ob nakupu določil novo obdobje veljavnosti, je upravičen do sorazmernega vračila vrednosti do izteka veljavnosti nadomeščene vinjete.
(5) Kupon in račun o nakupu nove (nadomestne) vinjete iz prejšnjega odstavka upravljavec cestninskih cest vrne cestninskemu zavezancu po pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovi zahtevi do povračila vrednosti nakupa nadomestne vinjete.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena lahko cestninski zavezanec v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena na podlagi dokazil iz tretje alineje drugega odstavka tega člena zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne vinjete za čas od dneva, ko je bilo vozilo oddano v razgradnjo, do dneva izteka njene veljavnosti.
(7) Vlogo za izdajo nadomestne vinjete ali za povračilo vrednosti nakupa nadomestne letne ali polletne vinjete cestninski zavezanec vloži najpozneje v 30 dneh od izpolnitve pogojev za uveljavljanje upravičenj po tem členu in ob pogoju, da je kupil nadomestno vinjeto za tekoče koledarsko leto pred začetkom veljavnosti letne vinjete za naslednje koledarsko leto.

(1) Nadzor nad plačevanjem cestnine opravlja na podlagi javnega pooblastila upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti cestninskega zavezanca glede:
– predpisane uporabe vinjete;
– prevzema in oddaje dokumenta za cestninjenje oziroma plačila cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
– pravilne namestitve, uporabe in delovanja elektronske naprave za cestninjenje na vozilu pri plačevanju cestnine s tako napravo;
– pravilnega prehoda in registracije ob prehodu cestninske postaje ali drugega mesta registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu (v nadaljnjem besedilu: elektronska registracija);
– vseh drugih obveznosti v zvezi s plačevanjem cestnine, določenih v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
(3) Nadzor v zvezi z uporabo vinjet iz prejšnjega odstavka opravljata tudi Policija in Finančna uprava Republike Slovenije.
(4) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka imajo policisti in uradne osebe Finančne uprave Republike Slovenije poleg svojih pooblastil tudi pooblastila iz druge, tretje, devete, desete, enajste, trinajste in petnajste alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 41. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na fizično preverjanje predpisane namestitve, veljavnosti in uporabe vinjet.

(1) Naloge nadzora nad plačevanjem cestnine opravljajo pooblaščene uradne osebe upravljavca cestninskih cest iz prvega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: cestninski nadzorniki).
(2) Naloge cestninskega nadzornika lahko opravlja oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
– je usposobljena za izvajanje pooblastil;
– izpolnjuje z zakonom določene pogoje za pooblaščene uradne osebe, ki pri prekrškovnem organu vodijo oziroma odločajo v hitrem postopku o prekršku;
– je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.
(3) Cestninske nadzornike imenuje poslovodni organ upravljavca cestninskih cest iz prvega odstavka 39. člena tega zakona.
(4) Cestninski nadzornik nosi službeno oblačilo z oznakami, iz katerih je razvidno, da je cestninski nadzornik, in se izkazuje s službeno izkaznico. Na oznakah in izkaznici je navedeno osebno ime cestninskega nadzornika.
(5) Oznake in značilnosti službenega oblačila, službeno izkaznico, oznake vozil za nadzor nad cestninjenjem, opremo za nadzor nad cestninjenjem, ustrezne psihofizične sposobnosti cestninskih nadzornikov, program za njihovo usposabljanje in preizkus strokovne usposobljenosti ter druga vprašanja nadzora nad cestninjenjem predpiše minister.

(1) Pri opravljanju nadzora nad plačevanjem cestnine ima upravljavec cestninskih cest pooblastilo slikovno snemati vozila na katerem koli delu cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta zaradi ugotavljanja pravilnosti cestninjenja, prepoznave registrske označbe vozila in samega vozila, če je to potrebno za ugotavljanje glede konkretnega vozila.
(2) Cestninski nadzorniki imajo pri opravljanju nadzora nad določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanimi predpisi naslednja pooblastila:
– preprečiti cestninskemu zavezancu prehod cestninske postaje brez prevzema dokumenta za plačilo cestnine na cestninski postaji oziroma brez plačila cestnine ali elektronske registracije tega prehoda;
– ustaviti vozilo cestninskega zavezanca z dajanjem predpisanih znakov v skladu s predpisom, ki ureja znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa, ter na način in po postopku, ki ju predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve;
– ugotavljati predpisano namestitev in uporabo vinjete;
– ugotavljati višino vozila z merjenjem njegove višine nad prvo osjo in preverjanjem tlaka v pnevmatikah glede na tip vozila cestninskega zavezanca;
– odvzeti napravo za motenje v primeru iz osmega odstavka 27. člena tega zakona;
– ugotavljati predpisano namestitev, uporabo in delovanje elektronske naprave za cestninjenje na vozilu;
– ugotavljati pravilnost elektronske registracije pri plačevanju z elektronsko napravo za cestninjenje v vozilu;
– ugotavljati plačilo cestnine na podlagi izdanega računa ali potrdila o plačilu cestnine;
– odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled vozniško dovoljenje ali drug dokument za ugotovitev istovetnosti cestninskega zavezanca in njegovega prebivališča;
– odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled prometno dovoljenje, dokumente o vozilu (npr. izjava o skladnosti vozila), prevozne listine ali drug dokument, ki spremlja blago;
– odrediti cestninskemu zavezancu, da izroči na vpogled potrdilo upravljavca cestninskih cest in veljavno vinjeto, če te v skladu s predpisi ni treba namestiti na vetrobransko steklo vozila, zadnji dokument za cestninjenje oziroma dokazilo o plačilu cestnine;
– izločiti iz prometa vozilo v primeru iz drugega odstavka 42. člena tega zakona;
– odrediti cestninskemu zavezancu, da zaradi izvedbe postopka zapelje vozilo do najbližjega počivališča ali druge primerne prometne površine na cestninski cesti ali zunaj nje;
– na vozilo namestiti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo z njim po cestninski cesti do plačila celotnega zneska neplačane cestnine oziroma nakupa in namestitve vinjete ter plačila stroškov namestitve, odstranitve oziroma poškodovanja tehnične naprave, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca;
– prepovedati cestninskemu zavezancu in potnikom izstop iz vozila med izvajanjem postopka.
(3) Pri opravljanju cestninskega nadzora lahko cestninski nadzornik fizično preveri predpisano namestitev, veljavnost in uporabo vinjete ali elektronske naprave za cestninjenje ter odstrani napravo, ki onemogoča delovanje ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja. Cestninski nadzornik se mora izogniti posegu v delu vozila, ki predstavlja bivalni prostor s pričakovano zasebnostjo.
(4) Cestninski zavezanec, ki meni, da je cestninski nadzornik prekoračil pooblastila iz drugega odstavka tega člena, se lahko v osmih dneh od domnevne kršitve pritoži komisiji, ki jo imenuje minister ter jo sestavljajo predstavnik ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, predstavnik upravljavca cestninskih cest in dva predstavnika ministrstva.
(5) Komisija iz prejšnjega odstavka pritožbo prouči ter o svojih ugotovitvah ter ukrepih v 30 delovnih dneh pisno obvesti pritožnika. Če komisija ugotovi, da je pritožba neutemeljena, jo zavrne. Če komisija ugotovi, da je pritožba cestninskega zavezanca utemeljena, lahko glede na težo kršitve predlaga upravljavcu cestninskih cest, ki je pooblastilo izdal, odvzem pooblastila cestninskemu nadzorniku ali uvedbo disciplinskega postopka zoper njega.
(6) Upravljavec cestninskih cest lahko slikovne posnetke iz prvega odstavka tega člena hrani največ 20 dni od njihove pridobitve. Če je uveden postopek zaradi prekrška v zvezi s plačilom cestnine ali postopek, ki vključuje izvrševanje zahteve ali predloga za zakonito posredovanje slikovnih posnetkov, upravljavec cestninskih cest hrani posnetke do zaključka postopka. Po poteku roka iz prvega stavka tega odstavka oziroma prenehanju razlogov za hrambo slikovnih posnetkov, se slikovni posnetki izbrišejo. Za opravljanje finančnega nadzora upravljavec cestninskih cest zagotovi Finančni upravi Republike Slovenije v roku hrambe neposredni dostop do slikovnih posnetkov.
(7) Upravljavec cestninskih cest in cestninski nadzorniki morajo pooblastila v zvezi z nadzorom nad plačevanjem cestnine izvajati v najmanjšem obsegu, ki je potreben za izvedbo nadzora, in tako, da čim manj posegajo v pravice cestninskega zavezanca in potnikov v vozilu ter njihovo zasebnost.

(1) Cestninski zavezanec mora za uporabo cestninske ceste izpolnjevati naslednje obveznosti:
– na vozilo na predpisan način namestiti veljavno vinjeto;
– na vozilo namestiti delujočo elektronsko napravo za cestninjenje, ko je to potrebno v skladu s predpisi;
– prevzeti dokument za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
– oddati oziroma predložiti zadnji veljavni dokument, s katerim je vstopil v zaprti sistem cestninjenja;
– v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu izvesti elektronsko registracijo z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral ob zadnjem vstopu v ta sistem;
– plačati cestnino na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi;
– izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi;
– prevoziti cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ali z delujočo oziroma pravilno delujočo napravo;
– zagotoviti, da pri sebi, v oziroma na vozilu nima naprave, ki bi motila pravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja;
– prevoziti cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ustreznega cestninskega in emisijskega razreda ali z registrsko številko vozila, ki je enaka zapisu na elektronski napravi.
(2) Če cestninski zavezanec med vožnjo po cestninski cesti ne izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedenih obveznosti, cestninski nadzornik izloči njegovo vozilo iz prometa.
(3) Izločitev vozila iz prejšnjega odstavka traja do nakupa vinjete in njene predpisane namestitve na vozilo ali do plačila cestnine za uporabo cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine ter do plačila celotnega zneska neplačane cestnine za obravnavano vozilo in z njim povezano OBU napravo, pri čemer cestninski nadzornik cestninskega zavezanca izloči iz prometa na kraju, kjer mu je omogočeno plačilo cestnine ali nakup vinjete.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek traja izločitev vozila, za katero ne velja omejitev prometa po odredbi, ki ureja omejitev prometa na cestah v Republiki Sloveniji, le do plačila cestnine, ki ni bila plačana za uporabo cestninske ceste ob storitvi prekrška v zvezi z neplačilom cestnine. V tem primeru cestninski zavezanec plača tudi cestnino do izstopa s cestninske ceste, ki ga navede ob izločitvi.
(5) Cestninski zavezanec, za katerega velja izjema iz prejšnjega odstavka, mora pred naslednjim vstopom na cestninsko cesto plačati celotni znesek neplačane cestnine. Če ne ravna v skladu s prejšnjim stavkom, se za izločitev vozila uporablja tretji odstavek tega člena.
(6) Če cestninski zavezanec noče plačati celotnega zneska neplačane cestnine ali odkloni nakup vinjete za nadaljevanje vožnje po cestninski cesti, mu cestninski nadzornik na vozilo lahko namesti tehnično napravo, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo. Cestninski zavezanec mora vozilo pred namestitvijo te naprave parkirati na mestu, ki ga določi cestninski nadzornik. Tehnična naprava se odstrani po plačilu cestnine ali nakupu in namestitvi vinjete na vozilo ter po plačilu stroškov svoje namestitve, odstranitve ali poškodovanja, ki je posledica ravnanja cestninskega zavezanca, vendar najpozneje v 30 dneh od dneva namestitve naprave. Stroške njene namestitve, odstranitve ali poškodovanja plača cestninski zavezanec. Vlada natančneje določi način in postopek njene namestitve in odstranitve ter višino stroškov njene namestitve, odstranitve ali poškodovanja.
(7) O izločitvi vozila iz prometa ali namestitvi tehnične naprave iz prejšnjega odstavka izda cestninski nadzornik cestninskemu zavezancu potrdilo.

(1) Če je prekršek iz tega zakona storjen z vozilom, vendar ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil.
(2) Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njena oziroma njegova odgovorna oseba.

(1) Cestninski zavezanec in potniki v vozilu se morajo ravnati po znakih, ukazih ali odredbah pooblaščenih uradnih oseb pri opravljanju nadzorstva nad določbami tega zakona.
(2) Cestninski zavezanec mora upoštevati odredbo pooblaščene uradne osebe o izločitvi iz prometa.

(1) Policija in Finančna uprava Republike Slovenije sta prekrškovna organa za prekrške iz petega in šestega odstavka 49. člena ter petega odstavka 50. člena tega zakona.
(2) Cestninski nadzorniki so prekrškovni organ za prekrške iz 49. in 50. člena tega zakona.
(3) Inšpektorat, pristojen za državne ceste, je prekrškovni organ za prekrške iz 48. člena tega zakona.

(1) Upravljavec cestninskih cest v zvezi s cestninjenjem vozil nad 3.500 kg NDM, zato da zagotovi pravilno in celovito cestninjenje glede na prevoženo razdaljo, pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke:
1. v zvezi s cestninjenjem z ustavljanjem:
– ime in priimek cestninskega zavezanca oziroma njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, matična in davčna številka pravne osebe;
– identifikacijska oznaka cestninskega zavezanca v sistemu cestninjenja z ustavljanjem vozila;
– identifikacijska oznaka elektronske naprave za cestninjenje na vozilu;
– podatki o vozilu ali vozilih, za katere je zavezan plačati cestnino;
– podatki o izdanih računih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo in o prejetih plačilih;
– slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
– podatke o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja (sklenitev, trajanje in vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, ter podatki o stanju dobroimetja na elektronski napravi za cestninjenje);
2. v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku:
– ime in priimek uporabnika elektronskega cestninjenja oziroma njegova firma, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, matična in davčna številka pravne osebe;
– podatke o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja (sklenitev, trajanje in vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, in o stanju dobroimetja na elektronski napravi za cestninjenje);
– identifikacijska oznaka OBU naprave ali naprav uporabnika elektronskega cestninjenja;
– podatki o vključitvi OBU naprave ali naprav v elektronski sistem cestninjenja;
– podatki o prevoženi razdalji po cestninski cesti z vozilom uporabnika elektronskega cestninjenja, ki uporablja OBU napravo;
– registrska označba vozila, na katero je OBU naprava nameščena;
– podatki o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, različica in izvedba, največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki, potrebni za razvrstitev vozila v cestninski razred);
– slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
– podatki o izdanih zahtevkih oziroma računih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo in o prejetih plačilih;
– podatki o ponudniku evropskega elektronskega cestninjenja, s katerim ima cestninski zavezanec sklenjeno pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja.
(2) Za opravljanje nadzora nad cestninjenjem in izvedbo postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke o kršitelju:
– ime in priimek,
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča,
– EMŠO, če je fizična oseba tujec, pa njene rojstne podatke,
– državljanstvo,
– zaposlitev odgovorne osebe pravne osebe,
– ime, sedež in matična številka pravne osebe.
(3) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov in podatka o davčni številki cestninskega zavezanca upravljavec cestninskih cest ravna v skladu z določbami zakonov, ki urejata varstvo osebnih podatkov in davčni postopek.
(4) Zaradi zagotovitve cestninjenja, opravljanja nadzora nad njim in izvedbe postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobi podatke iz registra prebivalstva, evidence registriranih vozil in Poslovnega registra Slovenije o zastopnikih pravnih oseb.
(5) Podatke iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena upravljavec cestninskih cest obdeluje do plačila zapadle cestnine ali do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti cestninskega zavezanca iz cestninjenja. Po izpolnitvi teh obveznosti upravljavec cestninskih cest podatke iz evidence izbriše.
(6) Podatke iz drugega odstavka tega člena lahko upravljavec cestninskih cest obdeluje v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku, vendar najdlje osem let od njihove pridobitve. Po poteku roka iz prejšnjega stavka se podatki iz evidence izbrišejo.

(1) Ministrstvo vodi in upravlja register ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja v Republiki Sloveniji, v katerem so najmanj naslednji podatki o posameznem ponudniku:
– firma in sedež ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja;
– podatki o vpisu in izbrisu iz registra;
– podatki o dovoljenju za opravljanje nalog ponudnika evropskega elektronskega cestninjenja in morebitnem odvzemu dovoljenja;
– podatki o mestih, na katerih zagotavlja storitve uporabnikom evropskega elektronskega cestninjenja;
– podatki o tem, za katere cestninske ceste zagotavlja storitve uporabnikom evropskega elektronskega cestninjenja;
– podatki o tem, katere OBU naprave zagotavlja, in o tipu identifikacijskih številk teh naprav.
(2) Ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja ministrstvu nemudoma sporoči vsako spremembo v podatkih iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo vodi in upravlja register cestninskih ureditev z evropskim elektronskim cestninjenjem v Republiki Sloveniji, v katerem so podatki o posamezni cestninski ureditvi, pri kateri je zagotovljeno evropsko elektronsko cestninjenje, zlasti pa:
– temeljni identifikacijski podatki cestninske ureditve z začetkom cestninjenja in morebitnimi prekinitvami;
– geografska opredelitev cestninske ceste in podatki o značilnostih, na katere se cestninska ureditev nanaša;
– pravila cestninjenja, ki veljajo za cestninsko cesto;
– podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
– pravila nadzora nad cestninjenjem;
– podatki o pobiralcu cestnine na cestninski cesti.
(4) Upravljavec cestninskih cest ministrstvu nemudoma sporoči vsako spremembo v podatkih iz prejšnjega odstavka.
(5) Registra iz prvega in tretjega odstavka tega člena sta javna. Ministrstvo zagotovi njuno brezplačno elektronsko dostopnost.

(1) Z globo 10.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec cestninskih cest, ki je pravna oseba, če:
– ne sprejme cenika cestnin za cestninske ceste, ki jih upravlja, ali za njihov jasno določeni del, za katerega se določa cestnina, v enem mesecu po uveljavitvi sklepa vlade o višini cestnine (drugi odstavek 20. člena);
– zaračunava cestnino v nasprotju z veljavnim cenikom cestnine (drugi odstavek 20. člena);
– ne pridobi soglasja vlade k ceniku cestnine pred njegovo objavo (tretji odstavek 20. člena);
– ne objavi cenika pred njegovo uveljavitvijo v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 20. člena);
– ne sprejme, ne pridobi soglasja vlade pred objavo ali ne objavi splošnega akta iz 21. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije (21. člen);
– na cestninskih cestah, na katerih opravlja naloge, ne sprejme vsakega vozila, ki je opremljeno z delujočo OBU napravo v skladu z zahtevami iz 30. člena tega zakona (drugi odstavek 28. člena);
– ne posreduje ponudnikom evropskega elektronskega cestninjenja podatkov iz prvega odstavka 34. člena tega zakona (prvi odstavek 34. člena).
(2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravljavca cestninskih cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine za že prevoženo razdaljo z vozilom brez OBU naprave ob nakupu te naprave na prvi cestninski uporabniški točki ali ga na zahtevo cestninskega nadzornika ne izroči na vpogled (peti odstavek 6. člena);
– ne hrani računa ali potrdila o plačilu cestnine do izstopa s cestninske ceste ali ga na zahtevo cestninskega nadzornika ne izroči na vpogled (šesti odstavek 6. člena in peti odstavek 22. člena);
– ne plača cestnine do izstopa iz sistema cestninjenja za vozilo, ki se je po vstopu v ta sistem pokvarilo in bilo zaradi okvare naloženo ali oprto na drugo vozilo (drugi odstavek 13. člena);
– uporablja elektronsko napravo za cestninjenje z ustavljanjem v nasprotju s splošnim aktom iz 21. člena tega zakona (šesti odstavek 22. člena);
– ne prevzame dokumenta za cestninjenje na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi (tretja alineja prvega odstavka 42. člena);
– ne odda ali predloži zadnjega veljavnega dokumenta, s katerim je vstopil v zaprti sistem cestninjenja (četrta alineja prvega odstavka 42. člena);
– v zaprtem sistemu cestninjenja pri izstopu ne izvede elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje, s katero se je registriral ob zadnjem vstopu v zaprti sistem (peta alineja prvega odstavka 42. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 800 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 300 do 800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(5) Z globo od 300 do 800 eurov se kaznuje posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne vinjete za določen cestninski razred, nameščene na predpisan način (prva alineja prvega odstavka 42. člena).
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje posameznik, ki ne ravna po znaku, ukazu oziroma odredbi pooblaščene uradne osebe (prvi odstavek 44. člena).

(1) Z globo od 2.500 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
– na cestninski uporabniški točki navede napačno mesto vstopa na cestninsko cesto v primeru, ko mu je dovoljeno z vozilom, ki ni opremljeno z OBU napravo, peljati do prve cestninske uporabniške točke na cestninski cesti (peti odstavek 6. člena);
– ne zapusti cestninske ceste pri izstopu, ki ga je navedel na cestninski uporabniški točki ob vračilu OBU naprave (šesti odstavek 6. člena);
– nadaljuje vožnjo mimo cestninske uporabniške točke, čeprav OBU naprava med vožnjo preneha delovati, deluje nepravilno ali je na njej premalo dobroimetja (četrti odstavek 27. člena);
– ima pri sebi, v oziroma na vozilu kakršno koli napravo, ki moti, onemogoča ali povzroča nepravilno delovanje OBU naprave, naprave za cestninjenje ali naprave za nadzor cestninjenja (sedmi odstavek 27. člena in deveta alineja prvega odstavka 42. člena);
– uporabi OBU napravo na vozilu, na katero se ta ne nanaša (četrti odstavek 30. člena);
– na vozilo ne namesti delujoče elektronske naprave za cestninjenje, ko je to potrebno v skladu s predpisi (druga alineja prvega odstavka 42. člena);
– ne plača cestnine na cestninski postaji, kadar je za plačilo cestnine to potrebno v skladu s predpisi (šesta alineja prvega odstavka 42. člena);
– izvede elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje ali drugega mesta elektronske registracije v nasprotju s predpisi (sedma alineja prvega odstavka 42. člena);
– prevozi cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije brez elektronske naprave za cestninjenje na vozilu, z nedelujočo ali nepravilno delujočo napravo (osma alineja prvega odstavka 42. člena);
– prevozi cestninsko postajo ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu neustreznega cestninskega razreda ali z registrsko številko vozila, ki ni enaka zapisu na elektronski napravi (deseta alineja prvega odstavka 42. člena);
– ne zapusti cestninske ceste pri izstopu, ki ga je navedel ob izločitvi (četrti odstavek 42. člena).
(2) Z globo od 1.500 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.000 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(5) Z globo od 500 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki ne namesti vinjete na vozilo s svojim prvotnim lepilom ali z nedovoljenim posegom spremeni oziroma zmanjša njegovo učinkovitost (četrti odstavek 37. člena), in posameznik, ki ne upošteva odredbe pooblaščene uradne osebe o izločitvi iz prometa (drugi odstavek 44. člena).

Prekrškovni organ lahko v postopku o prekršku izreče globo v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, vendar znotraj predpisanega razpona.

(1) Cestninjenje v prostem prometnem toku iz 3. oddelka II. poglavja tega zakona se začne izvajati z dnem, ko so izpolnjeni tehnični pogoji za njegovo uvedbo. Minister z odredbo določi datum začetka izvajanja cestninjenja v skladu s tem zakonom.
(2) Z dnem začetka izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku v skladu s prejšnjim odstavkom upravljavec cestninskih cest opusti cestninjenje z ustavljanjem, razen na cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih se v skladu s tem zakonom še lahko uporablja cestninjenje z ustavljanjem.
(3) Do opustitve cestninjenja z ustavljanjem v skladu s prejšnjim odstavkom se pri določitvi cenika cestnine iz 20. člena tega zakona zneski cestnine zaokrožujejo na deset centov, in sicer pri zneskih do pet centov navzdol, pri zneskih pet ali več centov pa navzgor.

(1) Upravni postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen če je za kršitelja ta zakon milejši.

Upravljavec cestninskih cest označi cestninske ceste v skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena tega zakona najpozneje z dnem začetka izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.

Ne glede na 14. člen tega zakona določanje višine infrastrukturne pristojbine ni potrebno za cestninske ureditve, ki so že obstajale 10. junija 2008 ali za katere so bile na podlagi postopka javnih naročil prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred 10. junijem 2008, vse dokler te ureditve veljajo in pod pogojem, da se bistveno ne spremenijo način obračunavanja višine cestnine, merila za določanje cestninskih razredov, način izvajanja cestninjenja in podobno.

Ne glede na prvi odstavek 15. člena tega zakona se infrastrukturne pristojbine, določene na podlagi veljavnih koncesijskih pogodb, ne prilagodijo glede na emisijski razred vozila EURO do izteka veljavnosti teh pogodb.

(1) Upravljavec cestninskih cest mora evidence iz 46. člena tega zakona vzpostaviti najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona, razen evidence v zvezi s cestninjenjem v prostem prometnem toku iz 2. točke prvega odstavka 46. člena tega zakona, ki jo mora vzpostaviti najpozneje z dnem začetka izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.
(2) Ministrstvo mora registra iz 47. člena tega zakona vzpostaviti najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(1) Vlada izda predpise iz drugega odstavka 5. člena, osmega odstavka 11. člena, drugega odstavka 12. člena, sedmega odstavka 37. člena in šestega odstavka 42. člena v enem letu od uveljavitve tega zakona, predpise iz četrtega odstavka 3. člena, 10. člena in sedmega odstavka 15. člena pa najpozneje do dneva začetka izvajanja elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.
(2) Minister izda predpis iz petega odstavka 40. člena in druge alineje drugega odstavka 41. člena v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(3) Upravljavec cestninskih cest izda splošni akt iz 21. člena tega zakona najpozneje do dneva začetka izvajanja elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku iz prvega odstavka 52. člena tega zakona.

(1) Minister imenuje komisijo iz četrtega odstavka 41. člena tega zakona najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Člani komisije, ki so bili imenovani na podlagi petega odstavka 75.č člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09 in 109/10 – ZCes-1), nadaljujejo s svojim delom v skladu z dosedanjimi predpisi do imenovanja komisije iz prejšnjega odstavka.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
– Zakon o cestnini za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 69/08 in 109/09) in
– Sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 97/08).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe 5., 6., prvega in drugega odstavka 11. člena, 11.a, 11.b, 11.c, 47. in 48. točke prvega odstavka 14., 75.a, 75.b, 75.c, 75.č, 75.d, 75.e člena, prve in tretje do desete alineje prvega, drugega in tretjega odstavka 77.a člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 57/08 – ZLDUVCP, 69/08 – ZCestV, 42/09, 109/09 in 109/10 – ZCes-1).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov na podlagi tega zakona uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom:
– Uredba o cestninskih cestah in cestnini (Uradni list RS, št. 109/09, 51/10, 71/11, 76/13 in 79/14);
– Uredba o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke (Uradni list RS, št. 98/13);
– Uredba o določitvi faktorjev prilagoditve višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 76/13);
– Pravilnik o znakih in postopku, po katerem cestninski nadzorniki ustavljajo vozila v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 63/08 in 109/09);
– Pravilnik o službenem oblačilu, opremi in usposobljenosti cestninskih nadzornikov ter o oznakah vozil za nadzor nad cestninjenjem (Uradni list RS, št. 63/08 in 109/09);
– Sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg (Uradni list RS, št. 76/13);
– Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest (Uradni list RS, št. 79/13) in
– Splošni pogoji uporabe elektronskih naprav DARS d.d. za cestninjenje (Uradni list RS, št. 25/14).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.