Uradni list

Številka 25
Uradni list RS, št. 25/2015 z dne 13. 4. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 25/2015 z dne 13. 4. 2015

Kazalo

1074. Operativno-tehnična zahteva za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev, stran 2918.

Na podlagi drugega odstavka 5. člena in petega odstavka 179.i člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – UPB4, v nadaljnjem besedilu: Zakon o letalstvu), 25. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 81/10) in za izvrševanje CAT.OP.MPA.105 Dela CAT Priloge VI Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 140/2015 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 glede sterilne pilotske kabine in o popravku te uredbe, ter za izvrševanje AMC1 FCL.210.H in Dodatkov 4 in 9 Dela FCL Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 245/2014 z dne 13. marca 2014 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu, izdaja direktor agencije naslednjo
O P E R A T I V N O - T E H N I Č N O Z A H T E V O
za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev
1. člen
(vsebina)
(1) Ta operativno-tehnična zahteva ureja v skladu z CAT.OP.MPA.105 Dela CAT Priloge VI Uredbe Komisije (EU) št. 965/2012 z dne 5. oktobra 2012 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalske operacije v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 140/2015 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 965/2012 glede sterilne pilotske kabine in o popravku te uredbe, ter za izvrševanje AMC1 FCL.210.H in Dodatkov 4 in 9 Dela FCL Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 245/2014 z dne 13. marca 2014 o spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 1178/2011 z dne 3. novembra 2011 o tehničnih zahtevah in upravnih postopkih za letalsko osebje v civilnem letalstvu, operativne in tehnične zahteve za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev v domačem zračnem prometu in zračnem prevozu.
(2) Ta operativno-tehnična zahteva se uporablja tudi za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov z nekompleksnimi helikopterji.
(3) Ta operativno-tehnična zahteva ne ureja izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev na dvignjenih območjih.
(4) Ta operativno-tehnična zahteva se ne uporablja za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev:
– v primeru izrednih dogodkov v letu;
– ki opravljajo lete za potrebe nujne medicinske pomoči in drugih humanitarnih letov;
– ki sodelujejo v operacijah iskanja in reševanja;
– ki sodelujejo pri gašenju požarov.
(5) Ta operativno-tehnična zahteva se ne uporablja za letenje vojaških in policijskih zrakoplovov.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej operativno-tehnični zahtevi, imajo naslednji pomen:
1. »izven letališki pristanek helikopterja« pomeni del leta helikopterja od trenutka, ko se helikopter začne spuščati z namenom pristati, do pristanka oziroma do trenutka, ko se lopatice rotorja popolnoma ustavijo na območju za izven letališki pristanek;
2. »izven letališki vzlet helikopterja« pomeni del leta helikopterja od trenutka, ko se lopatice rotorja začnejo vrteti, do zaključka vzpenjanja po vzletu do minimalne višine, ki je predpisana za potovanje helikopterja iz območju za izven letališki pristanek;
3. »končni prilet helikopterja« pomeni zaključni del izven letališkega pristanka, in se začne v najkasneje trenutku, ko helikopter zapusti minimalno dovoljeno višino letenja, z namenom izvedbe izven letališkega pristanka;
4. »območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta« pomeni območje, ki ni letališče, vzletišče ali heliport in ga vodja helikopterja ali zemeljski asistent izbere za pristanek ali vzlet helikopterja;
5. »dvignjeno območje« pomeni območje za izvedbo izven letališkega pristanka ali vzleta, ki se nahaja na zgradbi ali drugi konstrukciji in je za najmanj 3 m višje od okoliškega terena;
6. »območje končnega prileta in vzleta (FATO)« pomeni določeno območje za helikopterske operacije, nad katerim se zaključi prilet z lebdenjem ali pristankom oziroma začne vzlet;
7. »pristajalno mesto (TLOF)« pomeni površino, ko se jo helikopter dotakne pri pristanku ali s katere poleti in je praviloma tudi kraj vkrcavanja in izkrcavanja potnikov, tovora ali pošte;
8. »varno območje« pomeni v tem predpisu definirano območje na območju za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta, ki obdaja FATO in v katerem ni ovir višjih od 1 m;
9. »vodja helikopterja« pomeni pilot, ki je za konkretni let imenovan za vodjo zrakoplova in je odgovoren za varno izvajanje celotnega letenja;
10. »operativno osebje« pomeni ustrezno usposobljene osebe, ki na kakršen koli način na zemlji in v zraku, posredno ali neposredno sodelujejo pri izvedbi helikopterskih operacij;
11. »zemeljski asistent« pomeni ustrezno usposobljeno osebo, ki na kakršen koli način iz zemlje asistira pilotu pri izvedbi helikopterske operacije na območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta;
12. »gosto naseljeno območje« je področje znotraj kraja, mesta ali naselja, ki se večinoma uporablja za bivanje, poslovne ali rekreacijske namene;
13. »neprijazno okolje« pomeni okolje:
– v katerem ni mogoče izvesti varnega pristanka v sili zaradi neustrezne površine,
– v katerem oseb na helikopterju ni mogoče ustrezno zavarovati pred dejavniki tveganja,
– v katerem zmogljivosti za iskanje in reševanje niso zagotovljene v skladu s pričakovano izpostavljenostjo,
– v katerem je tveganje za to, da bi bili osebe ali imetje na tleh izpostavljeni nevarnostim, preveliko,
– ki je gosto naseljeno, tako da na ustreznih površinah ni možno izvesti varnega pristanka v sili;
14. »nevarne ovire« so daljnovodi, večnivojska križišča, železniške proge, avtoceste, energetska postrojenja in gosto naseljena območja;
15. »operativni priročnik« je priročnik, ki vsebuje postopke, navodila in smernice, ki ga uporablja operativno osebje pri izvajanju njihovih nalog;
16. »priročnik helikopterja« je priročnik, ki vsebuje navodila za uporabo helikopterja, njegovih naprav in sistemov;
17. »letalna sposobnost« pomeni dejansko zmogljivost helikopterja, ki omogoča varen let helikopterja.
18. »prosilec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki poda vlogo za izdajo dovoljenja za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov;
19. »agencija« pomeni Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije.
3. člen
(območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta)
(1) Vodja helikopterja glede na orografske in vremenske razmere izbere ustrezno območje za izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta, pri čemer mora upoštevati varnostne zahteve iz te operativno-tehnične zahteve, operativnega priročnika operatorja in priročnika helikopterja.
(2) Vodja helikopterja mora pred pričetkom pristanka nadleteti pristajalno mesto z namenom oceniti smer vetra, ustreznost pristajalnega mesta za varno izvedbo prileta, odleta in zgrešenega prileta, ustreznost pristajalnega mesta za varen pristanek oziroma pristanek v sili, možnost izvedbe manevra za izogib oziroma nadlet nevarnih ovir in podobno.
(3) Vodja helikopterja mora med končnim priletom in vzletom zagotoviti bočno oddaljenost od nevarnih ovir v trenutku prileta in vzleta vsaj dva premera rotorja, in vertikalno vsaj 15 čevljev.
(4) Za pristajalno mesto (TLOF) mora biti določena primerna površina brez nevarnih predmetov ali neravnin, ki presegajo omejitve helikopterja. Karakteristike pristajalnega mesta helikopterja so naslednje:
– dolžina 2B,
– širina 2B,
pri čemer B pomeni najdaljšo širino podvozja (kolesa, smuči ali plovci), razen če priročnik helikopterja ne določa drugačnih karakteristik pristajalnega mesta za določeno vrsto operacij.
(5) Karakteristike območja končnega prileta in odleta (FATO) skupaj z varnim območjem helikopterja so naslednje:
– dolžina pristajalnega mesta najmanj enaka ali večja dvakratni največji dolžini helikopterja,
– širina pristajalnega mesta najmanj enaka ali večja dvakratni največji dolžini helikopterja,
pri čemer mora širina varnega območja helikopterja najmanj 0,25 premera glavnega rotorja.
4. člen
(uporaba pristajalnega mesta)
Vodja helikopterja ali prevoznik lahko načrtuje uporabo določenega pristajalnega mesta do največ pet pristankov v enem dnevu, ali največ deset pristankov v štirih zaporednih tednih ali največ petdeset pristankov v dvanajstih zaporednih mesecih, če je pridobil pisno soglasje lastnika ali upravljavca zemljišča, na katerem se nahaja pristajalno mesto.
5. člen
(dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet)
(1) Vodja helikopterja lahko izvede izven letališki pristanek, če ima ustrezno dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet, ki ga na vlogo prosilca iz 6. oziroma 7. člena te operativno – tehnične zahteve izda agencija. Vlogo za izdajo dovoljenja agencija objavi na svoji spletni strani.
(2) Šteje se, da imajo odobrene organizacije za usposabljanje, ki jih je potrdila agencija, pri izvajanju usposabljanja po programih za pridobitev licence LAPL(H), PPL(H), CPL(H) in ratingov za tip helikopterja, ustrezno dovoljenje za izvajanje šolskih izven letaliških pristankov in vzletov.
(3) Šteje se, da imajo leti, ki so namenjeni preizkusu praktične usposobljenosti, preverjanju strokovnosti ali ocene usposobljenosti za licence, ratinge ali potrdila, pri praktičnem izvajanju po potrjenih vsebinah praktičnega preizkusa, preverjanja ali ocenjevanja ustrezno dovoljenje za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov.
6. člen
(pogoji za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov med zračnim prevozom in organizacija pristajalnega mesta)
(1) Operater mora za izvajanje izven letaliških pristankov ali vzletov med zračnim prevozom pridobiti dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet iz prejšnjega člena te operativno-tehnične zahteve.
(2) Vodja helikopterja mora imeti za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov najmanj 350 ur kot pilot helikopterja in izpolnjevati dodatne pogoje, ki jih operator predpiše v operativnem priročniku.
(3) Zemeljski asistent mora imeti ves čas izvajanja izven letališkega pristanka in vzleta s pilotom dvosmerni radijsko komunikacijski kontakt.
(4) Vodja helikopterja ali zemeljski asistent prevoznika mora zagotoviti, da se potniki med pristankom in vzletom helikopterja nahajajo najmanj 50 metrov od priletnih in odletnih poti helikopterja ter da med pristankom in vzletom helikopterja ne ovirajo postopkov.
(5) Vodja helikopterja ali zemeljski asistent prevoznika mora zagotoviti, da se potniki ne približujejo helikopterju, dokler rotorji niso popolnoma zaustavljeni.
(6) Vodja helikopterja ali zemeljski asistent prevoznika je dolžan potnike pospremiti na poti do oziroma od helikopterja.
(7) Na pristajalnem mestu ter med samim letom mora vodja helikopterja ali po njegovem navodilu zemeljski asistent poučiti potnike o postopkih vkrcavanja in izkrcavanja, ter postopkih v nuji.
7. člen
(pogoji za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov, ko se ne izvaja zračni prevoz)
(1) Vodja zrakoplova mora za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov, ko ne izvaja zračnega prevoza, pridobiti dovoljenje za izven letališki pristanek in vzlet iz 5. člena te operativno-tehnične zahteve.
(2) Vodja helikopterja mora imeti najmanj 350 ur kot pilot helikopterja in je za usposobljen za izvajanje izven letaliških pristankov ter je v zadnjih 90 dneh opravil najmanj 3 pristanke in vzlete s helikopterjem.
(3) Vodja helikopterja ne sme izvesti izven letališkega pristanka, če bi pri tem ogrožal premoženje ter življenje in zdravje ljudi in živali.
(4) Vodja helikopterja ne sme izvesti izven letališkega pristanka in vzleta, če ugotovi, da helikopter za konkretni let nima ustreznih letalnih sposobnosti za varno izvedbo izven letališkega pristanka in vzleta.
8. člen
(varnost)
(1) Z namenom vkrcavanja in izkrcavanja potnikov je zemeljski asistent pred prihodom helikopterja na pristajalno mesto dolžan:
– pristajalno mesto ustrezno označiti,
– postaviti ustrezen indikator vetra,
– s helikopterjem vzpostaviti dvosmerni radijsko komunikacijski kontakt in
– zagotovil ustrezno protipožarno zaščito.
(2) Na izven letališkem pristajalnem mestu je prepovedano dopolnjevanje helikopterja z gorivom.
9. člen
(vodenje evidenc in poročanje)
(1) Operator je dolžan voditi evidenco o izvedenih izven letaliških pristankih in vzletih. Evidenca o izvedenih izven letaliških pristankih in vzletih vsebuje naslednje podatke.
– ime oziroma kraj območja,
– koordinato območja, lahko tudi točko iz elektronskega zemljevida,
– ime in priimek pilota,
– datum in ura pristanka in vzleta,
– opis helikopterja (tip, registracija),
– pisno soglasje lastnika ali upravljavca območja in kadar je to potrebno pisno soglasje lokalne skupnosti,
– druge pomembne podatke.
(2) Prevoznik ali lastnik helikopterja je najmanj enkrat letno dolžan agenciji pisno poročati o izvedenih izven letaliških pristankih in vzletih. Poročilo zajema najmanj tiste podatke, ki so določeni v prejšnjem odstavku. Poročilo se pošlje po elektronski pošti na naslov ilp@caa.si.
11. člen
(začetek veljavnosti)
Ta operativno-tehnična zahteva začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 10. aprila 2015
Sandi Knez l.r.
v.d. direktor Javne agencije za civilno letalstvo RS

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti