Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2015 z dne 17. 4. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2015 z dne 17. 4. 2015

Kazalo

1127. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Velike Malence – Ap 1143, stran 2999.

Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09, 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 5. seji dne 9. 4. 2015 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje razpršene poselitve Velike Malence – Ap 1143
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošne določbe)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje razpršene poselitve Velike Malence – Ap 1143 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s. p., Krško pod številko OPPN-08/14.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Kartografski del
– Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov
Občine Brežice                                          1:5000
– Geodetski načrt s certifikatom                         1:500
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja                1:500
– Katastrski načrt z mejo območja urejanja               1.500
– Situacija obstoječega stanja                           1:500
– Ureditvena situacija, Prerez A-A                       1:500
– Načrt parcel z zakoličbo                               1:500
– Situacija zakoličbe                                    1:500
– Situacija infrastrukture                               1:500
– Prikaz vplivov, Ohranjanje narave, Kulturna
dediščina                                                1:500
– Obramba ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami                                                1:500
(C) Priloge
– Sklep o začetku postopka priprave OPPN
– Odločba MOP
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost – zloženka
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Strokovne podlage
– Smernice nosilcev urejanja prostora
– Stališča do pripomb z javne razgrnitve
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost.
(2) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev, vključno s parkirišči. Stavbišča predvidenih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(3) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe.
(4) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (FZ), se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V izračunu FZ se upoštevajo nezahtevni in enostavni objekti ter vsi ostali objekti na predmetnem zemljišču (parceli).
(5) Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (FI), je razmerje med bruto tlorisno površino etaž objekta nad nivojem terena in površino zemljišča (parcele), namenjenega gradnji. Nezahtevni in enostavni objekti se v izračunu FI ne upoštevajo.
(6) Obstoječ teren je naravni (raščen) teren brez nasutja ali odkopavanja.
II. UREDITVENO OBMOČJE IN PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje urejanja obsega zemljišče razpršene poselitve, ki je zahodno od naselja Velike Malence, ob lokalni cesti LC 024063 Boršt–Gorenja Pirošica.
(2) Območje OPPN se nanaša na del parc. št. 584/5, k. o. Čatež.
(3) Skupna površina območja OPPN je cca 0,1 ha.
5. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvede:
– priključek na lokalno cesto LC 024063 Boršt–Gorenja Pirošica preko parc. št. 1887/2, k. o. Čatež,
– priključitev na vodovodno omrežje na parc. št. 584/11, k. o. Čatež,
– priključitev na električno omrežje na parc. št. 584/7, k. o. Čatež,
– priključitev na telekomunikacijsko omrežje na parc. št. 584/7, k. o. Čatež.
6. člen
(skupno vplivno območje)
Skupno vplivno območje obsega parc. št. 584/5 – del, 584/7 – del, 584/11 – del, 1887/2 – del (javno dobro) k. o. Čatež.
7. člen
(vrste gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnja novega objekta (tudi dozidava, nadzidava, legalizacija),
– rekonstrukcije objektov,
– sprememba namembnosti objekta samo za stanovanjske stavbe,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
8. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov, skladne s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena (danes Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03, 78/5 – popravek, 25/10, 109/11)):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za stanovanjske namene), in sicer Enostanovanjske stavbe,
– nestanovanjske stavbe – Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – dovoljene so le Garažne stavbe – garaže in pokrita parkirišča, kolesarnice ipd.
– gradbeni inženirski objekti:
Objekti prometne infrastrukture: Ceste – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste – dovoljeni so le pristopi do objektov, funkcionalne prometne površine okoli objektov ipd.
(2) Na območju OPPN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13)), in sicer:
– majhna stavba (npr. garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt ipd.),
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (npr. lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov ipd.),
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– nepretočna greznica,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (npr. priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo, priključek na komunikacijska omrežja ipd.),
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (npr. vodni zbiralnik, bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen ipd.),
– pomožni komunalni objekt (npr. ponikalnica, revizijski in drugi jašek, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščobe ipd.).
9. člen
(vrste ureditev okolice)
Na območju OPPN so dovoljene ureditve:
– zelenih površin (npr. ureditev cvetličnjakov, zasaditev drevoredov, grmovnic, brežin ipd.),
– parterne ureditve (npr. tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, podpornih zidov ipd.).
10. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Območje OPPN je predvsem namenjeno za stanovanjske namene. Poleg stanovanj (vsaj polovica uporabne površine stavbe se uporablja za stanovanjske namene) so dovoljene dopolnilne dejavnosti, povzete po predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti (danes Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08)), in sicer:
(D) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO
– dovoljena je: (35.119) Druga proizvodnja električne energije – dovoljuje se le proizvodnja električne energije preko sončnih celic na strehi objekta;
(I) GOSTINSTVO
– dovoljeno je: (55.203) Oddajanje zasebnih sob gostom, (55.209) Druge nastanitve za krajši čas;
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– dovoljene so: (62) Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti, (63) Druge informacijske dejavnosti;
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– dovoljene so vse dejavnosti;
(M) STROKOVNE ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti (npr. računovodstvo, pravne in notarske dejavnosti, odvetništvo, arhitekturna in urbanistična dejavnost, oglaševanje, dekoraterstvo, fotografska dejavnost), razen (75.00) Veterinarstvo;
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse dejavnosti (npr. dajanje v najem in zakup, dejavnost potovalnih agencij, nadzorovanje, poizvedovanje, oskrba stavb in okolice, vzdrževanje objektov, čiščenje, pisarniške dejavnosti, fotokopiranje, pakiranje);
(P) IZOBRAŽEVANJE
– dovoljene so: (85.5) Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, (85.6) Pomožne dejavnosti za izobraževanje (npr. tečaji);
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– dovoljene so: (86.23) Zobozdravstvena dejavnost, (86.9) Druge dejavnosti za zdravje (npr. kiropraktika);
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVOSTI
– dovoljene so: (93.13) Obratovanje fitnes objektov; (93.2) Druge športne dejavnosti za prosti čas;
(S) DRUGE DEJAVNOSTI
– dovoljene so vse vrste dejavnosti (npr. popravilo računalnikov, hišnih aparatov, obutve, nakita, kemične čistilnice, kozmetične in pedikerske dejavnosti), razen (94) Dejavnost članskih organizacij, (96.03) pogrebna dejavnost.
(2) Navedene dejavnosti so dovoljene, če se na parceli za gradnjo zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
III. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE OBJEKTOV IN POVRŠIN
11. člen
(stanovanjske stavbe)
Za stanovanjske stavbe na območju OPPN veljajo pogoji:
– Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijske hiše.
– Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris je v osnovi podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je minimalno 1:1,5, dovoljeno je odvzemanje in dodajanje (npr. dozidave) volumnov na osnovni tloris.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (do slemena strehe) največ 10,00 m nad koto obstoječega terena. Dopustno je zgraditi kletno(e) etažo(e), vendar vkopano(e) v teren, lahko je vidno največ 1,2 m kleti nad obstoječim terenom.
– Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 6. Ureditvena situacija. Kota pritličja je lahko največ 1,20 m nad koto obstoječega terena.
– Kolenčni zid: skupaj z višino kapne lege ne sme biti višji od 1,50 m.
– Streha: dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru dodanih volumnov, s tem da je lahko njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe osnovne stanovanjske stavbe. Naklon je od 35°–45°. V primeru enokapne strehe je dopusten manjši naklon kot je predpisan. Na streho je dovoljeno postavljati frčade, strešna okna, svetlobne trakove, sončne zbiralnike, sončne celice, ki so nameščene vzporedno s strešino in ne smejo presegati višine slemena ipd..
– Smer slemena: po daljši stranici objekta in/ali v skladu s tlorisom objekta.
– Kritina: naravne rdeče, temno sive ali temno rjave barve, dovoljena je delno tudi transparentna kritina, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Fasada: omet, steklo ali les, dopustna je kombinacija več materialov in barv, prepovedana je uporaba izrazito motečih in neavtohtonih barv, kot so citronasto rumena, živo vijoličasta, živo zelena, živo modra, turkizno modra in podobne.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
– Lega objekta na zemljišču:
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: odmik je določen s potekom gradbene meje.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 5,00 m, dovoljeno je manj ob upoštevanju požarnovarnostnih in higiensko zdravstvenih pogojev (npr. sence).
– Ureditev okolice stanovanjske stavbe:
– dovoljeno je nasutje obstoječega terena največ do kote pritličja,
– pešpovršine so tlakovane z drobnimi tlakovci ali so v peščeni izvedbi,
– parkirišča so asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali izvedena s travnatimi ploščami,
– medsosedska ograja je v obliki žive meje iz avtohtonih grmovnic (npr. gaber) ali žičnata (tudi kovano železna) transparentna, višine 1,20 m,
– zelene površine se zatravijo, zasadijo z avtohtonimi visokim drevesi in nizkimi grmovnicami, uredijo se cvetlični in/ali zelenjavni vrtovi,
– brežine se zatravijo in/ali zasadijo z nizkimi grmovnicami,
– podporni zidovi so kamniti,
– zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.
– Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,8.
– Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji: do vključno 0,4.
12. člen
(nestanovanjske stavbe)
Za vse nestanovanjske stavbe na območju OPPN veljajo pogoji:
– Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: tloris je v osnovi podolgovat, razmerje med osnovnima stranicama je minimalno 1:1,5, dovoljeno je odvzemanje in dodajanje (npr. dozidave) volumnov na osnovni tloris,
– Vertikalni gabariti: višina objektov z ravno streho je največ 4,5 m, z enokapno ali dvokapno streho pa največ 6,00 m nad koto obstoječega terena. Objekti so le pritlični z možnostjo izkoriščenega podstrešja. Dopustna je gradnja kleti, ki je v celoti vkopana v zemljo ali je lahko vidna največ 0,60 m nad obstoječim terenom ob objektu.
– Kota pritličja: največ 0,60 m nad koto obstoječega terena.
– Kolenčni zid: skupaj z višino kapne lege ne sme biti višji od 0,60 m.
– Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Tipologija zazidave: prostostoječa, lahko kot nadstrešnica.
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Streha: ravna z naklonom do vključno 8°, enokapna z naklonom do vključno 15° ali dvokapna z naklonom, ki je usklajen s stanovanjsko stavbo, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da je lahko njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe. Na streho je dovoljeno postavljati frčade, strešna okna, svetlobne trakove, sončne zbiralnike, sončne celice, ki ne smejo presegati višine slemena. Čopi niso dovoljeni.
– Smer slemena: enako, kot pri stanovanjskih stavbah.
– Kritina: poenotena s stanovanjsko stavbo.
– Fasada: poenotena s stanovanjsko stavbo.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
– Lega objekta na zemljišču: enako kot pri stanovanjskih stavbah.
– Ureditev okolice stavbe: enako, kot pri stanovanjskih stavbah.
13. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Objekti, ki so stavbe
– postavljajo se na površini za razvoj objekta(ov), oziroma so večjim delom na površini za razvoj objekta(ov),
– odmik od parcelne meje je najmanj 1,5 m,
– so lesene, zidane ali kovinske konstrukcije,
– oblika in naklon strehe ter kritina morajo biti enaki obliki in naklonu strehe ter kritini ostalih stavb na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha, kakor tudi transparenta kritina in fasada pri zimskem vrtu, senčnici, nadstrešku ipd.
– ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi ostalih stavb na isti parceli.
(2) Objekti, ki niso stavbe,
– postavljajo se lahko na celotni parceli, ki je namenjena gradnji,
– od parcelne meje so oddaljeni najmanj 0,3 m, manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele,
– podporni zidovi so v kamniti izvedbi.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojne priključke na javno gospodarsko infrastrukturo.
14. člen
(zakoličba)
Elementi za zakoličenje stavb oziroma gradbenih mej so določeni v grafični prilogi št. 9 Situacija zakoličbe.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
15. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Motorni promet:
– Vhod na parcelo/dostopna cesta – se asfaltira, tlakuje ali je v peščeni izvedbi, široka najmanj 3,00 m.
– Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se zagotovijo na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana z drobnimi tlakovci ali s travnatimi ploščami.
(2) Peš promet: odvija se po peš stezi, ki je tlakovana ali v peščeni izvedbi.
16. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije. V primeru izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja na tem območju je možna priključitev objektov nanj.
(2) PADAVINSKA ODPADNA VODA: s prometnih površin se prosto razliva po terenu. S streh objektov se direktno vodi v ponikalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: odvaja se v obstoječo legalno zgrajeno nepretočno, neprepustno greznico na praznjenje, ki jo je v skladu z zakonskimi roki potrebno zamenjati z malo komunalno čistilno napravo.
17. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območje OPPN se napaja iz obstoječega sekundarnega vodovoda PE 32.
(2) Priključna cev vodovoda se na sekundarni vodovod priključi na parc. št. 584/11, k.o. Čatež.
(3) Priključna cev vodovoda, ki poteka pod vsemi urejenimi površinami razen zelenicami in ki poteka ob objektih ali napravah, ki lahko negativno vplivajo na cev, se vgradi v zaščitno PVC ali PE cev.
(4) Vodomerni jaški se locirajo izven objektov, na vedno dostopnem mestu.
18. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN): Na območju OPPN se NN razvod vodi v kabelski kanalizaciji iz obstoječega, sosednjega objekta na parc. št. 584/7, k.o. Čatež. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli ali fasadi objekta.
(2) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR): Na območju OPPN ni javne razsvetljave.
Ob robu dostopne ceste se lahko izvede zunanja razsvetljava. NN kabel za napajanje se položi v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25 x 4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri razsvetljave, ki so visoki do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
19. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje OPPN se priključi na obstoječe TK omrežje, ki poteka ob meji OPPN, preko parc. št. 584/7, k. o. Čatež. Iz kabelske kanalizacije se do objekta izvede posamezni odcep. Objekt se priključi preko dovodne TK omarice, ki je na vedno dostopnem mestu.
(2) KTV kabelska kanalizacija se zgradi po potrebi. Trasa je skupna s telefonsko kabelsko kanalizacijo, vendar z ločenimi jaški.
20. člen
(odstranjevanje odpadkov)
Na območju OPPN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža (papir, kartoni, lesni odpadki in drugo), steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
21. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje je individualno. Za ogrevanje se lahko uporabljajo različni energenti, skladno z zakonodajo. Utekočinjen naftni plin je v vkopanih cisternah. Dovoljeni so tudi obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd.).
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(varovanje okolja)
(1) Varstvo vode in podtalnice
Območje OPPN ne leži v območju varovanja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se razlivajo po terenu. Komunalna odpadna voda se vodi v greznico na praznjenje.
(2) Varstvo zraka
Objekti ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Varstvo pred hrupom
– Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) se območje OPPN uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč.
(4) Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Brežice.
(5) Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.
23. člen
(ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000.
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni evidentirana kulturna dediščina.
25. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Na območju OPPN se kote objektov prilagajajo obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Razlike v nivoju terena se prioritetno rešujejo z brežinami.
(3) Znotraj območja OPPN se žive meje in ostala visoka vegetacija zasadi z avtohtonimi rastlinskimi vrstami.
26. člen
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
27. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Potres: Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila predpisa, ki ureja dimenzioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli - Cancan - Seiberg. Projektni pospešek tal je 0,2 g.
(2) Požar:
– Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi.
– Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce.
– Voda za gašenje požara se zagotavlja iz cistern gasilskih enot.
– Pri izdelavi projektne dokumentacije se upoštevajo odmiki stavb od parcelnih meja, ki so določeni z gradbenimi mejami (površino za razvoj objekta(ov)), s čimer je omejeno širjenje požara med objekti. Medsebojna oddaljenost med objekti je najmanj 5,00 m, v primeru manjšega razmika se mora izvesti zid brez odprtin ali se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
– Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Obramba: Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave:
– Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
(5) Plazovitost in plazljivost: Na območju OPPN ni plazljivih ali plazovitih območij.
VII. NAČRT PARCELACIJE
28. člen
(načrt parcelacije)
Načrt gradbenih parcel in koordinate zakoličbenih točk gradbenih parcel so prikazane v grafični prilogi 8 Načrt parcel z zakoličbo.
29. člen
(javno dobro)
Na območju OPPN ni javnega dobra. Dostopna cesta, ki poteka od meje OPPN do lokalne ceste poteka preko parc. št. 1887/2 k. o. Čatež, ki je javno dobro.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
30. člen
(etapnost gradnje)
(1) Lahko se izvede katerikoli del OPPN kot funkcionalna celota po pogojih tega odloka.
(2) Na parceli morajo biti zgrajene najmanj dovozna cesta, elektrika, vodovod in greznica na praznjenje.
(3) Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
31. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče in po potrebi zagotoviti čiščenje javnih površin, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(2) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
32. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov). Pri tem je potrebno upoštevati vsa določila tega odloka (obliko tlorisa, razmerje stranic, faktor izrabe, faktor zazidanosti ipd.).
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, inštalaterskih napeljav ipd.
(3) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(4) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(5) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(6) Pri objektih in trasah prometne infrastrukture, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialov in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo oziroma na parcelo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(7) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(8) Pri gradnji dostopne ceste je dovoljeno manjše odstopanje od poteka trase ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
34. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled pri občinski upravi Občine Brežice.
35. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-2/2014
Brežice, dne 9. aprila 2015
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti