Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, spremembe: Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKC-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) je Občinski svet Občine Oplotnica na 3. redni seji dne 26. 3. 2015 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Oplotnica
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Oplotnica (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del. OPN je pod zaporedno številko 9/11 izdelal Umarh d.o.o., Ptuj.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnova prostorskega razvoja občine,
– zasnova gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev,
– usmeritve za razvoj poselitve,
– območja naselij in območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe prostora.
(3) V izvedbenem delu OPN določa:
– območja enot urejanja prostora,
– območja osnovne oziroma podrobne namenske rabe prostora,
– prostorsko izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni načrt in prostorske izvedbene pogoje na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o gradnji objektov.
2. člen
(vsebina OPN)
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
2.1 Splošne določbe
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve
2.6 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.8 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. Izvedbeni del
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba prostora in dopustna izraba prostora
3.2 PIP glede dopustnih dejavnosti, lege, velikosti in oblikovanja objektov in ureditev ter PIP glede parcelacije
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
3.4 Varstvo okolja, narave in kulturne dediščine, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
4. Prehodne in končne določbe
5. Priloge: priloge OPN so navedene v 3. členu.
(3) Grafični del občinskega prostorskega načrta vsebuje:
Grafični prikaz strateškega dela:
1. Koncept prostorskega razvoja občine Oplotnica (M 1:25 000)
2. Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000)
3. Okvirna območja naselij, okvirna območja razpršene poselitve, usmeritve za razvoj poselitve (M 1:25 000)
4. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:25 000)
5. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:25 000)
Grafični prikaz izvedbenega dela:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25 000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25 000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture (M 1:5.000; 16 listov)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000; 16 listov).
3. člen
(obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve OPN:
– Strokovne podlage s področja poselitve, izdelal Umarh d.o.o., januar 2011–december 2012,
– Urbanistični načrt naselja Oplotnica, izdelal Umarh d.o.o., 2012,
– Strokovne podlage za OPN Oplotnica – idejna zasnova ureditve/širitve pokopališča v Oplotnici, izdelala Urbana, urbanizem, projektiranje; Kočar in Kočar d.o.o., Efenkova 61, Velenje, 2011–2012,
– Lesna industrija Sadek – Strokovne podlage za občinski prostorski načrt Oplotnica s predlogom spremembe namenske rabe zemljišča, izdelal Biro 2001, junij 2011,
– Hidrološko hidravlična presoja – Čistilna naprava Oplotnica (Higra d.o.o., 870/09, Maribor, december 2009, marec 2010), Opredelitev do hidrološko hidravlične presoje – Čistilna naprava Oplotnica (ARSO, 5. 5. 2010, dokument št. 108/10-AD),
– Hidrološko- hidravlična študija s kartami poplavne nevarnosti ob strugah vodotokov, Projekt d.d., št. n. 11103_10, Nova Gorica, julij 2012,
– Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica (izdelala LEA, Krempljeva ul. 1, Ptuj, 2009),
– smernice nosilcev urejanja prostora ter analiza smernic,
– mnenja nosilcev urejanja prostora ter analiza mnenj,
– obrazložitev in utemeljitev OPN,
– povzetek za javnost.
4. člen
(oblika OPN)
(1) OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.
(2) Obliki sta med seboj skladni. V primeru ugotovljene neskladnosti se upošteva analogna oblika.
2. STRATEŠKI DEL OPN
2.1 Splošne določbe
5. člen
(splošne določbe)
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območij razpršene poselitve, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz potrebe po uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.
(2) Prostorski razvoj občine mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
(3) Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje gospodarstva, kmetijstva, potreb po stanovanjih ter potrebe izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(4) Razvojne potrebe v občini: Krepi se občinsko središče Oplotnica in lokalno središče Prihova. Velik del občine je razpršeno poseljen, zato je prebivalcem potrebno zagotoviti kakovostno bivanje z boljšo dostopnostjo do javnih funkcij.
V občinskem središču Oplotnica je potrebno razvijati:
– storitvene in oskrbne funkcije,
– javne funkcije,
– nova delovna mesta,
– primarno zdravniško in socialno oskrbo ter
– športne in kulturne dejavnosti.
V lokalnem središču Prihova je potrebno razvijati:
– storitvene in oskrbne funkcije,
– javne funkcije,
– nova delovna mesta,
– športne in kulturne dejavnosti.
(5) Razvojne potrebe države in regije: Občina je izrazito podeželska, razvojna usmeritev podeželja pa je sonaravni razvoj raznolikih dejavnosti, predvsem preplet kmetijstva ter naravnih in kulturnih kakovosti. Območje je razpršeno poseljeno, zato se spodbuja hitrejši razvoj občinskega in lokalnega središča tudi kot zaposlitvenih središč, potrebnih zaradi razvojnih problemov občine. Poseljenost podeželja na varovanih območjih kakovostne kulturne krajine se ohranja, preprečuje se novo in sanira obstoječo razpršeno gradnjo. Na območjih s slabšimi pridelovalnimi pogojih, predvsem v hribovitih območjih, se razvija programe dopolnilnih dejavnosti. Kmetijska dejavnost zagotavlja vzdrževanje kulturne krajine, preprečevanje zaraščanja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, predstavitev in kvalitetno rabo kulturne dediščine ter trajnostno naravnani turizem. Upošteva se energetske koridorje: čez območje občine poteka trasa visokotlačnega plinovoda.
(6) Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi občinami: Občina se s sosednjimi občinami povezuje v tistih segmentih, ki:
– presegajo občinski okvir: to so višje oziroma posebne izobraževalne in upravne funkcije, področje ravnanja z odpadki in oskrbe s pitno vodo, oskrbe z elektriko ipd.,
– s sodelovanjem prinašajo večje učinke: npr. oblikovanje in trženje turističnih produktov v širši skupni turistični regiji.
7. člen
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Uravnotežen prostorski razvoj občinskega središča Oplotnice in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij, kar se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Oplotnici, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij, kar se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij, izboljšava telekomunikacij ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemov za oskrbo s pitno vodo.
(3) Ohranjanje prepoznavnosti prostora občinskega središča Oplotnice in podeželskih območij občine, krajine in grajenih struktur, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v območja naselja, s pazljivim umeščanjem novih ureditev v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti.
(4) Ohranjanje naravnih kakovosti, kar se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje.
(5) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov, kar se zagotavlja s prostorskimi možnostmi za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.
(6) Razvoj občine bo potekal v skladu z zmogljivostjo okolja in upošteva naslednje okoljske cilje: izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
(7) Preusmerjanje obstoječe dejavnosti iz območij, ki so ogrožena zaradi naravnih ali drugih nesreč ter izboljševati zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč. Usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ogroženih zaradi možnosti naravnih ali drugih nesreč.
(8) Usmerjanje dejavnosti in prostorskih ureditev ter posegov na način, da se pri tem ohranja in varuje kulturno dediščino.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
8. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Razvoj gospodarskih dejavnosti bo občina zagotavljala na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Gospodarske dejavnosti se usmerja v gospodarske cone Oplotnica, Čadram in Brezje pri Oplotnici.
(2) Občina bo zagotavljala prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov v vseh poselitvenih območjih (strnjenih naseljih), še posebej pa v centralnih naseljih Oplotnica in z njim funkcionalno povezanega naselja Čadram ter naselja Prihova, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem bo upoštevala merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, čisto okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov bo zagotavljala racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi in stanovanjsko gradnjo usmerjala v območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(3) Občina bo ohranjala potenciale za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjevala turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, prepoznave narave in ustvarjanje kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Turistične dejavnosti, ki zahtevajo večje površine (terme, hotelski in apartmajski kompleksi), se usmerja v zato namenjeno turistično območje južno ob naselju Oplotnica.
(4) Upravne, kulturne, šolske in zdravstvene dejavnosti se usmerja v občinsko središče Oplotnica, šolske dejavnosti pa tudi v lokalno središče Prihova.
(5) Kmetijske dejavnosti se ohranja in krepi. V ravninskih območjih (Oplotniško polje, Malahornsko polje, dolina Oplotnice) se dalje razvija poljedelstvo. Na območju Podpohorskih goric se razvija vinogradništvo in sadjarstvo, v hribovskem pasu Pohorja pa pašno živinorejo. Gozdarstvo se ohranja na območjih, ki so opredeljena kot gozdna, skladno z gozdnogospodarskimi načrti.
9. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Naselja, določena z OPN, so območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in širitev, če obsegajo vsaj 10 stanovanjskih objektov. Omrežje naselij v občini sestavlja 16 strnjenih naselij: Božje, Čadram, Dobrova pri Oplotnici, Dobriška vas, Gorica pri Oplotnici, Koritno, Lačna Gora, Malahorna, Markečica, Oplotnica, Pobrež, Prihova, Raskovec, Straža pri Oplotnici, Ugovec in Zgornje Grušovje. Naselje Oplotnica je skupaj s funkcionalno povezanim naseljem Čadram lokalno in občinsko središče. Lokalno središče je tudi Prihova.
(2) Oplotnica se bo skupaj z naseljem Čadram razvijala kot občinsko središče z že razvitimi gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter številnimi javnimi funkcijami občinskega (lokalnega) pomena. Hkrati bodo zagotovljene površine za različne oblike stanovanjske pozidave različnih gostot, pri čemer se bo spodbujala večja koncentracija prebivalstva v naselju Oplotnica in Čadram ter zmanjševala težnje po razselitvi in razpršitvi poselitve. V ta namen bo potrebno izboljšati komunalo in prometno infrastrukturo. Prihova kot samostojno lokalno središče dopolnjuje občinsko središče. V njem se krepi javne in oskrbne funkcije.
(3) Ostala naselja v občini so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij; v njih sta prevladujoči dejavnosti kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se bodo razvijala v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve v prostoru.
10. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
Občinsko središče in lokalno središče povezujeta državna regionalna in lokalna cesta, ostala naselja so med seboj povezana z lokalnimi cestami. V širšo regijo je občina povezana z državnimi cestami in lokalnimi cestami:
– proti vzhodu do Slovenske Bistrice ter do avtocestne povezave A1 v smeri Maribora,
– proti zahodu do Slovenskih Konjic ter do avtocestne povezave A1 v smeri Ljubljane,
– proti severu preko regionalne turistične ceste z Roglo ter preostalim Pohorjem.
11. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) Posebno varstveno območje Natura 2000 je opredeljeno v skrajnem severnem delu občine (ime območja: Pohorjem ID območja: SI300270) ter v dolinah vodotokov Božjenica in Brezničica (ime območja: Vitanje-Oplotnica, ID območja: SI3000311).
(2) Na območje občine sega ekološko pomembno območje Pohorje. Kot zavarovano območje narave je zaščiten Partovec, ribnik in gozd okoli ribnika (ID območja 388, status: zavarovano območje, vrsta: naravni spomenik). Na območju občine so prisotne številne naravne vrednote, ki so navedene v 37. členu odloka in v Prikazu stanja okolja.
(3) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vse enote kulturne dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in je prikazana v Prikazu stanja prostora.
(4) V območjih ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor, je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(5) Pri izvedbenem delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati in degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(6) Pomembnejši površinski vodotoki v občini so Oplotnica, Čadramski potok, Božjenica in Gračanica, vsi vodotoki II. reda. Pomembnejša in večja stoječa voda je ribnik Partovec.
(7) Območja mineralnih surovin: kamnolom tehničnega kamna – dolomita pri naselju Brezje pri Oplotnici (na območju Brinjeve gore) in kamnolom naravnega kamna (skrilavi gnajs) pri naselju Koritno.
(8) Odlagališča odpadkov v občini ni.
(9) Po podatkih iz Registra vojnih grobišč, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ležijo na območju Občine Oplotnica naslednja vojna grobišča in prikrita vojna grobišča:
– Vojna grobišča:
– Božje, lokacija: 46.4179 S, 15.4220 V, Božje-1 (501130021) gr. (01) izven pokopališča. Grob borca NOV.
– Čadram, lokacija 46.3893 S, 15.4665 V, Čadram-1 (501130091) gr. (01) krajevno pokopališče. Grob borca NOV.
– Čadram, lokacija 46.3893 S, 15.4565 V, Čadram-1 (501130091) gr. (02) krajevno pokopališče. Grob 14 borcev NOV.
– Prikrita vojna grobišča:
– Markečica: Grobišče Partovec, lokacija 46.3658 S, 15.4665 V. V bližini ribnika Partovec naj bi maja 1945 usmrtili in pokopali zajete nemške vojake. Natančna lokacija ni znana, prav tako ne število žrtev.
12. člen
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)
Urbano središče, za katero je izdelan urbanistični načrt, je občinsko središče Oplotnica skupaj s prostorsko in funkcijsko povezanim naseljem Čadram.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
13. člen
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Občina bo razvijala gospodarsko infrastrukturo tako, da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možna za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda. Hkrati bo zagotavljala razumne cene za komunalne proizvode in storitve, ustrezno cenovno politiko ter racionalno porabo sredstev in dela za optimalno oskrbo prebivalcev.
2.4.1 Prometna infrastruktura
14. člen
(cestno omrežje)
(1) Na območju občine sta dve državni cesti:
– regionalna cesta R3-700 Slovenske Konjice – Oplotnica – Ložnica,
– regionalna turistična cesta RT- 930 Oplotnica – Cezlak – Pesek.
Predvsem na območjih strnjene poselitve se ob teh cestah predvidi ločene površine za pešce.
(2) Lokalne ceste in javne poti na poselitvenih območjih se na kritičnih odsekih rekonstruira. Lokalno cestno omrežje se asfaltira v celoti.
(3) Pri načrtovanju infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da so le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
15. člen
(javni potniški promet)
(1) Edina oblika javnega potniškega prometa, ki se odvija na območju občine, je avtobusni potniški promet. Ta je solidno razvit, redne dnevne linije vodijo v in iz skozi občinskega središča v Slovensko Bistrico, Maribor, Slovenske Konjice, Zreče in Kebelj.
(2) Avtobusna postaja v Oplotnici se ohrani na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih in poslovnih con ter stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki naj se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Združevanje šolskih prevozov z javnim linijskim prevozom zaradi povečanja standarda dostopnosti občanov in racionalizacije se izvede tam, kjer je to smiselno in izvedljivo. Zaradi specifike občine z vidika njene lege in velikosti je potrebno sistem javnega potniškega prometa načrtovati v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije (zagotavljanje JPP do večjih zaposlitvenih centrov, krajev šolanja, oskrbe ipd.).
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
16. člen
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Na območju občine bodo vzpostavljena infrastrukturna omrežja ter rekonstruirana in dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) V občini je nujno potrebno povečanje zanesljivosti oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljšanje oskrbe ter zagotavljanje minimalne komunalne opremljenosti manj razvitim, od razvoja odmaknjenim območjem.
Z ustreznim prostorskim načrtovanjem je treba zagotoviti smotrno rabo energije ter z načrtovanjem smotrne razporeditve naselij in objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi.
(4) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
17. člen
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Občina bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju ščitila vse vodne vire in izvajala gradnjo novih ter prenovo obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotavljala oskrbo z vodo za vsa gosteje poseljena območja in naselja v občini.
(2) Potrebno je zagotoviti dokončno sanacijo vodnih virov (Podgrad, Kot, Koritno) ter na vseh vodovarstvenih območjih predpisati oziroma urediti vodotestne nepretočne greznice (postavitev malih komunalnih čistilnih naprav po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav na tem območju ni dovoljena).
(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno ter smotrno rabo pitne vode.
(4) Oskrba s pitno vodo poteka preko:
– javnega vodovoda, ki ga upravlja Komunala Slovenska Bistrica d. o. o.,
– vodovoda, ki ga upravlja Vodovodna zadruga Pohorski izviri z. o. o.,
– lastnih zajetij, ki imajo pridobljeno vodno dovoljenje.
18. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) Občina bo dogradila sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za naselje Božje, kjer je del tega že izveden, kakor tudi za naselja Pobrež in Markečica, kjer je predvidena izgradnja kanalizacijskih sistemov zaključenih s čistilnimi napravami.
(2) Novo kanalizacijsko omrežje bo sestavljeno iz kanalizacijskih vodov, pripadajočih čistilnih naprav ter ostalih objektov kanalizacijskega omrežja. Centralno čistilno napravo za aglomeracijo Oplotnica, ki vključuje naselje Oplotnica in sosednja naselja Lačna Gora – del, Brezje pri Oplotnici – del, Čadram in Malahorno – del, se načrtuje vzhodno ob naselju Malahorna na za ta namen že opredeljenih površinah stavbnih zemljišč.
(3) Na območjih, kjer skupinsko čiščenje komunalnih odpadnih voda ni smotrno ali izvedljivo, se bo to urejalo s postavitvijo malih individualnih čistilnih naprav. Uporabniki opustijo obstoječe pretočne greznice ter izvedejo male komunalne čistilne naprave.
19. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Občina ima urejen odvoz komunalnih odpadkov, ki se jih odvaža na regijski center za ravnanje z odpadki.
(2) Ravnanje z ločenimi frakcijami komunalnih in njim podobnih odpadkov se izvaja v okviru zbirnega centra odpadkov severno ob naselju Oplotnica. Spodbujati je potrebno zmanjševanje nastanka odpadkov ter organizirati potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.
(3) Evidentirati in sanirati je potrebno divja odlagališča odpadkov, pripraviti sanacijske načrte ter izvajati ustrezne ureditvene ukrepe za preprečevanje nastajanja divjih odlagališč odpadkov.
20. člen
(oskrba z energijo)
(1) Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.
(2) Proizvodnja električne energije:
– spodbuja se razvoj pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije kot so sonce, veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti,
– v okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije.
(3) Na območju kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati tudi pravila za načrtovanje gospodarske infrastrukture. Če ni mogoče uporabiti slabših zemljišč, morajo biti infrastrukturni objekti na kmetijskih zemljiščih načrtovani tako, da z varčno in smotrno rabo prostora v čim večji meri ohranjajo proizvodni potencial kmetijskih zemljišč (npr. skupni poteki infrastrukturnih koridorjev, čim krajši poteki tras ipd.). V primeru umeščanja novih infrastrukturnih objektov v kmetijski prostor se pričakuje tudi širšo variantno analizo možnih rešitev, pri tem pa se upošteva tiste možne rešitve, ki najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča. Pri umeščanju ali rekonstrukciji linijskih objektov se v čim večji meri izkoristijo obstoječe ceste, poti in struge. Trase infrastrukturnih objektov naj se v čim večjem obsegu izogibajo posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših njivskih površin, oziroma se z novimi posegi ne razdrobi posestna struktura. Poteki komunikacijskih, energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo kmetijske rabe. Namenska raba ne sme biti izključujoča, to pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, ne sme pa biti ogrožena tudi kmetijska raba. V okviru načrtovanja energetske infrastrukture je potrebno vodne akumulacije, namenjene proizvodnji električne energije, načrtovati tako, da v čim večji meri služijo tudi namakanju kmetijskih zemljišč, varstvu pred poplavami, turizmu, ribolovu.
(4) Občina bo zagotavljala dolgoročno in kakovostno oskrbo z energijo, predvsem z električno energijo. Zagotavljala bo učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Uporaba obnovljivih energetskih virov se bo spodbujala na celotnem območju občine, pri čemer bo zagotovljeno, da bodo objekti in ureditve primerno vključeni v prostor in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.
Na območju Občine Oplotnica so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:
– srednjenapetostno omrežje (20 kV),
– transformatorske postaje 20/0,4 kV,
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
Na območju Občine Oplotnica je v naslednjih letih predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih objektov in vodov:
– nove transformatorske postaje 20/0,4 kV,
– 20 kV priključni daljnovodi oziroma kablovodi novih transformatorskih postaj,
– pripadajoča nizkonapetostna omrežja.
Na podeželju bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih, urbanih območjih.
Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju Občine Oplotnica bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NN, SN in TP).
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 45/95).
(5) Zasnova oskrbe občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokumenti oskrbe z energijo je Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica.
(6) Zemeljski plin: sistem oskrbe z zemeljskim plinom zajema proizvodnjo plina, prenos, distribucijo in skladiščenje zemeljskega plina. V Sloveniji je proizvodnja zemeljskega plina zanemarljiva, zato bo tudi v bodoče oskrba države odvisna od virov iz različnih držav, proizvajalk zemeljskega plina. Zagotavlja se dolgoročno, varno in zanesljivo dobavo iz različnih virov.
(7) Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se poveča pretočno fleksibilnost, ter zgradi dodatne plinovode in plinovodne zanke oziroma okrepi prenose plinovodne zmogljivosti.
(8) Obstoječ plinovodni sistem se dogradi in okrepi tako, da omogoča zadostno razpoložljivost zemeljskega plina na lokacijah, kjer se, v skladu z razvojem poselitve in gospodarstva, načrtuje njegova povečana raba.
(9) Za zagotovitev čim bolj učinkovite izrabe prostora se zagotavlja usklajeno načrtovanje prenosnega plinovodnega sistema in distribucijskega plinovodnega omrežja.
(10) Preko območja Občine Oplotnica poteka plinovod P142, od R14 v km 16+605-MRP Zreče, ki je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o. Preko občine potekata tudi načrtovana prenosna plinovoda R21AZ, Konjiška vas – Zreče in P21AZ1, Oplotnica – Slovenska Bistrica, kot sestavna dela prenosne plinovodne zanke do Zreč, za katero je sprejet državni prostorski načrt.
(11) Spodbuja se proizvodnjo elektrike iz sončne energije, prednostno na strehah in fasadah objektov. Samostojne sončne elektrarne, zgrajene neposredno na tleh, v tem planskem obdobju niso predvidene.
(12) Izraba lesne biomase je smiselna tako za manjše, individualne sisteme ogrevanja kot za večje sisteme (daljinsko ogrevanje). Daljinsko ogrevanje je smiselno načrtovati na gosteje poseljenih območij, predvsem na območju večstanovanjskih objektov v občinskem središču.
21. člen
(komunikacijsko omrežje)
V občini se zagotovita povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Na območju Občine Oplotnica je trenutno v funkciji ena bazna postaja mobilne telefonije. Bazne postaje mobilne telefonije so potrebne za zagotavljanje kvalitetnega in zadostnega pokrivanja posameznega območja s signalom. Sistem baznih postaj se gradi na območju celotne države in se prilagaja novim tehnologijam. Bazna postaja je lahko kot samostojni objekt zabojnik z napravami in antenski stolp (10–40 m), lahko pa so antene postavljene na obstoječi objekt, naprave pa na obstoječi prostor.
Pri načrtovanju objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno slediti naslednjim pogojem:
– pri umeščanju objektov mobilne telefonije je treba upoštevati celovito in kvalitetno pokrivanje posameznih območij s signalom in tehničnimi normativi, ki veljajo za naprave mobilne telefonije,
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino, ob upoštevanju tehničnih normativov in pogojev za postavljanje tovrstnih objektov, če obstajajo možnosti, se objekte in naprave mobilne telefonije umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne in komunalne koridorje ter naprave,
– pri načrtovanju objektov in naprav mobilne telefonije se le-ta umešča tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
2.5 Okvirna območja naselij
22. člen
(okvirna območja naselij)
(1) Kot okvirna območja naselij se opredeli območja, ki so bila v predhodnem aktu opredeljena kot območja naselij. Ta območja se dopolni in uskladi s spremembami, ki so posledica novih širitev in izvzemov nepozidanih stavbnih zemljišč. Tako se kot okvirno območje naselja opredeli območje občinskega središča Oplotnica.
(2) Kot okvirna območja naselij se opredeli podeželska naselja in vasi Božje, Čadram, Dobrova pri Prihovi, Dobriška vas, Koritno, Malahorna, Markečica, Pobrež, Prihova, Straža pri Oplotnici, Ugovec. Območja se določi na podlagi opredelitve naselja v predhodnem prostorskem aktu, ki se jih mestoma dopolni in uskladi z že obstoječimi strukturami naselja in manjšimi širitvami, predvsem v korist posamičnih stanovanjskih gradenj in v korist širitev kmetij.
(3) Kot del naselja se opredeli območje Župnijskega središča Čadram in okoliških strnjenih struktur, ki so bila v predhodnem prostorskem aktu opredeljena kot območja poselitve izven naselij.
(4) Na novo se opredeli okvirna območja naselij, ki so bila v predhodnem aktu opredeljena kot območja poselitve izven naselij in ki izpolnjujejo kriterije za opredelitev naselja po SPRS, t.j. da zaselek obsega vsaj deset stanovanjskih stavb. To so naselja Gorica pri Oplotnici (osrednje območje v severnem delu ter dve samostojni območji severno ob naselju Malahorna), Lačna Gora, Raskovec, Straža pri Oplotnici (ločeno vzhodno območje naselja), Zgornje Grušovje (dve ločeni območji). Okvirna območja teh naselij se določi skladno z obstoječimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami ter predvidenimi manjšimi širitvami stavbnih zemljišč.
(5) Naselij, ki vključujejo tudi območja sanacije razpršene gradnje ter novih naselij sanacije razpršene gradnje, se v tem aktu ne določi.
2.5.1 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
23. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
(1) Na območju občine se določi območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec, na podlagi naslednjih kriterijev:
– poselitve nizke gostote kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini,
– pojava samotnih kmetij in zaselkov, razdrobljenih, razpršenih raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred l. 1967.
(2) Načrtovanje novih posegov na območjih razpršene poselitve je možno le skladno z usmeritvami iz državnega strateškega prostorskega načrta. Poselitev na območjih razpršene poselitve se ohranja z načrtovanjem obnove in prenove zakonito zgrajenih stavb. Nove posege v prostor se dopušča le, če neposredno služijo:
– kmetijski in gozdarski proizvodnji,
– bivanju, če gre za izboljšanje pogojev za bivanje na kmetiji in se objekti umeščajo v okviru obstoječih gradbenih parcel ali ob njihovem robu,
– turistični dejavnosti,
– opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb ali če so namenjeni;
– splošni rabi,
– varstvu okolja,
– ohranjanju narave,
– ohranjanju kulturne dediščine,
– ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine,
– športu in rekreaciji,
– rabi naravnih dobrin in
– sanaciji opuščenih območij izkoriščanja ter
– obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Območja razpršene poselitve se kot avtohton poselitveni vzorec pojavljajo na območju Podpohorskih in Dravinjskih goric ter na južnih obronkih Pohorja predvsem na območju statističnih naselij Ugovec, Okoška Gora, Zlogona Gora, Zlogona vas, Čadram, Lačna Gora, Koritno, Božje, Kovaški Vrh, Gorica pri Oplotnici, Brezje pri Oplotnici, v manjši meri pa tudi na območju statističnih naselij Malahorna, Markečica, Dobriška vas, Pobrež, Dobrova pri Prihovi, Zgornje Grušovje, Prihova, Raskovec, Straža pri Oplotnici.
(4) Na podlagi ustreznih načrtovalskih kriterijev se določijo vinogradniška območja, znotraj katerih je možno načrtovati stavbna zemljišča za vinogradniške objekte. Ta območja se opredelijo na tradicionalnih vinogradniških območjih Podpohorskih in Dravinjskih goric na območjih razpršene poselitve v statističnih naseljih Zlogona Gora, Gorica pri Oplotnici, Okoška Gora, Zgornje Grušovje, Ugovec, Raskovec, Čadram, Straža pri Oplotnici, Lačna Gora, Koritno, Zlogona vas, Prihova, Brezje pri Oplotnici, Malahorna, Pobrež, Dobriška vas in Oplotnica. Novi objekti se načrtujejo na podlagi posameznih pobud, če zadostujejo naslednjim kriterijem:
– minimalna površina vinograda ali sadovnjaka mora znašati minimalno 30 arov, če se načrtuje na najboljših kmetijskih zemljiščih oziroma 10 arov, če se načrtuje na drugih kmetijskih zemljiščih. V primerih, ko je nasad manjši od predpisanega oziroma še v fazi načrtovanja, je možno načrtovati stavbno zemljišče, vendar mora investitor še pred izdajo gradbenega dovoljenja za vinogradniško klet zasaditi/dosaditi potrebne površine,
– velikost stavbnega zemljišča lahko za posamezni objekt znaša največ 300 m2,
– zemljišče mora imeti možnost priključevanja na javno cesto ali pot, vodovod in elektriko,
– velikost vinogradniškega objekta in njegove oblikovne značilnosti se določi na podlagi značilne tradicionalne lokalne arhitekture in se jih predpiše v prostorskih izvedbenih pogojih.
(5) V izvedbenem delu OPN se za območja stavbnih zemljišč za vinogradniške objekte določi podrobno namensko rabo prostora z oznako Av, za katero se predpišejo prostorski izvedbeni pogoji.
2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij
24. člen
(splošne določbe za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja se bodo razvijala v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V največji meri se bo razvoj usmerjal v občinsko središče naselje Oplotnica skupaj z naseljem Čadram ter v lokalno središče Prihova. V teh naseljih je potrebno zagotavljati možnosti za stanovanjsko gradnjo, pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo.
(3) Naselja se bodo praviloma razvijala navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.
(4) V območjih naravnih vrednot in posebnih varstvenih območij (območjih Natura 2000) se ne načrtuje nove poselitve. Ob širitvah poselitvenih območij in gradnji objektov izven poselitvenih območij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), območjih varovanih habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatih ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
25. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prenove in novogradnje se urbanistično in arhitekturno prilagajajo obstoječi strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dovoljeno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetijske in stanovanjske gradnje ter za razvoj dejavnosti, ki omogočajo diverzifikacijo gospodarstva, vključno s turistično ponudbo.
2.6.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
26. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V največji meri se bo razvoj usmerjal v občinsko središče Oplotnica ter z njo funkcionalno povezano naselje Čadram in naselje Prihova, ki so naselja centralnega značaja. V teh naseljih se krepi centralne funkcije (javna uprava, šolstvo, zdravstvo ipd.). V Oplotnici se centralne funkcije v največji meri usmerja v jedro naselja (Graščina z grajskim kompleksom), novejše centralno območje ob ul. Pohorskega bataljona in v trgovski center ob avtobusni postaji. V Čadramu se centralne dejavnosti prednostno usmerja v poslovno cono Čadram. V Prihovi se centralne dejavnosti prednostno usmerja v območje centralnih dejavnosti Prihova. Območje se večinsko nameni izobraževalnim in vzgojnim dejavnostim, zraven pa se načrtuje centralne dejavnosti.
(2) Stanovanjske in kmetijske funkcije se razvija v vseh naseljih. V naselju Oplotnici se kmetijstvo ohranja v zdajšnjem obsegu na območju tradicionalnih kmetijskih gospodarstev v starem vaškem jedru. Na ta način se ohranja in obnavlja povečini kulturno-varstveno zaščitene kmetijske objekte, tradicionalno tlorisno zasnovo in značaj vaškega jedra. Spodbuja se razvoj tistih dopolnilnih dejavnosti, ki v jedro naselja sodijo. To so turizem na kmetiji, tradicionalne obrti ipd.
(3) Južno ob naselju Oplotnica je večje območje stavbnih zemljišč, namenjeno turizmu. Tu se razvija turistične dejavnosti, predvsem v povezavi z načrtovanimi termami.
(4) Komunalne dejavnosti se umešča v zato predvidena območja severno ob naselju Oplotnica (center za ravnanje z odpadki) ter v vzhodno ob naselju Malahorna (centralna čistilna naprava).
(5) Proizvodne dejavnosti se razvija v zato namenjenih conah v Oplotnici, Čadramu in Brezju pri Oplotnici.
(6) V ostalih naselij se razvija stanovanjske, kmetijske in tiste dejavnosti, ki prispevajo k diverzifikaciji podeželja in ustvarjajo nova delovna mesta. To so turizem, obrt, storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti ipd.
2.6.3 Sanacije razpršene gradnje
27. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Na območju občine se sanacije razpršene gradnje ne predvideva.
(2) Posamezna manjša območja razpršene gradnje se komunalno in oblikovno sanira.
2.6.4 Celovita prenova naselja
28. člen
(celovita prenova naselja)
Celovita prenova naselij oziroma delov naselij ni predvidena.
2.6.5 Urbanistično oblikovanje naselij
29. člen
(oblikovna podoba naselij)
(1) Zagotovljena mora biti skladna oblikovna podoba naselij tako, da bodo pri novogradnjah in prenovah zagotovljeni varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja, prenova in sanacija razvrednotenih območij in ohranjanje obstoječih ter ustvarjanje nove arhitekturne in krajinske prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi kakovostmi prostora.
(2) Zagotavlja se ohranjanje prepoznavnosti naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Ohranjanje arhitekturne prepoznavnosti se izvaja z načrtnim urejanjem in prenovo naselij ter z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, urejanjem odprtih, predvsem javnih površin in s kakovostnim oblikovanjem ter z racionalno rabo prostora in ureditvami za racionalno rabo energije.
(3) Pri načrtovanju prostorskega razvoja in urejanja podeželskih naselij se zagotavlja upoštevanje tradicionalne strukture ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihovo značilno podobo silhuet in robov kot delov kulturne krajine ter spodbuja notranji razvoj zlasti s kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov. Nove kmetije se praviloma gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
(5) Z zelenimi prehodi se prepreči nezaželeno zraščanje posameznih naselij.
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
30. člen
(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)
(1) Občina bo na svojem območju spodbujala vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernih pogojev za kmetije. Ohranjala bo kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč, s katero se bodo ohranjale kakovostne kulturne krajine. Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini bo potrebno zagotavljati prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. V občini se bodo še naprej razvijale kmetijske panoge: živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in vinogradništvo. Na območju občine se spodbuja čebelarstvo.
(2) Za izvajanje kmetijske dejavnosti so primerna vsa razpoložljiva zemljišča v občini (najboljša in druga zemljišča). Poglavitna dejavnost na območju občine bo tudi v prihodnje živinoreja s poljedelstvom. Pridelava grozdja in vinogradništvo se bosta še naprej razvijala na vinogradniških območjih. Sadjarstvo se bo razvijalo na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake.
(3) V območjih ohranjanja narave ob vodotoku Božjenica, vodotoku Oplotnica južno od naselja Oplotnica in Čadramskem potoku, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana oziroma ogrožena biotska raznovrstnost travišč, se na priobalnih zemljiščih usmerja v ekstenzivno rabo in izvaja omilitvene ukrepe za ohranjanje ekstenzivnih travišč.
(4) Turizem naj postane pomembna razvojna gospodarska usmeritev občine. Razvoj sonaravnega turizma, ki temelji na naravnih in kulturnih kakovostih Pohorja, Podpohorskih goric in Dravinjskih goric, se spodbuja s posodabljanjem cestnega omrežja, z ustrezno predstavitvijo in označitvijo posameznih atraktivnih območij ter z njihovim vključevanjem v programe in aktivnosti ponudnikov turističnih storitev. Spodbuja se razvoj kmečkega turizma, pohodništva, kolesarstva ter ponudbo bivanja turistov v zidanicah na vinogradniških območjih.
31. člen
(zasnova prostorskega razvoja gozdarstva)
(1) Gozdovi so v Občini Oplotnica po površini najobsežnejša raba prostora in največji naravni sistem, saj obsegajo 44% občine. Zaradi svojega obsega in prostorske razporeditve so gozdovi eden najpomembnejših tvorcev krajinske identitete. Stanje gozda zato vpliva na stanje celotnega prostora. Razprostranjenost gozda zaradi različnih naravnih razmer in kulturnega razvoja ni enakomerna. V ravninskem delu občine je območje kmetijske krajine, kjer je delež gozda najmanjši. V območju Pohorja je pas gozdnate krajine, kjer se prepletajo gozdovi in kmetijska raba. Gozd predstavlja enega od pomembnih naravnih obnovljivih virov, s katerim lahko ob primernem izkoriščanju in tehnologiji zagotavljamo ustrezno preskrbo lesnopredelovalne industrije z lesnimi surovinami, hkrati pa lahko zagotavljamo tudi določeno stopnjo energetske oskrbe prebivalstva. Večjih zaraščajočih površin ni, mestoma pa se pojavljajo potrebe za poseganje v gozdni prostor zaradi zaokroževanja kmetijskih zemljišč, v zadnjem času pa tudi zaradi urbanizacije.
+-----------------------------+----------------+----------------+
|Stanje gozdov v občini po | Ha | % |
|kategorijah | | |
+-----------------------------+----------------+----------------+
|– Večnamenski gozdovi | 1.443,21 | 43,6 |
+-----------------------------+----------------+----------------+
|– Gozdovi s posebnim | 0,00 | 0,0 |
|namenom, ukrepi dovoljeni | | |
+-----------------------------+----------------+----------------+
|– Gozdovi s posebnim | 0,00 | 0,0 |
|namenom, ukrepi niso | | |
|dovoljeni | | |
+-----------------------------+----------------+----------------+
|– Varovalni gozdovi | 0,00 | 0,0 |
+-----------------------------+----------------+----------------+
|Skupaj površina gozda | 1.442,21 | 43,6 |
+-----------------------------+----------------+----------------+
|Celotna površina občine | 3.313,66 | 100,0 |
+-----------------------------+----------------+----------------+
Najpomembnejše funkcije gozdnega prostora so lesno-proizvodna, biotopska in hidrološka. Ekološke funkcije na 1. stopnji poudarjenosti so na površini 7 ha. Socialne funkcije na 1. stopnji poudarjenosti pa se ne pojavljajo. Lesno-proizvodna funkcija 1. stopnje poudarjenosti je izražena na večini gozdov v občini.
(2) Najpomembnejši cilji v okviru prostorskega razvoja gozdov v občini so:
– povečanje sonaravne lesne proizvodnje;
– zagotoviti ohranitev prepoznavnih značilnosti na območju občine za katero je značilno prepletanje kmetijskih površin in gozda;
– ohranitev biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot;
– zagotavljanje krajinsko ekološke pestrosti v kmetijski krajini;
– ohranjanje vloge gozda pri varstvu naravnih virov.
Zaradi velike gozdnatosti občine se ne spodbuja povečanja gozdnih površin. Ocenjuje se, da bo gozdnatost v občini v prihodnje stabilna, vendar se bo gozdni rob kljub temu spreminjal, na eni strani zaradi zaokroževanja kmetijskih zemljišč, na drugi strani pa zaradi lokalnega zaraščanja manj primernih ali razdrobljenih parcel.
(3) Usmeritve za presojo posegov v gozd in gozdni prostor:
– v večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemni primerih – ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora;
– v osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni in gozdnati krajini je dopustno na račun gozda osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine;
– v kmetijski krajini z zelo malo gozdov (pod 25 %) so le izjemoma dopustni posegi v prostor, še posebno v primeru nameravanih posegov v večje gozdne površine in predvidenih popolnih odstranitev gozdnih površin katerekoli velikosti. V primeru neobhodnih posegov v gozdove si je v teh območjih potrebno prizadevati za osnovanje nadomestnih gozdnih površin;
– umeščanje elektroenergetskih objektov in naprav v prostor naj se načrtuje tako, da se kolikor je le mogoče upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute;
– nove stanovanjske in industrijske objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben razen zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.
32. člen
(zasnova prostorskega razvoja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) Pridobivanje mineralnih surovin bo še nadalje organizirano s ciljem, da se zagotovi uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini ter ob tem upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora.
(2) V občini se ohranja pridobivalni prostor Brezje pri Oplotnici (tehnični kamen – dolomit) in pridobivalni prostor Obrovnik (naravni kamen – skrilavi gnajs).
(3) Za morebitno ureditev novih pridobivalnih prostorov je potrebno zagotoviti izdelavo vsakokratnih predhodnih preveritev, utemeljitev in določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
33. člen
(zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami)
(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč je potrebno upoštevati:
– da je prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Za pripravo prostorskih aktov občine s področja upravljanja z vodami, ki izhajajo iz SPRS, je potrebno upoštevati naslednja obvezna izhodišča:
– vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. V okviru priprave prostorskih aktov se zagotavlja njihovo celovito obravnavo po povodjih in porečjih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri načrtovanju. Na poplavnih, erozijskih plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki;
– za zagotavljanje ustrezne oskrbe prebivalcev s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena;
– med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine. Spodbuja se izraba celinskih voda za rekreacijske dejavnosti, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, še posebej na zavarovanem območju in posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).
(3) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Pri vodotokih, ki potekajo v nasipih, je za mejo vodnega zemljišča šteti spodnji rob visokovodnega nasipa na zračni strani. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red. Vsi vodotoki na območju Občine Oplotnica spadajo med vodotoke 2. reda.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa Zakon o vodah:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja,
– izvajanju nalog policije.
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(5) Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o vodah, ki pravijo, da so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati snovi v trdi, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanin ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(6) Pri pripravi prostorskega akta je potrebno upoštevati varstvena območja po Zakonu o vodah, in sicer:
– vodovarstvena območja,
– območja kopalnih voda.
Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je potrebno pri načrtovanju dosledno upoštevati Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni list RS, št. 64/04, 5/06) ter omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa.
(7) Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu z Zakonom o vodah prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(8) Za erozijska območja se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območju je v skladu z Zakonom o vodah prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijskih moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer OPN Občine Oplotnica,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(9) Za plazljivo območje je v skladu z Zakonom o vodah potrebno določiti zemljišča, kjer je zaradi pojava vode in geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme segati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(10) Za plazovito območje se določijo zemljišča, kjer redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika nevarnost, da se pojavijo. Na plazovitih območjih je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
(11) V skladu z Zakonom o vodah je na priobalnih zemljiščih prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(12) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
(13) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je potrebno predvideti v skladu z Zakonom o vodah, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost.
(14) Vsa območja, kjer nastajajo odpadne vode, je potrebno opremiti s kanalizacijskim omrežjem, ki naj bo načrtovano v ločenem sistemu. Kanalizacijsko omrežje mora biti zaključeno z ustrezno čistilno napravo. Vse odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, kolikor ta obstaja, oziroma morajo zagotoviti priključek takoj, ko je to mogoče.
2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
34. člen
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti je treba ohranjati krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero bodo ohranjene najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Poleg zgodovinsko pogojenega razvoja, ki je zabeležen v narodovem spominu, je pomembno varovati tudi naravne sestavine prostora ter tradicionalno ekstenzivno kmetijsko rabo.
35. člen
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Za prepoznavnost prostora so bistvenega pomena objekti kulturne dediščine poleg tega pa tudi osamele kmetije (stanovanjski in gospodarski objekti z ohišnicami, po navadi sadovnjaki), mlini, žage, kozolci (predvsem skupine kozolcev) ter lovske koče in lovske opazovalnice. Usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti krajin je treba vključiti v prostorske, razvojne in sektorske programe za zagotavljanje ustreznega razvoja kulturne krajine, pa tudi druge kulturne dediščine.
36. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V občini je treba z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(2) Za doseganje trajnostnega razvoja, ki posebej obravnava nacionalne identitete in kulture, je potrebno povezovanje naslednjih ukrepov:
– uveljaviti kulturo v njeni celosti, to je etičnih, socialnih, gospodarskih in političnih razsežnostih, vzpostavljenih skozi zgodovinski razvoj, in jo odpirati sodobnemu svetu;
– razvijati kulturno raznolikost in nacionalno identiteto kot sintezo kulturnih ciljev in smotrov;
– razvijati zavest, da je kultura zgodovinski temelj nacionalne identitete in sodobna evropska prepoznavnost slovenske države kot kohezivnost različnih kulturnih identitet, od nacionalne do lokalnih, od univerzalne do individualnih;
– krepiti skupni slovenski kulturni prostor ter ohranjati in razvijati slovenski jezik;
– vzpostaviti spodbudno okolje za ustvarjalnost in večjo dostopnost kulturnih dobrin ter odpirati medijski prostor;
– celostno ohranjati in razvijati kulturno dediščino in jo povezovati s sodobnim življenjem in ustvarjanjem, saj mora družba našega časa prevzeti odgovornost do kulturne dediščine in v tem izpolniti svoj moralni dolg do prihodnjih generacij;
– vzpostavljati ustrezno kulturno okolje, v katerem uspeva na znanje oprto gospodarstvo;
– tesneje povezovati kulturo in znanost pri razvoju Slovenije in prenašati dosežke in presežke v gospodarstvo, kar je temelj družbenega blagostanja;
– tesneje povezovati kulturo, znanost in izobraževanje z namenom dviga kakovosti proučevanja in poučevanja in s tem podpirati nadarjenost in razvijati ustvarjalnost vsakega posameznika;
– spodbujati vlaganja in razvijati javno in zasebno partnerstvo v kulturi;
– poudarjati etične opredelitve, pomembne za posameznika in družbo, pri načrtovanju različnih področij; etika mora sousmerjati odločitve, ki bodo vplivale na izrabo kulturnih in naravnih virov, prostora in živega sveta.
(3) Poglavitni cilji na področju kulture in kulturnih dejavnosti so osnova za zagotavljanje uresničevanja javnega interesa za kulturo:
– zagotavljanje pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin in ohranjanje kulturne raznolikosti in identitete;
– pojmovanje kulture kot kategorije (prostorskega) razvoja;
– zagotavljanje optimalnega delovanja javne infrastrukture na področju kulture;
– zagotavljanje varstva kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada;
– zagotavljanje varstva kulturnih dobrin pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(4) Na področju knjige je potrebno:
– spodbuditi razvoj knjigarniške mreže;
– spodbujanje prednostne skrbi za knjigarne kot kulturne infrastrukture, ki je v javnem interesu.
(5) Pri splošnih knjižnicah se zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin in pogojev za ustvarjalnost odraža v zahtevi po spodbujanju razvoja knjižnične mreže. V javni interes na področju knjižnične dejavnosti tako sodijo:
– zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za uporabo gradiva (osrednja knjižnica in lokalna mreža);
– razvoj mreže do osrednje knjižnice do izposojevališč (v lastni občini) in krajevnih knjižnicah (v drugih občinah, glede na državno mrežo);
– zagotovitev ustreznih prostorov osrednje knjižnice v središču občine;
– zagotovitev mreže postajališč premičnih zbirk (bibliobusa ali klasičnih premičnih zbirk) v krajih z manj kot 1500 prebivalci in več kot 4 km oddaljenosti od najbližje knjižnice;
– zagotavljanje prostorskih pogojev in opreme za pridobivanje informacij, neformalno izobraževanje in smotrno izrabo prostega časa v knjižnici ter v zvezi s tem;
– optimalna ponudba knjižničnega gradiva in dostop do njega;
– ponudba informacij in storitev (klasičnih in elektronskih), ki izpolnjujejo večino kulturnih, izobraževalnih, informacijskih in socialnih potreb lokalnega okolja;
– bralna kultura, informacijska pismenost in podpora vseživljenjskemu učenju:
– dostop do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije;
– dostop do interneta in informacijskih virov lokalne in državne uprave (e-uprava);
– hitre komunikacije.
37. člen
(usmeritve za ohranjanje narave)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za Občinski prostorski načrt Občine Oplotnica.
(2) Ohranjanje naravnih kakovosti je potrebno zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
– zavarovano območje narave:
+------+-------------------+-----------+-----------+------------+
|Ident.|Ime |Status |Stanje – |Uradna |
|št. | | |sprememba |objava |
+------+-------------------+-----------+-----------+------------+
|312 |Partovec, ribnik |Naravni | |Odlok o |
| |in gozd okoli |spomenik | |razglasitvi |
| |ribnika | | |naravnih |
+------+-------------------+-----------+-----------+znamenitosti|
|455 |Oplotnica-park |Spomenik | |in |
| | |oblikovane | |nepremičnin |
| | |narave | |kulturnih |
+------+-------------------+-----------+-----------+ter |
|428 |Pučnikov dob v |Naravni | |zgodovinskih|
| |Dobrovi pri |spomenik | |spomenikov |
| |Prihovi št. 5 | | |na območju |
+------+-------------------+-----------+-----------+Občine |
|425 |Ložakov dob v |Naravni | |Slovenska |
| |Partovcu pri |spomenik | |Bistrica |
| |Markečici | | |(Uradni list|
+------+-------------------+-----------+-----------+RS, št. |
|422 |Trije stari dobi |Naravni | |21/92) |
| |pri Čadramu |spomenik | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ |
|406 |Lipa pri cerkvi |Naravni |Napačno | |
| |sv. Barbare v |spomenik |vrisana | |
| |Markečici/Malahorni| |točka ZO – | |
| | | |upošteva | |
| | | |se | |
| | | |koordinate | |
| | | |NV 6221 | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ |
|391 |Lipa pri cerkvi |Naravni | | |
| |sv. Marije na |spomenik | | |
| |Prihovi | | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ |
|378 |Vaška lipa v |Naravni | | |
| |Malahorni |spomenik | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+ |
|371 |Lipa pri gostilni |Naravni | | |
| |Zimrajh, Brezje |spomenik | | |
| |št. 13 | | | |
+------+-------------------+-----------+-----------+------------+
Za zavarovana območja se upošteva varstveni režim navedenega odloka.
– naravne vrednote:
– izbrisane naravne vrednote oziroma naravne vrednote, ki so predlagane za izbris:
– ekološko pomembna območja:
+-------+------------+------------------------------------------+
|Ident. |EPO |Kratka oznaka |
|št. | | |
+-------+------------+------------------------------------------+
|41200 |Pohorje |Obsežno in kompleksno gorsko območje, ki |
| | |je del Centralnih Alp. Edino naše gorovje |
| | |na silikatni geološki podlagi. Ekološki |
| | |sistemi so specifični ter specializirani. |
| | |Velika raznolikost habitatnih tipov |
| | |(travišča, bukovi in smrekovi gozdovi, |
| | |ruševje, barjanska smrekovja, aktivna |
| | |visoka ter prehodna barja, potoki) ter |
| | |redkih in ogroženih rastlinskih in |
| | |živalskih vrst. |
+-------+------------+------------------------------------------+
|43400 |Oplotnica |Območje je ekološki koridor v smeri |
| | |severozahod-jugovzhod in povezuje alpsko |
| | |in panonsko biogeografsko območje. |
| | |Naravovarstveno pomembna sta potoka. |
| | |Naravovarstveno pomembna sta potoka |
| | |Oplotnica in Čadramski potok s pritoki in |
| | |dobro ohranjeno grmovno in drevesno |
| | |zarastjo v ozkih dolinah (Božjenica, |
| | |Breznica, Gračanica), nižinski del z |
| | |ohranjenimi hrastovimi in gabrovimi |
| | |gozdovi (gozdni rezervat Partovec z |
| | |ribnikom) ter delno ohranjena termofilna |
| | |travišča na vinogradniškem območju in |
| | |vlažnimi travniki v nižinskem delu. Na |
| | |območju so prisotni mednarodno pomembni |
| | |habitatni tipi ter habitati ogroženih |
| | |rastlinskih in živalskih vrst. |
+-------+------------+------------------------------------------+
– posebna varstvena območja (Natura 2000):
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+
|Območje |Tip območja|SDF ID |Skupina |Površina (v |
| | | | |ha) |
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+
|Pohorje |pPOO, POO |SI3000270 |pPSCI, SAC |170,49 |
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+
|Vitanje- |pPOO |SI3000311 |pPSCI |293,14 |
|Oplotnica | | | | |
+-------------+-----------+-----------+-----------+-------------+
2.7.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter območja in objekti za potrebe obrambe
38. člen
(obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na poplavnih območjih potokov Oplotnica, Čadramski potok in Gračanica se dejavnosti in posegi v prostor temu dejstvu prilagodijo.
(2) Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki.
(4) Občina spada v VII. cono potresne ogroženosti, v štajersko-goriško seizmogeno območje (F). Projektni pospešek je 0,125 g. Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(5) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ukrepe varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
– pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih posledic požara za ljudi, premoženje in okolje,
– pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz objektov,
– dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce do in okrog objektov,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požarov.
(6) Za načrtovanje ukrepov varstva pred požarom je potrebno upoštevati ukrepe, določene s predpisi s področja zagotavljanja požarne varnosti:
– določiti način izpolnjevanja gradbenih zahtev za zagotovitev požarne varnosti pri načrtovanju stavb;
– določiti zahteve za odmike med objekti in protipožarne ločitve za preprečevanje širjenja požara;
– določiti skupne količine vode potrebno za gašenje požarov v naseljih na obravnavanem področju, ki jih je potrebno zagotoviti iz javnega hidrantnega omrežja ali na druge predpisane načine;
– določiti zahteve za intervencijske poti in dovoze do objektov ter predpisane postavitvene površine za gasilce okrog objektov.
(7) Na območju občine se za potrebe obrambe opredeli sledeča območja:
– za pokop večjega števila ljudi se opredeli kmetijske površine neposredno ob pokopališčih v Čadramu in Prihovi,
– za pokop živalskih kadavrov se opredeli površine neposredno ob večjih živinorejskih obratih in farmah v primeru, če jih ni možno odvažati v zato namenjene kafilerije,
– za deponije ruševin so opredeljeni glinokopi v Pragerskem (v Občini Slovenska Bistrica), poligon v Brinjah, kamnolom v Poljčanah (v Občini Poljčane) ter kamnolom Brinjeva gora. Kolikor odvozi na te lokacije ne bi bili možni, se za odlaganje ruševin opredeli bližje primerne nepozidane površine ob glavnih prometnicah zunaj mej vseh strnjenih naselij v občini, prednostno na drugih kmetijskih površinah, ki ležijo izven poplavnih območij in izven območij kulturne in naravne dediščine;
– za zbirna mesta za prejem pomoči se opredeli primerne javne objekte, ploščadi in športna igrišča v vseh strnjenih naseljih v občini, prednostno pa kulturne in športne dvorane ter večje skladiščne objekte;
– kot zbirna mesta za evakuacijo ljudi se opredeli športno dvorana Milenij, OŠ Oplotnica ter RTC Trije kralji-šotorišče.
(8) Na območju Občine Oplotnice ni območij in objektov za potrebe obrambe.
2.7.4 Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev
39. člen
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)
(1) Trase prometnic je treba načrtovati čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se je treba izogibati območij in objektov kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(2) Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase.
40. člen
(usmeritve za umeščanje komunale, energetske in telekomunikacijske infrastrukture)
(1) Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki naj v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se je treba izogibati območij kulturne dediščine in drugih območij in prvin, pomembnih za prepoznavnost, ter naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
(2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.
(3) Zaradi tehnološkega razvoja se v bližnji prihodnosti pričakuje povečanje števila novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo temeljile na brezžičnem prenosu podatkov in bodo za svoje delovanje potrebovale zračne povezave, antene in oddajnike. Za vse tovrstne nove objekte in tehnologije je treba zagotoviti določitev mikrolokacij, ki niso v vidnem stiku s poselitvijo in s turističnimi točkami ter območji. Zato bi bilo treba v postopkih za dokončno umestitev tovrstnih objektov v prostor pretehtati možnosti za določitev vidno manj problematičnih lokacij oziroma mikrolokacij, na katerih ti objekti in naprave ne bodo povzročali obremenjevanja prebivalcev z elektromagnetnim sevanjem.
(4) Na območjih kulturne dediščine se komunalni in drugi infrastrukturni vodi praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Večji objekti infrastrukture se umeščajo izven pomembnejših prostorskih vizur na kulturne spomenike in njihovo ambientalno okolje oziroma vplivno območje.
(5) Pri umeščanju čistilnih naprav se upošteva naslednja merila:
1. njihova lokacija naj bo praviloma odmaknjena od območij stanovanj, mešanih območij in območij družbene infrastrukture;
2. njihova lokacija naj bo praviloma vezana na vodotok, ki je sposoben prevzeti predvidene količine očiščene odpadne vode;
3. njihova lokacija naj bo dobro dostopna, zlasti kadar se do čistilne naprave dovažajo vsebine greznic ali če se odpadno blato s čistilne naprave odvaža na drugo lokacijo.
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
41. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta se določijo območja naslednjih namenskih rab zemljišč:
– stavbna zemljišča,
– kmetijska zemljišča,
– gozdna zemljišča,
– vodna zemljišča,
– druga zemljišča,
ki se delijo še na podrobnejše namenske rabe.
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po zagotavljanju teh zemljišč in predvideni obseg ter lokacija teh zemljišč. Obstoječa stavbna zemljišča v naseljih in izven njih se redefinirajo v skladu z dejansko rabo, načrtovanim razvojem ter predpisi s področja načrtovanja prostora, varstva človekovega zdravja, varstva pred naravnimi nesrečami ipd.
(3) Najboljša in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi zemljišča in o stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(4) Gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v veljavnem planskem aktu in podatkov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (evidenca dejanske rabe kmetijskih zemljišč).
(5) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza teh zemljišč v predhodnem prostorskem aktu, dejanski rabi zemljišč ter veljavnih katastrskih podatkov in letalskih posnetkov (DOF).
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
42. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določeni prostorski izvedbeni pogoji za naselja, za območje razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih enotah urejanja prostora, ki so določene glede na tipologijo gradnje. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora (DIP), lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3. IZVEDBENI DEL
43. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa splošne prostorske izvedbene pogoje, prostorske izvedbene pogoje za posamezna območja podrobnejše namenske rabe (Priloga 1) in prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora (Priloga 2).
(2) Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta določa dopustno izrabo za posamezna območja namenske rabe.
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba prostora in dopustna izraba prostora
44. člen
(splošna določila o enotah urejanja prostora)
(1) Območje občine se deli na enote urejanja prostora (EUP). Te EUP so določene:
– za naselja oziroma dele naselij: Božje, Čadram, Dobrova pri Prihovi, Dobriška vas, Gorica pri Oplotnici, Koritno, Lačna Gora, Malahorna, Markečica, Oplotnica, Pobrež, Prihova, Raskovec, Straža pri Oplotnici, Ugovec in Zgornje Grušovje;
– območja izven naselij (območja razpršene poselitve in območja krajine);
– posamezne prostorske ureditve izven naselij.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji za urejanje prostora, ki so navedeni v tem odloku,
– prostorsko izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe in so navedeni v preglednicah v Prilogi 1,
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v preglednicah v Prilogi 2,
– EUP, v kateri je predviden občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), je dodatno označena z oznako OPPN. Zanje do sprejema OPPN veljajo PIP za območja predvidenih podrobnih prostorskih načrtov (usmeritve za izdelavo OPPN in dovoljeni posegi do sprejetja OPPN).
45. člen
(splošna določila o namenski in podrobnejši namenski rabi prostora ter tipologiji gradnje)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin, ostala območja.
(2) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v spodnji preglednici, so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v Prilogi 1.
(4) Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (PC, PO), območja trgov (CU, SS, SK) ter tista igrišča, ki so javna (ZS).
Preglednica 1: Prikaz kategorij namenske rabe prostora na območju občine.
+---------------------------+-----------------------------------+
|OBMOČJA OSNOVNE |OBMOČJA PODROBNEJŠE |
|NAMENSKE RABE |NAMENSKE RABE |
+---------------------------+-----------------------------------+
|OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |S- OBMOČJA STANOVANJ |
| +-----------------------------------+
| |SS- stanovanjske površine |
| +-----------------------------------+
| |SK- površine podeželskega naselja |
| +-----------------------------------+
| |SB- stanovanjske površine za |
| |posebne namene |
| +-----------------------------------+
| |C- OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
| +-----------------------------------+
| |CU- osrednja območja centralnih |
| |dejavnosti |
| +-----------------------------------+
| |CD- druga območja centralnih |
| |dejavnosti |
| +-----------------------------------+
| |I- OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| +-----------------------------------+
| |IG- gospodarske cone |
| +-----------------------------------+
| |IK- površine z objekti za kmetijsko|
| |proizvodnjo |
+---------------------------+-----------------------------------+
| |B- POSEBNA OBMOČJA |
| +-----------------------------------+
| |BT- površine za turizem |
| +-----------------------------------+
| |Z- OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| +-----------------------------------+
| |ZS- površine za oddih, rekreacijo |
| |in šport |
| +-----------------------------------+
| |ZP- parki |
| +-----------------------------------+
| |ZK- pokopališča |
| +-----------------------------------+
| |ZD- druge zelene površine |
| +-----------------------------------+
| |P- OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| +-----------------------------------+
| |PC- površine cest |
| +-----------------------------------+
| |PO- ostale prometne površine |
| +-----------------------------------+
| |O- OBMOČJE OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| +-----------------------------------+
| |A- POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| |Av- površine vinogradniških kleti |
+---------------------------+-----------------------------------+
|OBMOČJA KMETIJSKIH |K1- NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|ZEMLJIŠČ +-----------------------------------+
| |K2- DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
+---------------------------+-----------------------------------+
|OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |G- GOZDNA ZEMLJIŠČA |
+---------------------------+-----------------------------------+
|OBMOČJA VODA |VC- POVRŠINSKE VODE |
+---------------------------+-----------------------------------+
|OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |LN- OBMOČJA NADZEMNEGA |
| |PRIDOBIVALNEGA PROSTORA |
+---------------------------+-----------------------------------+
46. člen
(pomen izrazov)
(1) Parcela, namenjena gradnji (gradbena parcela), je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti (NEO) so objekti, ki izpolnjujejo pogoje uredbe, ki razvršča objekte glede na zahtevnost.
47. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o dopustni izrabi prostora)
Dopustna izraba prostora ni določena.
3.2 PIP glede dopustnih dejavnosti, lege, velikosti in oblikovanja objektov in ureditev ter PIP glede parcelacije
48. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih)
Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v Prilogi 1. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja pa so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov.
Preglednica 2: Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti, uporabljenim v tem odloku, in Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/08).
+-----------------------------+---------------------------------+
|Poimenovanje dopustnih |Dejavnosti, navedene v Uredbi o |
|dejavnosti v tem odloku |standardni klasifikaciji |
| |dejavnosti |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Kmetijstvo |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, |
| |ribištvo |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Rudarstvo |B rudarstvo |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Proizvodne dejavnosti |C predelovalne dejavnosti |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Energetika |D oskrba z električno energijo, |
| |plinom in paro |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Oskrba z vodo, čiščenje |E oskrba z vodo; ravnanje z |
|odpadnih voda ter ravnanje z |odplakami in odpadki |
|odpadki | |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Trgovina ter |F gradbeništvo |
|storitvene dejavnosti |G trgovina; vzdrževanje in |
| |popravila motornih vozil |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Promet in skladiščenje |H promet in skladiščenje |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Gostinstvo in turizem |I gostinstvo |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Poslovne dejavnosti |J informacijske in komunikacijske|
| |K finančne in zavarovalniške |
| |dejavnosti dejavnosti |
| |L poslovanje z nepremičninami |
| |M strokovne, znanstvene in |
| |tehnične dejavnosti |
| |N druge raznovrstne poslovne |
| |dejavnosti |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Dejavnosti javne uprave |O dejavnosti javne uprave in |
| |obrambe; dejavnosti obvezne |
| |socialne varnosti |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Izobraževanje |P izobraževanje |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Zdravstvo in socialno |Q zdravstvo in socialno varstvo |
|varstvo | |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Kulturne, razvedrilne, |R kulturne, razvedrilne in |
|rekreacijske in športne |rekreacijske dejavnosti |
|dejavnosti | |
+-----------------------------+---------------------------------+
|Druge dejavnosti |S druge dejavnosti |
| |T dejavnost gospodinjstev z |
| |zaposlenim hišnim osebjem; |
| |proizvodnja za lastno rabo |
| |U dejavnost eksteritorialnih |
| |organizacij in teles |
+-----------------------------+---------------------------------+
Na območjih stanovanj se na objektih, v katerih se (na dan uveljavitve tega prostorskega načrta) izvaja dopustna nestanovanjska raba, dovoli novogradnja v obsegu prilagoditve objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti.
49. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)
Prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v Prilogi 1.
50. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, glede gradnje, postavitve in oblikovanja so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v Prilogi 1.
(2) Vrsto enostavnih in nezahtevnih objektov, ki jih je dovoljeno graditi v posamezni prostorski enoti, določa ta odlok.
(3) Če gre v prostorski enoti za preplet dejavnosti oziroma namenske rabe, je pri posameznem tipu objekta oziroma dejavnosti dovoljeno graditi le tiste vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so za posamezne dejavnosti oziroma namenske rabe navedeni v Prilogi 1.
(4) Začasni objekt sezonskega turističnega značaja se lahko postavi na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Lahko se postavi samo v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih.
(5) Začasni objekt, namenjen skladiščenju, se lahko postavi samo na območjih prireditev za časa prireditve, pri opravljanju dejavnosti sezonskega značaja, v območjih proizvodnih dejavnostih in območjih prometnih terminalov.
(6) Vadbeni objekt se lahko postavi samo na območjih, ki so za tak objekt predvidena v OPN.
(7) Kamp, ki je po dimenzijah začasni nezahtevni oziroma enostavni objekt, je lahko urejen samo na stavbnem zemljišču, ki ima neposreden dostop z javne poti, možnost navezave na električno in vodovodno omrežje ter navezavo na sistem za odvajanje in čiščenje odpadnih voda oziroma na čistilno napravo.
(8) Pokrit razstavni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru se lahko postavi v okviru gospodarske cone ali posebej opredeljenih prireditvenih površin.
(9) Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v pogledih s ceste in iz objektov.
(10) V vseh prostorskih enotah je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje prostorske enote ali prečkajo prostorsko enoto, vse ob smiselnem upoštevanju pogojev za oblikovanje arhitekture, ureditev okolice objektov in urbane opreme.
(11) Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, oporni zidovi, ograje, objekti javne razsvetljave, konfini, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.
(12) Protihrupne bariere se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 3 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil OPPN.
(13) Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteče.
(14) Postavitev kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih površinah. Na območjih pokopališč je dovoljeno postavljati kioske, namenjene spremljajočemu programu. Druge kioske je dovoljeno postaviti le kot začasne objekte za čas trajanja prireditev.
(15) Gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine.
(16) V vseh prostorskih enotah je dopustna gradnja spominskih obeležij.
(17) Oporne zidove in škarpe je dovoljeno graditi na vseh gradbenih parcelah na podlagi skupnih pogojev tega odloka. Oporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Praviloma naj se upoštevajo kvalitetni principi gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje.
(18) Ograjevanje parcel v naselju je dovoljeno.
(19) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene znotraj naselja. Izven območij naselij ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prosto stoječi oglasni panoji in zasloni, zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih ter nezahtevnih objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditve. Objekti za oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v soseščini.
(20) Čebelnjaki so zunaj območij kmetij prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje.
(21) Likovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov naj izhaja iz krajevno tradicionalnih značilnosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki pripadajo osnovnemu objektu, morajo biti praviloma oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) se uredijo v primeru pohodne strehe (terase), v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov za osebna vozila, garaž, drvarnic ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna, prosojna. Če je pomožni objekt prosto stoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Vrtne ute imajo lahko tudi šotoraste strehe. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na dvorišču ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje.
(22) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izveski in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.
(23) Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij.
(24) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(25) Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, so dopustne naslednje vrste nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhna stavba (objekt za lastne potrebe v kulturnovarstvenih smernicah):
– drvarnica – imeti mora podolgovat tloris, obod iz lesenih pokončnih letev, dvokapno streho z naklonom 40–45 stopinj, opečno kritino – izjemoma, če ne vpliva na varovane lastnosti enote, so možna tudi odstopanja;
– garaža – prvenstveno je treba zagotavljati njihovo vključevanje v objekte (gospodarske, poslovne, stanovanjske) oziroma v obliki nadkritih parkirnih mest;
– lopa – možna le, če to dopušča zasnova domačije oziroma hiše – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;
– nadstrešek – možen le, če to dopušča značaj objekta ali odprtega prostora;
– rezervoar – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, načeloma naj bo omejen z neizstopajočo živo mejo;
– uta oziroma senčnica – potrebna predhodna preveritev nemoteče vključitve v prostor, biti mora lesena;
– ograja – naj bo iz naravnih materialov ali žična, ki je lahko prepletena z živo mejo;
– pomožni infrastrukturni objekti:
– cestni objekti: avtobusno postajališče – na območju celotne občine izven mesta naj bo izdelana celostna podoba postajališč in druge opreme;
– energetski objekti:
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje – v območjih kulturne dediščine jih je potrebno speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo po oziroma izjemoma ob robovih naselja, gozda, cest ...;
– ločilno oziroma krmilno mesto – naj bo neopazno, umaknjeno na rob;
– transformatorska postaja – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, če to ni možno naj bo čimbolj neopazna, umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske dominante;
– relejna hišica – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;
– tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;
– fotovoltaične elektrarne – na objekte kulturne dediščine se načeloma ne postavlja elementov, še zlasti na vedutno izpostavljenih lokacijah; možnosti so na notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določati posebej;
– telekomunikacijski objekti:
– sekundarno telekomunikacijsko omrežje in bazne postaje – praviloma naj se izogibajo objektom in območjem kulturne dediščine. Če ni druge rešitve, je možna postavitev na njihovem robu. Umeščanje baznih postaj v cerkvene stolpe je možno le, če to ne bi imelo destruktivnih učinkov na historično substanco objekta in njihovo pojavnost v prostoru. Postavljanje stolpov oziroma drogov za bazne postaje v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo;
– komunalni objekti:
– objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem – izogibati se je potrebno objektom in območjem kulturne dediščine, če je postavitev neizogibna, naj bo črpališče na neizpostavljenem mestu, obdanem z živico;
– mala tipska čistilna naprava – območje postavitve ponovno zatraviti, spremljajoč objekt naj bo lesen, z dvokapno streho, umaknjen na ne izpostavljeno mesto;
– pomožni kmetijsko gozdarski objekti:
– čebelnjak – sledijo naj tradicionalnemu vzoru;
– gnojišče, gnojna jama – ograda ne sme presegati 1,3 m, locirano je lahko le v okviru domačije, v neposredni bližini hleva;
– gozdna cesta – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras;
– gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih tabel;
– gozdna žičnica – naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine;
– kašča – sledijo naj tradicionalnemu vzoru;
– kozolec – dopustna je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar, enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem ohranjanje obstoječih;
– kmečka lopa – postavitev možna le v okviru kmečkega gospodarstva;
– silos – možen samo v horizontalni obliki in to le v okviru kmečkega gospodarstva;
– skedenj – dopustna je postavitev regionalno značilnih skednjev;
– začasni objekti:
– začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega območja;
– začasni objekti za prireditve se smejo postaviti za omejen čas trajanja prireditve;
– začasni objekti za skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine;
– vadbeni objekti:
– dopustni so le v sklopu obstoječih učno-vzgojnih objektov;
– montažnih napihljivih šotorov naj se ne postavlja v območja kulturne dediščine;
– spominska obeležja:
– pred postavitvijo spominskih obeležij v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati prostorsko presojo postavitve in preveriti vpliv na obstoječo kulturno dediščino;
– urbana oprema – v območjih kulturne dediščine je treba urbano opremo načrtovati celostno:
– čakalnice in kolesarnice naj bodo prilagojene okolju in celostni podobi urbane opreme (postajališča, ekološki otoki ipd.);
– objekt za oglaševanje – na območju kulturne dediščine postavljanje objektov za oglaševanje ni dovoljeno, po potrebi naj se za krajevna obvestila uporablja lesene table pritrjene na posamezen vaški objekt;
– transparent – na območju kulturne dediščine postavljanje transparentov načeloma ni dovoljeno;
– skulptura – enako kot za spominska obeležja;
– večnamenski kioski – v območjih kulturne dediščine niso dopustni – v ta namen se lahko uporablja obstoječe opuščene objekte kulturne dediščine;
– vodnjaki – enako kot za spominska obeležja.
51. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede vrste dopustnih gradenj so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v Prilogi 1.
(2) Dopustne gradnje se določajo skladno s predpisi o graditvi objektov.
(3) Gradnja novih objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo in enoto urejanja prostora.
(4) Dozidave in nadzidave obstoječih stavb se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % osnovnega objekta oziroma dozidava upošteva velikost sosednjih objektov.
(5) Rekonstrukcija obstoječih objektov se dovoli na tistih območjih, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno podrobnejšo namensko rabo in enoto urejanja prostora. Rekonstruiranje objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pristojne organizacije za področje varstva kulturne dediščine.
(6) Vzdrževanje obstoječih objektov: za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih, legalno zgrajenih objektih, se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih objektov in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Pri vzdrževanju je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.
(7) Odstranitev objektov se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za posamezno enoto urejanja prostora.
(8) Spremembe namembnosti in rabe objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja pretežne namembnosti območja. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja. Dopustne so spremembe funkcije stavb za potrebe razvoja naselja (z upoštevanjem drugih meril in pogojev tega odloka). Ne glede na to sprememba namembnosti mlinov in žag ni dovoljena, razen za potrebe hidroelektrarn, s tem da ostane pretežni del objekta po namembnosti nespremenjen.
(9) V vseh območjih je dovoljena gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, podzemnega elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi pogoji, ki so navedeni v poglavju Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(10) Novogradnje, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti obstoječih stavb so dovoljene v skladu z osnovno namembnostjo območja, če so izpolnjene zahteve osvetlitve in osončenja objektov, če velikost zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost, če so parkirna mesta zagotovljena na gradbeni parceli oziroma v okviru javnih parkirnih površin in če gradnja nima negativnih vplivov na okolje.
(11) Prenove kvalitetnih objektov imajo načeloma prednost pred novogradnjami.
(12) Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, prenove, nadgradnje objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki je v javnem interesu in ki bo zagotavljala ustrezno raven oskrbe stanovalcev in drugih uporabnikov.
(13) Razpršena gradnja – obstoječi objekti na nestavbnih zemljiščih (skladno z evidenco stanja v prostoru – kataster stavb): dovoljena je rekonstrukcija, prenova in redno vzdrževanje, priključitev na omrežja komunalne infrastrukture – če je objekt take narave. Pri oblikovni sanaciji se upošteva pogoje oblikovanja, ki veljajo za območja razpršene poselitve. Sprememba namembnosti objektov ni dopustna.
(14) V objekte kulturne dediščine se posega skladno s PIP glede varovanja kulturne dediščine. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena, velja v območjih, varovanih po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, da se v primeru neskladja posebnih prostorskih izvedbenih pogojev za posamezno EUP s prostorskimi izvedbenimi pogoji za varstvo kulturne dediščine obvezno upošteva prostorske izvedbene pogoje glede celostnega varstva kulturne dediščine.
52. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o legi objektov)
(1) Zagotavljajo se odmik od mej sosednjih zemljišč ob upoštevanju pogojev:
– najbolj izpostavljeni deli novih stavb (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 4,0 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m;
– nezahtevni in enostavni objekti kot zunanje ureditve objektov v nivoju terena se lahko gradijo od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 1,0 m oziroma ob soglasju mejašev do meje;
– na območjih IG morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 5,0 m;
– če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je potrebno predložiti soglasje mejašev;
– gradnja objekta do meje gradbene parcele je dopustna ob soglasju mejašev in kadar: gre za tipologijo gradnje v strnjenem nizu ali gruči ali kadar je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje ali del naselja ali kadar gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne slabša bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici;
– ograje se lahko postavi do posestne meje;
– višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču;
– objekt, ki se postavi ob posestno mejo, mora imeti odvodnjavanje s strehe zagotovljeno na gradbeni parceli, na kateri stoji.
(2) Zagotavljajo se odmik od javnih zemljišč ob upoštevanju pogojev:
– nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega sveta javnih cest oddaljene v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste;
– odstopanje od teh določil je možno v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar stavbe sledijo obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine;
– za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(3) Zagotavljajo se medsebojni odmiki med objekti ob upoštevanju pogojev:
– od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
53. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o velikosti in oblikovanju objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnosti prostora.
(2) Izjema so kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN za posamezno zaključeno prostorsko enoto.
(3) Vsi objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(4) Gabariti: pri določanju višine objektov je treba upoštevati tudi pretežno višino tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v prostorski enoti, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe prostorske enote. Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini čimbolj približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so enote urejanja prostora, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.
(5) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v prostorski enoti. Kritine naj bodo temnih barv (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve) in ne smejo biti reflektirajoče, razen če je za posamezno EUP drugače določeno. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, s frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
(6) Fasade: pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali).
(7) Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih tudi drugih (predvsem pa) toplih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe in stavbnega pohištva. Niso dopustne poslikave fasad in podobno, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.
(8) Ob javnih površinah se zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.
(9) V enotah kulturne dediščine, kjer so posamezni objekti kulturne dediščine (npr. stavbna dediščina, memorialna dediščina), gradnje ne smejo zmanjšati ali prizadeti varovane vrednote (npr. prostorska pojavnost objekta stavbne dediščine). Prostornine ter višinski in tlorisni gabariti se morajo pri gradnjah novega objekta oziroma dozidavah ali nadzidavah obstoječih objektov prilagajati varovanim objektom kulturne dediščine.
(10) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah, ki so v prilogi 2.
(11) Ob vseh stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih se protiprašno uredi parkirišče za osebna vozila z najmanj:
– na stanovanjsko enoto 1 PM za stanovalce + 0,3 PM za
obiskovalce;
(12) Ob kmetijskih objektih se uredi zadostno manipulacijsko površino za vso kmetijsko mehanizacijo, izven dvorišča s pokrito ali odkrito površino za njeno hrambo.
(13) Ob objektih z oskrbno, gostinsko in servisno dejavnostjo in ob drugih javnih objektih se protiprašno uredi parkirišča za osebna vozila z najmanj:
– trgovine 1 PM / 30 m2 prodajne površine +
1 PM / 2 zaposlena,
– gostilne 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2
zaposlena;
– gostilne s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6
sedežev;
– poslovni prostori s 1 PM / 30 m2 neto površine + 1
strankami PM / 2 zaposlena,
– prostori za kulturo, 1 PM / 30 m2 neto površine + 1
razvedrilo fitnes, rekreacijoPM / 2 zaposlena,
in wellnes
– domovi za ostarele 1 PM / 5 postelj,
– vrtci, šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2
zaposlena,
– športna igrišča 1 PM / 250 m2 površine igrišč,
– zdravstveni prostori 1 PM / 30 m2 neto površine + 1
PM / 2 zaposlena,
– prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev.
(14) Parkirišča iz prejšnje točke je možno zagotoviti tudi v razumni oddaljenosti od mesta dejavnosti, če neposredno ob objektu ni prostorskih možnosti. To velja predvsem za dejavnosti znotraj obstoječe strnjene pozidave (npr. vaška jedra).
54. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju okolice objektov)
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(2) Pri urejanju okolice objektov naj se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli so dovoljeni nasipi in vkopi do največ 3,0 m.
(3) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja.
(4) Dostopne poti in gospodarske površine se izoblikujejo po terenu. Zasebni dovozi se primerno utrdijo.
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6) Urejanje območij zelenih površin in zelenih površin v sklopu drugih namenskih rab je treba izvajati na osnovi projektne dokumentacije. Upoštevati in zagotoviti je treba:
– značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje,
– oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda,
– ustrezne rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo.
(7) Območja zelenih površin ZS, ZP, ZK in ZD je potrebno komunalno opremiti razen tistih drugih zelenih površin (ZD), ki lahko služijo svojemu namenu brez komunalne opreme.
(8) Urejanje in vzdrževanje odprtih površin je dovoljeno v skladu z osnovno namembnostjo območja.
55. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah)
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč je treba obstoječa drevesa in živice v čim večji meri ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves je treba izdelati načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(2) Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,0 m² na drevo. Ta površina ne sme biti povozna;
– obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2,0 m;
– gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves; kolikor to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe.
(3) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(4) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo.
Minimalni pogoji so:
– parkirišča: 1 visokodebelno drevo z višino krošnje na najmanj 2,5 m na 10 parkirnih mest;
– ob vpadnicah se zasadijo drevoredi. Praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski pa le v primeru, ko zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče;
– zasaditve javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.
(5) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo lokalno klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin;
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce;
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija;
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(6) Območje nezazidane gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali meteorno kanalizacijo.
(7) V primeru zelo obsežnih tlakovanih površin je treba zagotoviti predhodno preveritev vplivov na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna.
56. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o parcelacijah)
(1) Pri določitvi gradbenih parcel je treba upoštevati:
– položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel;
– urbanistične zahteve (dostop do javne ceste in do vseh objektov na gradbeni parceli, parkirne površine, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje);
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;
– sanitarno-tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave; prezračevanje – proste površine, interventne poti);
– minimalne odmike od posestnih meja.
(2) Najmanjša velikost gradbene parcele se določi skladno s pogoji:
– za prosto stoječo stanovanjsko stavbo mora biti najmanj 400 m2, razen na območju razpršene poselitve, kjer minimalna velikost parcele ni določena;
– za strnjeno stanovanjsko gradnjo najmanj 250 m2 za en objekt v nizu;
– za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se parcela namenjena gradnji določi glede na ostale pogoje, ki jih določa odlok.
(3) Za kmetije in kmetijske objekte se poleg pogojev iz prve alineje tega člena velikost gradbene parcele določi še ob upoštevanju velikosti, potreb po modernizaciji, lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora (tudi dostop, parkirišča, manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije) in vitalnosti kmetije.
(4) Pri stavbah v območjih centralnih dejavnosti in v posebnih območjih se poleg pogojev iz prve alineje tega člena velikost gradbenih parcel določi še na osnovi oblikovanosti terena in programa dejavnosti za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
(5) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Pri določanju gradbene parcele ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele.
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, naj se prilagaja tipični širini v posameznem naselju.
(8) Parcela namenjena gradnji mora biti v celoti vključena v območje, kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna.
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
57. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji o priključevanju objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Vodi gospodarske javne infrastrukture morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Na takih odsekih mora biti med lastnikom zemljišča in upravljavcem gospodarske javne infrastrukture sklenjena služnostna pogodba, ki slednjemu izkaže pravico do gradnje in vzdrževanja.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske javne infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vsi vodi in objekti gospodarske javne infrastrukture morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje vseh objektov znotraj posameznega območja urejanja prostora in da sta omogočeni njihova nemotena obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode gospodarske javne infrastrukture na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba izvesti podzemno, razen na območjih arheološke kulturne dediščine.
(9) Površine za cestno infrastrukturo so namenjena izgradnji in urejanju objektov in naprav za promet cestnih vozil ter za spremljajoče objekte (pločniki, kolesarske steze, postajališča, parkirišča, počivališča, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni objekti). Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dovoljene v skladu z določili tega odloka tudi izven prometnih površin.
(10) Padavinske vode s streh in teras objektov se prek ponikovalnih naprav, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda ponika v okviru gradbene parcele ali odvaja z meteorno kanalizacijo v skladu s predpisi s področja varstva okolja. Meteorno kanalizacijo se odvaja z zadrževanjem, tako da se zmanjša hipni odtok padavin s pozidanih površin.
58. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi določili in veljavnimi predpisi s področja prometa.
(2) Dovoze in priključke na cestno mrežo se ureja tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom.
(3) Praviloma se slepo zaključenim cestam izogiba, nove slepo zaključene ceste pa morajo imeti na zaključku obračališča.
(4) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili veljavnih predpisov in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna dela, rekonstrukcije in dograditve pa s soglasjem upravljavca ceste.
(5) V naseljih je treba ob cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo, razen tam, kje zaradi prostorskih danosti (fizičnih ovir) to ni možno.
(6) Omrežje javnih komunikacij (cest, pločnikov, tudi kolesarskih stez, lahko z drevoredi in urbano opremo) naj bo enostavno in čitljivo, na smiselnih mestih opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno.
59. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Pri večstanovanjskih objektih je treba čim več parkirnih površin zagotavljati v kleteh objektov oziroma v podzemnih prostorih, s čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Pod obstoječimi parkirnimi mesti je dovoljena gradnja podzemnih garaž. Število javnih parkirnih mest, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb se s tem ne sme zmanjšati.
(4) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po podrobnejših pogojih tega odloka za saditev.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih delih naselij niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(10) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalidne osebe.
(11) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % parkirnih mest rezerviranih za invalidne osebe. V primeru, da je parkirnih mest v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za invalidne osebe.
(12) Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov je treba zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za invalidne osebe.
60. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov in kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba zagotoviti odmike v skladu z določbami Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov Občine Oplotnica. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav na območju Občine Oplotnica sprejme Občinski svet Občine Oplotnica v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(3) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dovoli začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(4) Vsi objekt na območjih, na katerih vodovodno omrežje ni urejeno, morajo zagotoviti lasten sistem za oskrbo z vodo.
(5) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Podtalni hidranti so lahko le teleskopske oziroma podtalne izvedbe. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.
(6) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(7) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
61. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije.
(3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(4) Vsi obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje komunalne odpadne vode v male čistilne naprave. Postavitev nepretočne greznice je dovoljena le na vodovarstvenih območjih. Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(5) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice.
(6) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(7) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(8) Kjer ponikanje ni možno in kanalizacija ni zgrajena, se odvajanje padavinske odpadne vode uredi v skladu z veljavno zakonodajo in pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja.
(9) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(10) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na druge gradbene parcele brez soglasja mejaša.
(11) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati izven vozišča; kadar to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(12) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin ter tako, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnja čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. Čistilna naprava mora imeti urejen ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne naprave je treba zagotoviti zavarovanje območja čistilne naprave z zaščitno ograjo.
62. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to namenjenih posodah.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na funkcionalnem zemljišču objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se s pristojno javno službo za promet in gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno mesto mora biti praviloma zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini, z odtokom in opremljeno z vodo za občasno čiščenje.
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na prometnih površinah. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjene površine javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije.
(5) Obstoječa zbirna mesta odpadkov je možno obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti tudi ločeno zbiranje, po pogojih upravljavca in občinskega odloka o čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov.
(6) Zbiranje vseh frakcij in začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij komunalnih odpadkov in odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje se zbira v zbirnem centru, ki je lociran severno ob naselju Oplotnica.
(7) Posebne odpadke je treba skladiščiti na območjih IG, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih skladiščih, do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne dispozicije na deponiji posebnih odpadkov.
(8) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.
63. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti stabilnost cevovodov, varstvo ljudi in premoženja ter hkrati preprečiti škodljive vplive plinovoda na okolje in obratno. Upoštevati je treba varnostne odmike. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati prenosno plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem oziroma varnostnem pasu in pridobiti pogoje in soglasja operaterja. Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14). Za poseganja v nadzorovani pas plinovoda nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). V 5 m pasu od osi vseh plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja.
(2) Objekti na območju, na katerem je načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, lahko do njegove izgradnje uporabljajo lastni ali skupni rezervoar za utekočinjeni naftni plin. Na območjih, na katerih je po podatkih upravljavca priključitev na plinovodno omrežje možna, se morajo po njegov izgradnji na plinovodno omrežje priključiti vsi objekti, ki kot energent uporabljajo utekočinjeni naftni plin.
64. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 10/20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno v podzemnimi izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven naselij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda tega ne omogočajo. Pri tem pa nadzemni elektroenergetski vodi na območju naselij ne smejo potekati v vedutah z javnih površin na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(2) Gradnja elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV in več je dopustna na območjih, kjer ne omejujejo namenske rabe prostora, določene s tem OPN.
(3) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(4) V koridorjih daljnovodov so dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod ne povzroča čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v nobenem bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje. Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
65. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na območjih izven naselij je dovoljena tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Na območjih S, C, B, I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo.
(4) Trase komunikacijskih vodov mora potrditi pristojni oddelek za prostor Občine Oplotnica.
(5) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije, Telekoma Slovenije in ostalih operaterjev je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(6) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati:
– Pri načrtovanju objektov in naprav elektronskih komunikacij je treba upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
– Na območju občine je ob predhodnem soglasju lokalne skupnosti dopustno graditi bazne postaje, ki so:
– stavbe, katerih neto tlorisne površine ne presegajo 30 m2 oziroma stavbe, ki niso višje od 4 m,
– gradbeno inženirski objekti, ki niso višji od 10 m oziroma z antenskimi nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine obstoječega objekta za več kot 10,
– primerno oddaljene od zgradb s stanovanji.
– Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stavbe varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov.
– Samostoječe objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se v čim večji meri združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Kolikor to ni mogoče, je te objekte dovoljeno graditi tudi drugje na območjih proizvodnih dejavnosti (I), območjih kmetijskih zemljišč (K1, K2), območjih gozdnih zemljišč (G), na območjih prometnih površin (krožišča), območjih ostalih prometnih površin (mirujoči promet) in območjih namenske rabe BD, T, E, O, F in L.
– Objekte in naprave mobilne telefonije je na varovalnih območij, kjer se varuje posebna vrednota, dovoljeno graditi po predhodni pridobitvi ustreznega soglasja.
– Postavljanje samostoječih stolpov oziroma drogov za bazne postaje mobilne telefonije v bližini prostorskih dominant, kot so cerkve in gradovi, ni sprejemljivo.
66. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe javne gospodarske infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znašajo na vsako stran:
– regionalne ceste 15 m, kategorizirane občinske ceste 8 m, javne poti 6 m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
– prenosnega elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m ter nazivne napetosti 110 kV 15 m, prosto zračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 m ter kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 5 m, merjeno od osi vodov;
– prenosnega plinovoda, 65 m merjeno od osi plinovoda. Varovalni pas je tudi zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi;
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom, in od drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.
(2) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(3) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(5) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površne.
(6) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(7) Varovalni pasovi za posamezna prometna omrežja in objekte znašajo za avtoceste 40 m, za hitre ceste 35 m, za glavne ceste 25 m, za regionalne ceste 15 m, za lokalne ceste 8 m, za javne poti 6 m in za železniške proge 200 m ter za industrijski tir 80 m, oboje merjeno od osi skrajnih tirov.
(8) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci teh objektov.
(9) Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno merilnega sprejemnika je dovoljena le na podlagi soglasja organa, pristojnega za pošto in elektronske komunikacije.
67. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene javne gospodarske infrastrukture)
(1) Varovalni koridor posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znaša:
– vzdolž nadzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti od 35 kV do 110 kV merjeno levo in desno od osi voda 15 m ter 40 m za daljnovode nazivne napetosti 220 kV in 400 kV;
– vzdolž podzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV in 110 kV 5 m, merjeno levo in desno od osi voda;
– za elektroenergetsko razdelilno transformatorsko postajo (RTP), merjeno od zunanjega roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče prostorske enote oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se ta nahaja v sklopu drugega objekta 15 m za nazivni napetost 110 kV in 25 m za nazivno napetost 220 kV;
– za elektroenergetsko prosto stoječo transformatorsko postajo (TP) 5 m, merjeno od zunanje stene objekta TP;
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več 5 m, merjeno levo in desno od osi voda;
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in več 3 m, merjeno levo in desno od osi voda;
– za vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več 3 m, merjeno levo in desno od osi voda;
– za kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in več 5 m, merjeno levo in desno od osi voda;
– za komunikacijske oddajne sisteme območje od antene oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in tehnološko izvedbo. Tako je treba obravnavati vsak oddajnik posebej in zanj pridobiti natančne podatke o varovalnem koridorju.
(2) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji;
– stanovanjskih objektov;
– objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva;
– objektov, v katerih se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti;
– igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(3) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več so na obstoječih objektih dovoljena investicijska vzdrževalna dela in gradnja pomožnih funkcionalnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(4) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja v skladu z obstoječimi predpisi.
(5) Varovalni koridor za državne ceste znaša 50 m, za lokalne ceste 40 m, za javne poti 25 m, za kolesarske poti 20 m. Varovalni koridor se meri od zunanjega roba cestnega sveta.
(6) V varovalnih koridorjih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena gradnja v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja. Na obstoječih objektih so dovoljena investicijska vzdrževalna dela.
(7) V varovalnih koridorjih gospodarske javne infrastrukture je gradnja objektov, ki niso v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dovoljena le pod posebnimi pogoji upravljavca omrežja oziroma njemu nadrejene ustanove v skladu s predpisi.
(8) Omejitve pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa:
– objekti, inštalacije in naprave, ki so višji kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m.
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(9) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov iz prejšnjega odstavka in drugih objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
3.4 Varstvo okolja, narave in kulturne dediščine, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov
68. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in pogoji glede varovanja zdravja)
(1) Gradnje in prostorske ureditve so dopustne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih taka dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja.
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(3) Pogoj za poseganje na parcele, na katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe, pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov, dobrin v okviru posameznega režima.
69. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine, vplivna območja dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekt in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksnejše posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je potrebno izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine.
Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezno vrsto dediščine.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih, cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotok itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranja se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni dediščini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega kleparstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– izkoriščati mineralne surovine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo dediščino: ohranja se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se šteje vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se jih šteje za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/lastnika zemljišč/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
70. člen
(splošni izvedbeni pogoji glede varstva vojnih grobišč)
V skladu s predpisi s področja varstva vojnih grobišč je na vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s tem zakonom,
– poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
71. člen
(prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave varstva okolja in naravnih dobrin)
Splošni pogoji:
– Na območjih varovanja narave se za vsak gradbeni poseg pridobi naravovarstveno soglasje pristojne naravovarstvene ustanove. Naravovarstveno soglasje je treba na območjih varovanja narave pridobiti tudi, če za gradnjo enostavnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve gradbeno dovoljenje ni potrebno, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave.
– Pri vseh posegih se sledi ciljem varstva okolja, ki so:
– preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja,
– ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja,
– trajnostna raba naravnih virov,
– zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije,
– odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti,
– povečevanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje ter
– opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.
– Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti ter pri njihovem razvoju na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se na priobalnih zemljiščih voda ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se vodnih zemljišč ne zasipava, razen če je to sestavni del dovoljenih prostorskih ureditev po zakonu o vodah in je umeščanje prostorskih ureditev v javnem interesu;
– da se umešča prostorske ureditve na način, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe;
– da se rekonstrukcije obstoječih objektov izvede le pod pogojem, da se razmere glede stanja voda in varstva pred škodljivim delovanjem voda izboljšuje;
– da se ohranja retencijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavljanje tam, kjer je to možno;
– da se ohranja načrtovano in obstoječo rabo voda ter varstvena območja po predpisih o vodah;
– da se ohranja značilnosti vodnih zemljišč kot biotopa in pomembne vidne sestavine prostora ter s tem prispeva h krepitvi prepoznavnosti krajine;
– da se zagotavlja ekosistemsko vlogo in kontinuiteto površinskih voda (življenjski prostor zavarovanih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, prehodnost živalskim in rastlinskim vrstam na območju površinskih voda in podobno);
– da se pri načrtovanju prostorskih ureditev vodna zemljišča obravnava kot potencialno območje kulturne dediščine.
72. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo zraka)
(1) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.
73. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda)
(1) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(2) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(3) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je potrebno pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je potrebno upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(5) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. Na območju občine je eno z odlokom zaščiteno vodovarstveno območje – občinski nivo (območje vodnega vira Brinjeva Gora, ID območja 426, režim 3: Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče, Uradni list RS, št. 49/02).
(6) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(7) Pri načrtovanju aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda, razen v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.
74. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za varstvo tal)
(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih ta ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
75. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb)
(1) Za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami se:
– na vseh območjih, še zlasti na ogroženih in varstvenih območjih po predpisih o vodah, razvoj načrtuje v skladu z omejitvami za blažitev naravnih in preprečevanjem drugih nesreč ter za varstvo voda,
– območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki. v ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(2) Odvajanje padavinskih voda se predvidi na tak način, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok vode. Ustrezna rešitev mora zagotoviti zadrževanje in postopno odvajanje padavinske vode. Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda skrbi lokalna skupnost.
(3) Pri gradnji je potrebno upoštevati geološke, seizmološke, hidrološke in druge geotehnične razmere na območju, da se prepreči ogrožanje zdravja in življenj ljudi.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture,
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(5) Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišče sega na vodah 2. reda pet metrov od meje vodnega zemljišča.
76. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)
(1) Pri vseh dejavnostih se upošteva zdravstvene in higienske zahteve v zvezi z varstvom pred hrupom, kakovostjo zraka in kvaliteto bivanja. Proizvodne dejavnosti se praviloma umešča v proizvodna območja z oznako podrobne namenske rabe IG.
(2) Funkcionalno oviranim osebam se omogoči dostop do vseh funkcij in dejavnosti javnega značaja ter do njihovih bivališč.
(3) Za omejevanje svetlobnega onesnaževanja se zagotovi izvajanje ukrepov z v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07,109/07 in 62/10), ki so:
– letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh,
– za razsvetljavo, ki je vir svetlobe na javnih površina naselja, se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %;
– za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika se uporablja svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če:
– je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,
– povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx, in
– je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h;
– znotraj strnjenega naselja pripravljavec razsvetljave fasade zagotovi, da svetlost osvetljenega dela fasad, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela fasade, ne presega 1 cd/m2;
– upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotovi, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2;
– če kulturnega spomenika tehnično ni mogoče osvetljevati s svetilkami, ki izpolnjujejo zahteve iz 4. člena Uredbe, se svetlobne snope svetilk usmeri tako, da je zunanji rob osvetljene površine kulturnega spomenika najmanj 1 m pod strešnim napuščem, če je kulturni spomenik stavba, ali 1 m pod najvišjim robom spomenika, če je kulturni spomenik nepokrit objekt. Mimo fasade kulturnega spomenika gre lahko največ 10 % svetlobnega toka;
– pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave se izbere tehnične rešitve in upošteva dognanja in rešitve, ki zagotavljajo, da svetilke, vgrajene v razsvetljavo, ne povzročajo preseganja mejnih vrednosti, določenih v 4. do 17. členu uredbe. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja se upošteva vse pogoje in ukrepe iz 20. člena uredbe;
– upravljavec razsvetljave v strnjenih naseljih zagotovi in izvaja monitoring svetlobnega onesnaževanja v skladu z določbami 21. do 24. člena uredbe;
– inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
(4) V skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) sta določeni I. in II. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju,
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje.
– V varovane koridorje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Minimalni odmiki od virov elektromagnetnega sevanja segajo od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in vrste (tipa) daljnovoda, in sicer za:
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV:
– ipsilon: 46 m na vsako stran osi
– sod: 42 m na vsako stran osi
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 220 kV:
– jelka: 24 m na vsako stran osi
– sod: 18 m na vsako stran osi
– nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV:
– jelka: 14 m na vsako stran osi
– portal: 14 m na vsako stran osi
– sod: 11 m na vsako stran osi
– donau: 14 m na vsako stran osi
– zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV: 15 m.
(5) V skladu z določili Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) glede dopustnih mejnih vrednosti za električno in magnetno polje v okolici novih in rekonstruiranih prenosnih daljnovodov, je potrebno znotraj elektroenergetskega koridorja daljnovodov spremeniti obstoječa nezazidana I. območja varstva pred sevanjem v II. območja varstva pred sevanjem (če pa obstajajo samo II. območja, jih je potrebno ohraniti). Znotraj omenjenega pasu je potrebno tako spremeniti osnovno namensko rabo prostora kolikor je ta pozidana in trenutno definirana kot območje stanovanj, bolnišnic, zdravilišč, okrepčevalnic, turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti ter tisti predeli območja namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj varovalnega pasu je: območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ipd.
(6) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za podrobno namensko rabo prostora na območju poselitve določijo štiri stopnje varstva pred hrupom. Upoštevajo se mejne in kritične vrednosti, ki jih določajo predpisi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju za posamezno stopnjo varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
– na območju prometne infrastrukture z oznako PC,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti z oznako G.
Mirno območje na prostem je območje varstva pred hrupom, ki obsega zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, ter območij pomembnih cest v širini 1000 m od sredine ceste.
– II. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnem območju: površine za turizem z oznako BT,
– na območju stanovanjskih površin z oznako SS,
in na območju počitniških hiš; na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
– III. stopnja varstva pred hrupom za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju površin razpršene poselitve z oznako A,
– na območju površin podeželskega naselja z oznako SK,
– na območju centralnih površin z oznako CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnosti ter bivanju ter na območju drugih centralnih dejavnosti z oznako CD,
– na območju zelenih površin s površinami za rekreacijo in šport z oznako ZS, parkov z oznako ZP in pokopališča z oznako ZK,
– na območju voda: površinske vode z oznako VC razen površin na mirnem območju na prostem, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa.
– IV. stopnja varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone z oznako IG,
– na območju prometne infrastrukture: površine cest z oznako PC,
– na območju okoljske infrastrukture z oznako O,
– na območju kmetijskih zemljišč z oznakama K1 in K2, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov z oznako G za vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen na mirnem območju na prostem.
(7) Meje III. in IV. območja varstva pred hrupom na posameznem območju poselitve so določene na podlagi meja med območji podrobne namenske rabe prostora kot so prikazane v grafičnem delu izvedbenega dela OPN.
(8) V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju razvrsti na posameznem območju poselitve območja varstva pred hrupom v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi, sledi, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu s to uredbo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom.
(9) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(10) Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(11) Izvedba aktivne in pasivne protihrupne zaščite na območjih spremenjene rabe je obveznost investitorjev posegov.
(12) V času izvajanja OPN bo občina spremljala stanja okolja s stališča človekovega zdravja po posameznih segmentih s sledečimi kazalci:
– zrak: število virov onesnaženja zraka; število zavezancev za prve meritve emisij; stopnja onesnaženosti zraka, povprečni dnevni letni promet,
– hrup: povprečni dnevni letni promet (osebni in tovorni promet); število območij, namenjenih industrijskim in gospodarskim dejavnostim; število zavezancev za prve meritve hrupa,
– voda: število in delež prebivalcev, priključenih na javno vodovodno omrežje; število in delež prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje oziroma na čistilno napravo; kapaciteta in učinkovitost čistilnih naprav za komunalne odpadne vode; delež prebivalcev, priključenih na pretočne greznice; kakovost pitne in količine načrpane pitne vode iz vodnih virov,
– odpadki: količine ločeno zbranih odpadkov na prebivalca; število zbiralnic in zbirnih centrov na območju občine; delež saniranih divjih odlagališč,
– elektromagnetno sevanje (EMS): število objektov z varovanimi prostori v vplivnem pasu virov EMS navedenih v četrtem odstavku tega člena, število virov EMS.
77. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za zagotavljanje ustreznega osončenja)
Minimalno osončenje vsaj enega bivalnega prostora v stanovanjskih objektih mora biti vsaj 2 uri na dan zimskega solsticija (21. decembra).
78. člen
(splošni izvedbeni pogoji glede zaščite pred požarom)
Varstvo pred požarom se zagotavlja s sledečimi ukrepi:
– kjer je mogoče, se z gradnjo zankastega cestnega in drugih infrastrukturnih omrežij ter posodabljanjem in rednim vzdrževanjem poveča dostopnost gasilcev in tako izboljša požarno varnost tudi v razpršenih naseljih,
– zagotovi se potrebne odmike novih objektov od parcelnih mej in med objekti ter predpisane protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, če so ti manjši, pa nadomestne protipožarne ukrepe,
– viri vode za gašenje so hidranti na vodovodnem omrežju, ki ima zadosten tlak, 3–6 barov, naravni vodotoki z zadostnim pretokom in zadrževalniki tekoče ali podtalne vode (tolmuni, mlake),
– zagotovi se pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja iz stanovanjskih, proizvodnih, poslovnih in javnih objektov na bližnje prometne in nepozidane površine,
– zagotovi se neovirane in varne dovoze, dostope in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje iz stavb, prednostno na prometne in bližnje nepozidane površine.
79. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede zaščite pred erozijo)
(1) Zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode, prekrivajo znaten del občine. Na erozijsko ogroženih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(2) Za poseg v območja, ki glede na Opozorilno karto erozije (Uredba o Načrtih upravljana voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, Uradni list RS, št. 61/11, kartografska priloga 55) spadajo v erozijsko ogrožena območja – območja zahtevnih zaščitnih ukrepov, se izdela elaborat erozijske ogroženosti ter pridobi vodno soglasje. V primeru, da ministrstvo, pristojno za vode, lokalna skupnost ali katerikoli drug zainteresiran subjekt na podlagi opozorilne karte za območje Občine Oplotnica pripravi karte erozijske nevarnosti oziroma karte erozijske ogroženosti (zemljišče na ogroženem območju razvrsti v razrede glede na stopnjo ogroženosti), se upošteva le-te.
80. člen
(splošni izvedbeni pogoji glede zaščite pred poplavami)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(6) Za vsak poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
81. člen
(splošni izvedbeni pogoji glede potresne varnosti)
Objekti morajo biti projektirani in grajeni potresno varno glede na stopnjo potresne nevarnosti. Območje občine spada v območje potresne nevarnosti VII. stopnje po EMS lestvici, potresni pospešek pa znaša 0,125 g.
82. člen
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) Enote urejanja prostora, za katere se predpiše način urejanja z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN):
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
|Zap. |Ime enote |Ime naselja |Podrobna |Namen |
|št. |urejanja | |namenska raba | |
| |prostora | |prostora | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
|1 |BRE3 |Brezje pri |Vodne površine |Ureditev |
| | |Oplotnici |(VC) |ribnikov |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
|2 |ČAD8 |Čadram |Osrednja |Poslovna cona |
| | | |območja |Čadram |
| | | |centralnih | |
| | | |dejavnosti (CU) | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
|3 |ČAD9 |Čadram |Površine |Kamnolom |
| | | |nadzemnega | |
| | | |pridobivalnega | |
| | | |prostora (LN) | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
| 4 |KOR4 |Koritno |Najboljša |Ureditev hleva |
| | | |kmetijska |za krave |
| | | |zemljišča |molznice |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
| 5 |OPL5 |Oplotnica |Osrednja |Grajski |
| | | |območja |kompleks v |
| | | |centralnih |Oplotnici |
| | | |dejavnosti (CU) | |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
|6 |OPL27 |Oplotnica |Površine za |Turistično |
| | | |turizem (BT) |območje |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
|7 |OPL43 |Oplotnica |Površine za |Turistično |
| | | |turizem (BT) |območje |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
|8 |ZGR4 |Zgornje |Najboljša |Ureditev |
| | |Grušovje |kmetijska |govedorejskega |
| | | |zemljišča |hleva |
+-----+-----------+------------+----------------+---------------+
(2) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več občinskih podrobnih prostorskih načrtov, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih občinskih podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev.
(3) Če se izdela občinski podrobni prostorski načrt samo za del območja, za katerega je opredeljena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN in sočasno z delom občinskega podrobnega prostorskega načrta sprejeti za celotno območje tudi rešitev omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelati program opremljanja zemljišča, ki bo podlaga za izračun stroškov komunalnega opremljanja tudi za vsak posamezni občinski podrobni prostorski načrt.
(4) Meje in podrobnejši namen (če je v skladu s predpisano podrobno namensko rabo prostora) na območju občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so prikazani v grafičnih prikazih OPN, se v fazi njegove priprave lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo pod pogojem, da s spremenjeno mejo soglašajo lastniki na novo vključenih ali izključenih parcel ali da občinski svet sprejme akt, s katerim ugotavlja splošni interes v zvezi s spremembo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(5) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, so pred sprejetjem OPPN, na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN.
(6) Na nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo lastniki parcele vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča za celotno območje.
(7) Posebni pogoji za EUP ČAD8:
– Na območju EUP ČAD8 se nahaja naravna vrednota (NV 7097 Oplotnica – mokrotni travnik), ki je območje zavarovanih vrst metuljev. Investitor v postopku priprave OPPN zagotovi nadomestne habitate zavarovanih vrst metuljev.
– Nadomestne habitate se zagotovi na obstoječih ali nekdanjih mokrotnih travnikih, če se izvede renaturacija z naslednjimi usmeritvami:
– nična obtežba s hranili ter košnja vsaj dvakrat letno,
– dosajevanje ustrezne travne mešanice, ki ni kultivar in vsebuje semena zdravilne strašnice (Sangisorba officinalis),
– morebitno izboljšanje higroloških razmer na predlaganih zemljiščih.
– Ustrezen habitat je potrebno vzpostaviti na nadomestnih zemljiščih preden bo obstoječi travnik oziroma naravna vrednota podvržena dejanski spremembi oziroma pred izvedbo kakršnih koli del na območju naravne vrednote.
– Habitat je potrebno locirati znotraj migracijskega dosega zavarovanih vrst metuljev.
– V postopek priprave OPPN je potrebno vključiti Zavod za varstvo narave RS in Ministrstvo pristojno za kmetijstvo.
(8) Posebni pogoji za EUP ČAD9:
– po končanem izkoriščanju mineralnih surovin je potrebno spremeniti namensko rabo nazaj v gozdno;
– na območja naj se ne dovaža kakršnekoli druge odpadne materiale in odpadne snovi;
– vse začasne in druge objekte se po končanem izkoriščanju odstrani, na območju pridobivalnega prostora je potrebno izvajati sprotno sanacijo, po opustitvi izkoriščanja je potrebno izvesti dokončno sanacijo in rekultivacijo območja.
(9) Po realizaciji sprejetih OPPN v EUP KOR4 (Odlok o OPPN za hlev s pripadajočimi objekti in objekti in infrastrukturo na parc. št. 254, 155, 156/1, 156/2, vse k.o. Koritno (Uradni list RS, št. 31/13)) ter v EUP ZGR4 (Odlok o OPPN za hlev s pripadajočimi objekti in objekti in infrastrukturo na parc. št. 223/1 k.o. Zgornje Grušovje (Uradni list RS, št. 47/13)). Območje se s spremembo in dopolnitvijo OPN opredeli s podrobno namensko rabi IK. Območje se nadalje ureja s PIP za podrobno namensko rabo prostora IK.
(10) Ribniki Brezje v EUP BRE3: Prostorska ureditev je namenjena ribogojstvu in rekreaciji. Predvidena programska zasnova obsega večji ribnik v osrednjem in južnem delu območja, namenjen vzgoji rib, manjši ribnik kot usedalni bazen v severnem delu območja, večnamenski objekt s sanitarijami, kuhinjo in klubskimi prostori, otroško igrišče, igrišče za odbojko, manjše nadstreške za piknike, namenjene zaključenim družbam in parkirišče za osebna vozila s predvidenimi 10 parkirnimi mesti. Pri pripravi OPPN so, kolikor se pokaže potreba, možna manjša odstopanja od programske zasnove.
4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
83. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih planskih aktov in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana – prostorski del Občine Slovenska Bistrica, za območje Občine Oplotnica, spremembe in dopolnitve 2009,
– Odlok o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 47/00),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 21/12).
84. člen
(dokončanje postopkov, začetih pred sprejetjem tega odloka)
Upravni postopki v zvezi s posegi v prostor, začeti pred začetkom veljavnosti tega odloka, se dokončajo skladno z določbami takrat veljavnih prostorskih aktov.
85. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Tekstualni in grafični del odloka je na vpogled na sedežu Občine Oplotnica, Goriška cesta 4, Oplotnica.
Št. 3.3/2015
Oplotnica, dne 26. marca 2015
Župan
Občine Oplotnica
Matjaž Orter l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.