Na podlagi 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – uradno prečiščeno besedilo, 44/12 in 19/13) je Občinski svet Občine Zagorje ob Savi na 5. redni seji dne 20. 4. 2015 sprejel
S T A T U T
Občine Zagorje ob Savi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Zagorje ob Savi (v nadaljnjem besedilu: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij: Blodnik, Borje, Borje pri Mlinšah, Borovak pri Podkumu, Brezje, Breznik, Briše, Čemšenik, Čolnišče, Dobrljevo, Dolenja vas, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Družina, Golče, Gorenja vas, Hrastnik pri Trojanah, Izlake, Jablana, Jarše, Jelenk, Jelševica, Jesenovo, Kal, Kandrše – del, Kisovec, Kolk, Kolovrat, Konjšica – del, Kostrevnica, Kotredež, Log pri Mlinšah, Loke pri Zagorju, Mali Kum, Medija, Mlinše, Mošenik, Orehovica, Osredek, Padež, Podkraj pri Zagorju, Podkum, Podlipovica, Polšina, Potoška vas, Požarje, Prapreče – del, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rodež, Rove, Rovišče, Rtiče, Ržiše, Selo pri Zagorju, Senožeti, Sopota, Spodnji Šemnik, Strahovlje, Šemnik, Šentgotard, Šentlambert, Šklendrovec, Špital, Tirna, Vidrga, Vine, Vrh, Vrh pri Mlinšah, Vrhe – del, Zabava, Zabreznik, Zagorje ob Savi, Zavine, Zgornji Prhovec, Znojile, Žvarulje.
(2) Sedež občine je v Zagorju ob Savi, Cesta 9. avgusta 5.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
(krajevne skupnosti)
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine – krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in z odlokom občine.
(2) Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:
– Krajevna skupnost Jože Marn, ki obsega naslednja naselja: Dolenja vas, Družina in Konjšica – del ter dele naselij Ravenska vas, Zagorje ob Savi in Šklendrovec;
– Krajevna skupnost Rudnik – Toplice, ki obsega naslednja naselja: dele naselij Zagorje ob Savi, Podkraj pri Zagorju, Vine, Vrh in Loke pri Zagorju;
– Krajevna skupnost Podkum, ki obsega naslednja naselja: Borovak pri Podkumu, Gorenja vas, Mali Kum, Osredek, Padež, Podkum, Rodež, Rtiče, Sopote in del naselja Šklendrovec;
– Krajevna skupnost Ravenska vas, ki obsega naslednja naselja: dela naselij Prapreče – del in Ravenska vas;
– Krajevna skupnost Franc Farčnik, ki obsega naslednja naselja: Selo pri Zagorju in dela naselij Potoška vas in Zagorje ob Savi;
– Krajevna skupnost Kotredež, ki obsega naslednja naselja: Kotredež in Rove in dele naselij Potoška vas, Prapreče – del, Vine in Zavine;
– Krajevna skupnost Čemšenik, ki obsega naslednja naselja: Čemšenik, Dobrljevo, Jesenovo, Razbor pri Čemšeniku, Ržiše, Vrhe – del, Znojile, Brezje in del naselja Zabreznik;
– Krajevna skupnost Šentgotard, ki obsega naslednja naselja: Blodnik, Hrastnik pri Trojanah, Jelenk, Jelševica, Polšina in Šentgotard;
– Krajevna skupnost Izlake, ki obsega naslednja naselja: Izlake, Podlipovica, Zgornji Prhovec, Šemnik, Orehovica in dela naselij Zabreznik in Briše;
– Krajevna skupnost Mlinše – Kolovrat, ki obsega naslednja naselja: Borje pri Mlinšah, Breznik, Kolovrat, Kostrevnica, Log pri Mlinšah, Medija, Mlinše, Ravne pri Mlinšah, Razpotje, Vrh pri Mlinšah, Zabava, Žvarulje, Kandrše – del, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Vidrga in večji del naselja Briše;
– Krajevna skupnost Kisovec – Loke, ki obsega naslednja naselja: Kisovec, Spodnji Šemnik in dele naselij Čolnišče, Loke pri Zagorju, Podkraj pri Zagorju, Vrh, Zavine, večji del naselja Strahovlje in manjši del naselja Jablana;
– Krajevna skupnost Šentlambert, ki obsega naslednja naselja: Borje, Golče, Jarše, Kolk, Senožeti, Šentlambert, Špital, Kal, Požarje, Mošenik, večji del naselja Jablana in manjši del naselja Strahovlje;
– Krajevna skupnost Tirna, ki obsega naslednji naselji: Rovišče in Tirna.
3. člen
(izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja svoje naloge.
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4. člen
(občani)
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah preko organov občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5. člen
(sodelovanje)
(1) Pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje občina s sosednjimi in z drugimi občinami ter državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove.
(3) Zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov se občina združuje v združenja.
6. člen
(grb, zastava in žig)
(1) Občina ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. Z odlokom se določi tudi uporaba imena »Občina Zagorje ob Savi«.
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Zagorje ob Savi, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s predpisom.
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu z odlokom.
7. člen
(praznik občine)
Praznik občine je 9. avgust.
II. NALOGE OBČINE
8. člen
(naloge občine)
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom ali s splošnim aktom občine, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov ter nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi neprofitna stanovanja, bivalne enote za socialno ogrožene občane in gradi oziroma prenavlja objekte, primerne za gradnjo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi ali soustanovi vzgojno izobraževalni in zdravstveni zavod ter v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Skrbi za politiko in pogoje zaposlovanja občanov tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– sodeluje z gospodarskimi in obrtnimi subjekti tako, da se v okviru interesov in nalog občine vključi v problematiko zaposlovanja,
– sodeluje pri izvajanju javnih del,
– podpira druge načine in postopke, ki vplivajo na zaposlenost občanov,
– sodeluje, organizira ali podpira organizacije, zavode in institucije, ki imajo za temeljni cilj pospeševati zaposlenost ali zmanjšati nezaposlenost občanov.
8. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
9. Skrbi za razvoj programov na področju kulture, športa in rekreacije, mladinske dejavnosti, raziskovalne dejavnosti in drugih društvenih dejavnosti tako, da:
– zagotavlja infrastrukturne pogoje in omogoča dostopnost do programov na področju kulture, športa in rekreacije, mladinske dejavnosti, raziskovalne dejavnosti in drugih društvenih dejavnosti,
– ustanavlja ali soustanavlja javne zavode za posamezno področje,
– spremlja in analizira stanje na posameznem področju,
– sprejema strategije razvoja in letne programe za posamezne dejavnosti,
– z javnimi sredstvi prek javnih razpisov, spodbud in nagrad pospešuje razvoj društvenih dejavnosti.
10. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– opravlja dejavnost druge proizvodnje električne energije in trgovanja z električno energijo (šifra dejavnosti D 35.119 in D 35.140),
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
11. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
12. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru naravnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira gasilsko dejavnost za reševanje in pomoč pri požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
13. Ureja javni red v občini tako, da:
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– spremlja varnost občanov na področju prekrškov, kriminalitete ter javnega reda in miru,
– spremlja stanje varnosti občanov na področju javnega prometa,
– sprejema program varnosti,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
9. člen
(druge pristojnosti)
V okviru lokalnih zadev javnega pomena opravlja občina tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje z zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ostale evidence skladno z zakonodajo,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
10. člen
(zbiranje in obdelovanje podatkov)
Občina pridobiva podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti, jih obdeluje ter opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
11. člen
(temeljni organi občine)
(1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja članov organov občine se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
12. člen
(občinska uprava)
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, s statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za organe občine.
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5) Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave in notranje organizacijske enote.
(6) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
13. člen
(sprejemanje odločitev)
Če ni v zakonu drugače določeno, organi občine delajo na sejah in sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitve se sprejemajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določata drugačno večino.
14. člen
(javnost dela)
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov ter z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja skladno z zakonom.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali s splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
2. Občinski svet
15. člen
(konstituiranje)
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje 25 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.
16. člen
(volitve članov občinskega sveta)
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
17. člen
(pristojnosti občinskega sveta)
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo koristi občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema strateške in izvedbene akte in druge razvojne načrte,
– sprejema proračun občine, rebalans in spremembe proračuna ter zaključni račun proračuna občine,
– na predlog župana s splošnim aktom ustanovi občinsko upravo, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona in statuta,
– imenuje in razrešuje člane delovnih teles občinskega sveta,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plače oziroma plačila za opravljanje funkcije članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je župan razrešen,
– razpisuje referendum,
– v skladu z zakonom odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti občine,
– odloča o višini in obsegu najema posojila, dajanju poroštev ter izdaji soglasij k zadolževanju,
– določa vrste in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme odlok in program ter letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in določi varstvo pred požari, ki se lahko opravlja kot javna služba,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
18. člen
(opravljanje funkcije člana občinskega sveta)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(4) Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote na območju katere je občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
19. člen
(predstavljanje in vodenje seje občinskega sveta)
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi seje.
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Župan lahko za vodenje seje občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje občinskega sveta, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta.
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko skliče sejo le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava sta dolžna zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
20. člen
(strokovna pomoč občinske uprave pri delu občinskega sveta)
Strokovno in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
21. člen
(seje občinskega sveta)
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta, komisija ali odbor lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge iz prejšnjega odstavka tega člena uvrstiti na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki redni seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in pobude.
(7) Sklic seje, ki vsebuje vabilo in gradivo, se pošlje županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora, predsedniku sveta krajevne skupnosti in direktorju občinske uprave. Sklic seje je informacija javnega značaja. Sklic seje se z dnem, ko se ga odpošlje članom sveta in ostalim prejemnikom sklica, objavi na spletni strani občine. O sklicu seje se obvesti medije.
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
22. člen
(odločanje)
(1) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako odloči občinski svet.
(2) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(3) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(4) O izvrševanju odločitev občinskega sveta poroča župan občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
23. člen
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
2.1. Delovna telesa občinskega sveta
24. člen
(ustanovitev delovnih teles)
(1) Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delo delovnega telesa vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
(5) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
25. člen
(komisije)
(1) Občinski svet ima naslednje stalne komisije:
– Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– Statutarno-pravno komisijo in
– Komisijo za vloge in pritožbe.
(2) Število članov, sestavo stalnih komisij ter njihovo delovno področje določi občinski svet s poslovnikom.
(3) Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druge stalne in občasne komisije. Ustanovitev se opravi s sklepom, s katerim določi tudi število članov, pristojnosti in naloge te komisije ter se opravi imenovanje.
26. člen
(odbori)
(1) Občinski svet ima stalne odbore. Število članov, sestavo stalnih odborov ter njihovo delovno področje določi občinski svet s poslovnikom.
(2) Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druge stalne in občasne odbore. Ustanovitev se opravi s sklepom, s katerim določi tudi število članov, pristojnosti in naloge tega odbora ter se opravi imenovanje.
3. Župan
27. člen
(župan)
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
28. člen
(pristojnosti župana)
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje proračun občine ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja proračuna občine,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
– skrbi za objavo splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
29. člen
(zadržanje odločitev občinskega sveta)
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
30. člen
(zaščita in reševanje)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
31. člen
(začasni nujni ukrepi)
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
32. člen
(podžupan)
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja začasno funkcijo župana podžupan.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
33. člen
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot nobeden od podžupanov ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
34. člen
(posvetovalna telesa župana)
Župan lahko imenuje komisije in druge strokovne organe občine kot svoja posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
35. člen
(predčasno prenehanje mandata župana)
Predčasno prenehanje mandata župana ureja zakon.
4. Nadzorni odbor
36. člen
(nadzorni odbor)
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna občine,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev proračuna občine in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
37. člen
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
(2) Član nadzornega odbora ne more biti član občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavec občinske uprave ali član poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
38. člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika.
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov.
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine.
39. člen
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega načrta za prihodnje proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu. Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna občine.
(2) Nadzorni odbor praviloma vsako proračunsko leto izvede nadzor nad zaključnim računom proračuna občine, v okviru programa dela pa predvsem izvaja nadzor finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v program nadzora, mora najprej dopolniti program nadzora. Dopolnitev programa nadzora posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo programa nadzora. Dopolnitev ali sprememba programa nadzora mora biti obrazložena.
(4) Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(5) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
40. člen
(pristojnosti nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev ter druge dokumentacije.
(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovani organi dolžni predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
41. člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve, če so podane okoliščine, ki zbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
(2) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovani organ. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
(3) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
42. člen
(poročilo o nadzoru)
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in s pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
(2) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovanega organa, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče v petnajstih dneh od sprejema dokončnega poročila.
(3) Nadzorovani organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
43. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(4) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo pooblasti.
44. člen
(strokovna pomoč pri delu nadzornega odbora)
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
45. člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
46. člen
(plačilo za opravljeno delo članov nadzornega odbora)
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta.
(2) Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
47. člen
(poslovnik o delu nadzornega odbora)
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
5. Občinska uprava
48. člen
(notranja organizacija in sistemizacija občinske uprave)
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave.
49. člen
(ustanovitev organa skupne občinske uprave)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
50. člen
(odločanje o upravnih zadevah)
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost sodi zadeva, če zakon ne določa drugače.
51. člen
(pooblastilo za odločanje o upravnih zadevah)
(1) Posamične upravne akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
52. člen
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku)
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
53. člen
(uradna oseba)
O upravnih zadevah iz občinske izvirne in prenesene pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje iz uredbe, ki ureja izobrazbo in strokovni izpit za vodenje in odločanje v upravnem postopku.
54. člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
55. člen
(izločitev uradne osebe)
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
6. Drugi organi občine
56. člen
(drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
57. člen
(štab civilne zaščite)
(1) Občina ima štab civilne zaščite, ki ga vodi poveljnik. Štab izvaja operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI
58. člen
(krajevne skupnosti)
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 25 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s spremembo statuta po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost.
59. člen
(žig)
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu na zgornji polovici je napis »OBČINA ZAGORJE OB SAVI«, v notranjem krogu spodaj pa napis »KRAJEVNA SKUPNOST (IME KS)«. V sredini žiga se nahaja grb občine.
60. člen
(pristojnosti krajevne skupnosti)
Krajevne skupnosti samostojno opravljajo naloge, ki jih določa ta statut. Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
1. Splošno:
– sprejemajo predlog finančnega načrta in ga posredujejo županu v usklajevanje,
– obravnavajo vprašanja, pomembnih za delo in življenje krajanov ter oblikovanje stališč, pobud in mnenj v zvezi s temi vprašanji.
2. S področja lokalnih javnih služb in prometa:
– dajanje predlogov za pripravo letnih programov na področju javne infrastrukture na območju KS,
– sodelovanje pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za razna komunalna in druga dela s področja javnih služb,
– sodelovanje pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščite vodnih virov pitne vode, financiranje ureditve in vzdrževanje javnih vodnjakov, javne razsvetljave, igrišč in drugih športnih objektov, parkov in javnih zelenic ter drugih javnih površin, ki so dane v upravljanje KS,
– upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav za izvajanje javnih služb, ki so dane v upravljanje KS,
– izvajanje zimske službe na površinah, ki jih ima KS v upravljanju, če le-ta ni dana v izvajanje javnemu komunalnemu podjetju,
– dajanje pobud za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlaganje programov javnih del, ki bi se izvajala v okviru KS,
– razpisovanje, izvajanje ter nadzor nad deli iz programa KS, ki se financirajo s sredstvi, s katerimi KS razpolaga.
3. S področja urejanja prostora in varstva okolja:
– sodelovanje in dajanje mnenj pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo področje KS,
– oblikovanje pobud za spremembe prostorskih, planskih in izvedbenih aktov v skladu z zakonom,
– seznanjanje pristojnih organov občine s problemi in potrebami prebivalcev KS na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– evidentiranje in dajanje predlogov za sanacijo divjih odlagališč in konkretna sanacija le-teh, če krajevna skupnost razpolaga s potrebnimi sredstvi,
– dajanje predlogov, sodelovanje ali izvajanje olepševanja krajevne skupnosti (ocvetličenje, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.).
4. S področja družbenih dejavnosti:
– spodbujanje in organizacija kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih prireditev ter sodelovanje pri teh prireditvah, kadar je organizator občina,
– spremljanje socialne problematike na svojem področju, sodelovanje s Centrom za socialno delo in razvijanje raznih oblik pomoči socialno ogroženim in starejšim osebam,
– sodelovanje z javnimi zavodi in drugimi institucijami, organiziranimi na področju družbenih dejavnosti (Center za socialno delo, Dom starejših občanov, Rdeči križ, Karitas idr.).
5. S področja gospodarstva in kmetijstva:
– dajanje mnenj glede spremembe namembnosti prostora v krajevni skupnosti glede gradenj proizvodnih in drugih gospodarskih objektov,
– dajanje mnenj glede spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in za posege v kmetijski prostor, zaradi katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov.
6. S področja zaščite in reševanja:
– spremljanje varnosti na območju KS in obveščanje občinskega štaba za civilno zaščito in po potrebi tudi prebivalcev krajevnih skupnosti,
– sodelovanje z občinskim štabom za civilno zaščito pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter pri oblikovanju politike občine na tem področju,
– izvajanje posameznih nalog na področju zaščite in reševanja, ki jih določi občinski štab, na podlagi zakona in tega statuta,
– izvajanje skupnih občinskih nalog s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi kot nosilci sistema zaščite in reševanja v krajevni skupnosti.
7. S področja upravljanja in razpolaganja s premoženjem:
– upravljanje s premoženjem občine, ki je dano krajevni skupnosti v uporabo,
– razpolaganje s svojimi lastnimi sredstvi,
– sodelovanje z občino pri ohranjanju naravnih lepot ter zgodovinskih in ambientalnih spomenikov na svojem območju.
Krajevne skupnosti lahko opravljajo tudi druge naloge, ki jih občina prenese na krajevno skupnost z odlokom.
61. člen
(status krajevne skupnosti)
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno v skladu s tem statutom.
(2) Krajevna skupnosti nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(3) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
(4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana
62. člen
(svet krajevne skupnosti)
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(4) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon.
(5) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
(6) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.
63. člen
(delovanje sveta krajevne skupnosti)
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika sveta izvoli namestnika predsednika, ki nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(4) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzoča večina članov, z večino opredeljenih glasov.
(5) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(6) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
64. člen
(naloge sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti obravnava tudi vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje stališča in mnenja ter daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine.
(2) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za izvajanje posameznih nalog pri izgradnji lokalne infrastrukture v posameznih naseljih oziroma zaselkih imenuje komisije in odbore. Komisije in odbori opravljajo naloge za katere so ustanovljeni samostojno in v skladu s pooblastili, ki jim jih naložijo krajani na določenem območju. Komisije in odbori so za svoje delo odgovorni svetu krajevne skupnosti.
65. člen
(svet predsednikov krajevnih skupnosti)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
66. člen
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti)
(1) Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.
(2) Sredstva od premoženja in plačil za storitve javne službe, ki jo zagotavlja krajevna skupnost in druga sredstva, ki jih pridobi krajevna skupnost (prispevki krajanov, dotacije), so s proračunom občine namenjena za financiranje nalog krajevne skupnosti.
67. člen
(premoženje krajevne skupnosti)
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
68. člen
(razpustitev sveta krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
69. člen
(oblike neposrednega sodelovanja občanov)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
70. člen
(pristojnosti zbora občanov)
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali z odlokom občine ter o zadevah, ki jih določi občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost sodi posamezna zadeva, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
71. člen
(sklic zbora občanov)
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej krajevni skupnosti.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
72. člen
(območje, kraj in čas zbora občanov)
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na spletni strani občine in na krajevno običajen način.
73. člen
(vodenje zbora občanov in sprejemanje odločitev)
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga objavi na krajevno običajen način.
2. Referendum o splošnem aktu občine
74. člen
(referendum o splošnem aktu)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Postopek je določen s poslovnikom občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali ta statut.
75. člen
(predlog za razpis referenduma)
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
76. člen
(naknadni referendum o odloku)
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
77. člen
(pobuda volivcem za referendum)
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec ali politična stranka v občini. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 100 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča ter podpis.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s tem statutom, o tem obvesti pobudnika v osmih dneh po prejemu pobude in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
78. člen
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
79. člen
(akt o razpisu referenduma)
(1) Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Občinska volilna komisija objavi v medijih akt o razpisu referenduma 15 dni pred dnem glasovanja.
80. člen
(pravica glasovanja na referendumu)
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
81. člen
(postopek za izvedbo referenduma)
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
82. člen
(svetovalni referendum)
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
83. člen
(referendum o samoprispevku)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5. Ljudska iniciativa
84. člen
(ljudska iniciativa)
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
85. člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v proračunu občine.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
86. člen
(zagotavljanje opravljanja javnih služb v občini)
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij ali drugih oseb javnega prava,
– z dajanjem koncesij,
– na drug način, določen v skladu z zakonom.
87. člen
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti)
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
88. člen
(skupno izvajanje javnih služb)
Zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb lahko občina skupaj z drugimi občinami ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno koncesijo.
89. člen
(občinske javne službe na področju gospodarskih dejavnosti)
Na področju gospodarskih javnih služb ustanovi občina javne službe za:
– oskrbo s pitno vodo,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– javno snago in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako določa zakon,
– izgradnja plinovodnega omrežja in oskrba naselij z zemeljskim plinom.
90. člen
(druge gospodarske dejavnosti)
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
91. člen
(ustanovitev pravnih oseb za izvajanje javnih služb)
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
92. člen
(skupna pravna oseba za izvajanje javnih služb)
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
93. člen
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov se določijo njihove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja ter delitve stroškov med občinami.
94. člen
(zagotavljanje obveznih javnih služb)
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
95. člen
(premoženje občine)
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) O ravnanju s stvarnim in finančnim premoženjem občine odloča občinski svet v skladu z zakonom. Občinski svet na predlog župana sprejme letni načrt ravnanja z občinskim finančnim in stvarnim premoženjem. Sprejeti letni načrt ravnanja izvršuje župan. Ravnanje s stvarnim premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določajo zakon in drugi predpisi.
(4) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
96. člen
(prihodki občine)
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom ter od upravljanja in razpolaganja s premoženjem.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
97. člen
(proračun občine)
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema, razen v letu, ko se izvedejo lokalne volitve.
(3) V skladu z zakonom je za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
98. člen
(sestavni deli proračuna občine)
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
99. člen
(izvrševanje proračuna občine)
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, s predpisi, izdanimi na podlagi zakona, z odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v skladu z zakonom. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
100. člen
(odlok o proračunu občine)
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna ali sprememba proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
(2) Odlok o proračunu občine določa tudi višino proračunske rezervacije, proračunskega sklada, višino odpisa dolgov, prerazporejanje sredstev ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans in spremembo proračuna predlaga župan v skladu z zakonom.
101. člen
(začasno financiranje)
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
102. člen
(uporaba sredstev proračuna občine)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugimi akti določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
103. člen
(razporejanje sredstev proračuna občine)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
104. člen
(zaključni račun proračuna občine)
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za finance ter ga predloži občinskemu svetu v sprejem v rokih, določenimi z zakonom.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
105. člen
(zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije na podlagi odloka o proračunu, ki ga sprejme občinski svet, pod pogoji, ki jih določa zakon.
106. člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo v skladu z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
107. člen
(finančna služba občine)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
108. člen
(javno naročanje)
Nabavo blaga, naročanje storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
109. člen
(splošni akti občine)
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun občine in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
110. člen
(statut občine)
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
111. člen
(poslovnik občinskega sveta)
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
112. člen
(odlok)
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
113. člen
(odredba)
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
114. člen
(pravilnik)
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
115. člen
(navodilo)
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
116. člen
(objavljanje v uradnem glasilu)
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči občinski svet ali drugi organ občine.
2. Posamični akti občine
117. člen
(posamični akti občine)
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
118. člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Župan mora odločiti v skladu z zakonom.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
119. člen
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
120. člen
(spor o pristojnosti)
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če druga občina posega v njeno pristojnost.
121. člen
(upravni spor)
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
122. člen
(upravni in sodni postopek)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
123. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Zagorje ob Savi (Uradni list RS, št. 98/09 – uradno prečiščeno besedilo, 44/12 in 19/13).
124. člen
(objava in začetek veljavnosti)
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-2/2015
Zagorje ob Savi, dne 20. aprila 2015
Župan
Občine Zagorje ob Savi
Matjaž Švagan l.r.
