Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09 – ZPNačrt-A, 57/12 – ZPNačrt-B, 109/12 – ZPNačrt-C, 70/08 – ZVO-1B, 80/10 – ZUPUDPP, 57/12 – ZUPUDPP-A, 43/11 – ZKZ-C) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 6. redni seji dne 16. aprila 2015 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Vrbje VR 1/3 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 747/14.

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje narave (naravne vrednote), varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka.

(1) Predmet OPPN je izgradnja treh stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– umestitev treh stanovanjskih objektov,
– prometna ureditev območja, dovozi, dostopi,
– ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo.

(1) Območje OPPN obsega parcele in dele parcel št.: *442, 1823/268, 1823/267, 1823/271, 1823/505, 1823/506, 1823/264, 1823/263, 1823/262, 1823/249 – del, 1823/261, 1823/260, 1823/259, 1823/256, 1940/5 – del (cesta), vse k.o. Žalec. Velikost območja je 1,06 ha.
(2) Obravnavano območje predstavlja vzhodni rob naselja Vrbje, južno od občinskega središča Žalec. Na severozahodni strani je obdano s stanovanjskimi objekti, na ostalih straneh pa z nepozidanimi travniškimi površinami.

Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja. Posegi zunaj območja OPPN:
– elektroenergetsko omrežje: parc. št 1940/5 (cesta), 1823/337,
– fekalna kanalizacija: parc. št 1940/5 (cesta),
– plin: parc. št. 1823/286 (cesta),
– vodovod: parc. št. 1940/5 (cesta).

(1) Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječo javno pot (JP 992 871). Dostop do območja se predvidi v podaljšku obstoječe javne poti in povzema projektno dokumentacijo št. 13/2013 izdelal Savinjaprojekt, za katero je izdano gradbeno dovoljenje št. 351-401/2013-14.
(2) Zemljišče v naravi predstavljajo nepozidane površine. Objekti v bližini obravnavanega območja so stanovanjski.

Z OPPN je predvidena stanovanjska namembnost.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja enostanovanjskih stavb – prostostoječih hiš (novogradnja, dozidave),
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometne ureditve,
– urejanje zunanjih in zelenih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov samo za lastne potrebe (garaža, drvarnica, nadstrešek, zimski vrt, ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve).

Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi umestitev objektov, prometnih in zelenih površin. Urbanistična zasnova območja izhaja iz lastništva parcel, velikosti in oblike parcel ter omejitev glede varovanja naravne vrednote Lava s pritoki. Umestitev objektov se prilagaja obstoječemu terenu.

(1) Umestitev objektov je določena s tlorisnimi in višinskimi gabariti. Stanovanjski objekti so predvideni v dveh gabaritnih tipih.
(2) Tlorisni gabariti predvidenih objektov so:
– 9,00 m x 14,00 m (objekt 1)
– 10,00 m x 14,00 m (objekt 2 in 3).
(3) Etažnost objektov je določena s številom etaž nad terenom. Objekti obsegajo pritličje (P) + mansardo (M), ali pritličje (P) + etaža (1).
(4) Absolutna kota pritličja: ±0,00 je podana za vsak objekt v grafičnem delu OPPN.

(1) Tlorisna zasnova objektov je podolgovata pravokotna oblika. Fasade objekta morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so v svetlih toplih barvnih tonih ali lesene. Prepovedane so žive in kričeče barve.
(2) Streha je dvokapnica z naklonom 35–45°. Strešine morajo biti v istem naklonu, možni so tudi določeni manjši ravni deli strehe. Šotoraste strehe niso dopustne. Barva strešne kritine osnovne strehe: opečnato rdeča.

(1) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: nadstrešnica ali garaža za dva avtomobila, lopa, bazen, drvarnica, zimski vrt, škarpa in podporni zid, objekte gospodarske javne infrastrukture (prometne, komunalne in energetske). Na vsaki zemljiški parceli za gradnjo je dopustno postaviti samo dve vrsti nezahtevnih in enostavnih stavb.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Dovoljena višina je samo ena etaža. Strehe pomožnih objektov so praviloma enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) se lahko uredijo, če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na parceli taka streha bolj primerna.
(3) Škarpe, podporni zidovi in ograje smejo z vsemi svojimi tehnični elementi segati do sosednje parcelne meje ob pridobljenem soglasju lastnika sosednje parcele.

Pogoji za urejanje okolice objekta so:
– stanovanjski objekti znotraj območja OPPN se navezujejo na predvideno cesto, ki se dimenzionira za nosilnost intervencijskega vozila,
– dovozne površine okrog predvidenih objektov se utrdijo in se namenijo parkiranju za dva osebna vozila in manipulaciji,
– zunanje površine okrog predvidenih objektov se ohranijo zelene in se mestoma zasadijo z nižjimi drevesnimi in grmovnimi vrstami,
– med sosedska ograja je lahko lesena, sajena (živa meja) ali žična in je višine maksimalno 1,5 m. Ob uvozu so pomaknjene 1 m v notranjost parcele. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Polne ograje niso dovoljene.

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pred predvideno gradnjo se zakoliči obstoječa komunalna, energetska in komunikacijska infrastruktura,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objekta (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(1) Do obravnavanega območja poteka obstoječa javna pot JP 992 871. S projektom PGD št. 13/2013, izdelal Savinjaprojekt, se predvidi podaljšek javne poti v smeri proti vzhodu za cca 90 m – cesta A. S podrobnim načrtom se predvidi podaljšek javne poti v smeri proti jugu še za cca 40 m – cesta B. Širina asfaltnega vozišča predvidene javne poti je 3,00 m z obojestransko bankino po 0,5 m.
(2) Dostopno cesto za napajanje predvidenih in obstoječih objektov je potrebno urediti v širini minimalno 3,00 m vozišča z obojestransko bankino po 0,5 m od križišča s kategorizirano občinsko cesto.
(3) Vsa potrebna parkirna mesta se zagotovijo v sklopu parcel predvidenih stanovanjskih hiš.
(4) Obračališče namenjeno obračanju tovornih vozil (odvoz odpadkov) je predvideno v križišču ceste A in ceste B v smeri proti obstoječi poljski poti.
(5) Minimalen dopusten odmik stanovanjske stavbe in pomožnih objektov od roba vozišča interne ceste znaša 4,0 m (razen pri objektu 1 je ta odmik 3 m), če to dopuščajo pogoji preglednosti na cestnih priključkih, pri čemer mora biti zagotovljena zadostna preglednost na vseh cestnih priključkih. Minimalen dopusten odmik ograje od roba vozišča ceste znaša 1,0 m, če to dopuščajo pogoji preglednosti, sicer ga po potrebi več. Na cestnih priključkih mora biti zagotovljena zadostna preglednost (preglednostni trikotnik).
(6) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš na območju OPPN VR-1/3 je potrebno izvesti prenos zemljišča, na katerem bo izvedena dovozna cesta, na Občino Žalec.
(7) Lastnik zemljišča parc. št. 1823/506 in 1823/264, k.o. Žalec mora preko teh parcel omogočiti prost dostop do kmetijskih zemljišč vsem tistim lastnikom zemljišč, ki so za dostop do svojih zemljišč že do sedaj uporabljali obstoječo kolovozno pot. V ta namen je preko navedenih parcel predvidena dostopna pot, ki se na severni meji parc. št. 1823/263, k.o. Žalec priključi na obstoječo kolovozno pot.

Parkiranje se zagotovi v sklopu zemljiških parcel predvidenih stanovanjskih hiš, 2 parkirna mesta na stanovanjsko hišo.

(1) Na obravnavanem območju je zgrajeno javno vodovodno omrežje v izvedbi NL DN 100 mm in PE DN 90 mm, ki se nahaja zahodno od obravnavanih parcel.
(2) Za oskrbo objektov z vodo se izgradi novo vodovodno omrežje, ki delno poteka v cesti A, delno pa po zahodni strani obravnavanega območja.
(3) Za oskrbo predvidene zazidave se izgradi vodovod delno iz nodularne litine (od točke A do točke B), do točke B do točke C pa iz PE cevi.
(4) Za zagotovitev požarne varnosti se izvede nadzemni hidrant DN 80.
(5) Vsi odcepi in jaški se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Predvideni vodovod se izvede skladno s pogoji upravljavca vodovoda.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov se upošteva vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo z vodo. Upošteva se veljavni pravilnik glede tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih naprav.

(1) Na obravnavanem območju je izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo.
(2) Za odvajanje fekalnih odplak z območja OPPN se izgradi nov fekalni kanal, na katerega se priključujejo predvideni objekti.
(3) Čiste meteorne vode se lahko ponikajo lokalno v podtalje, onesnažene je potrebno pred tem še očistiti preko lovilcev olj in maščob. Površinske vode z dovozne ceste se preko elementov meteorne kanalizacije speljejo v ponikovalnice.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni prepisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih vod.
(5) V javno kanalizacijo se odvajajo vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99 in 41/04) in Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04 in 109/07) ter Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09 in 64/12).

Energija za napajanje predvidenih enostanovanjskih stanovanjskih objektov je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju Nahtigal, Čretnik (obstoječi NN drog v skladu s soglasjem za priključitev na distribucijsko omrežje št. 545517 z dne 15. 2. 2012 in projektom PZI, št. 55/2013, izdelal REMCOLA – REMCHEN d.o.o., izdelano september 2013), katero se napaja iz transformatorske postaje TP Vrbje gasilski dom.

Javna razsvetljava se izvede ob cesti. Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.

(1) Zahodno od obravnavanega območja se nahajajo obstoječi TK vodi. V cesti je vrisan koridor za TK omrežje za predvideno pozidavo. Izvede se kabelska kanalizacija s PVC cevni d110 mm ali 125 mm. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.
(2) Zahodno od obravnavanega območja se nahajajo obstoječi KKS vodi. V cesti je vrisan koridor za KKS omrežje za predvideno pozidavo. Izvede se kabelska kanalizacija s PVC cevni d110 mm ter vmesnimi jaški. V fazi projektiranja upoštevati smernice Telemach d.o.o.
(3) Priključevanje objektov se podrobneje obdela v PGD in PZI dokumentaciji.

(1) Na obravnavanem območju potekajo vodi nizkotlačnega (20 mbar) distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Cev PEHD fi 90 mm poteka pod obstoječo asfaltirano dovozno cesto.
(2) Za predvideno zazidavo je prikazan potek novega distribucijskega omrežja zemeljskega plina, ki poteka v dovozni cesti.
(3) Pri projektiranju distribucijskega omrežja zemeljskega plina, priključnih plinovodov in notranje plinske instalacije se upošteva Tehnične zahteve sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (april 2012).
(4) Upoštevati je vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02).
(5) Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitev plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor.
(6) Pri posegih nad plinovodno cevjo se zahteva stalen nadzor s strani upravljavca.

(1) Predviden vir ogrevanja bo plin, sončni kolektorji ali toplotna črpalka in drugi viri ogrevanja skladno s sprejetimi odloki Občine Žalec, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije in upoštevajo varstvo zraka.

Območje OPPN se ne nahaja na območju varovanj kulturne dediščine.

(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu in plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka: ureditev dovoznih poti na gradbišče in predvideti zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih zadostno močenje prevoznih poti in odkritih površin.
(2) Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri.

Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viške zemljine se uporabi pri urejanju zelenic.

Območje OPPN sodi v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

(1) Za vsak objekt se zagotovi zbirno mesto za odpadke. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.

Obravnavano območje se nahaja znotraj naravne vrednote vodotoka Lava s širšim obrežnim pasom mokrotnih travnikov in ima status naravne vrednote (ident. št. 5960). Upoštevajo se varstvene usmeritve:
– Gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku vsaj za eno drevesno višino odraslega drevesa, ki posamič ali v skupinah rastejo na robu parcel za gradnjo. V gozdni rob naj se ne posega. Oblikovanje površja na zemljišču, namenjeno gradnji objektov in ureditev njihove okolice, naj v čim večjem obsegu sledi obstoječemu reliefu na območju naravne vrednote.
– V primeru izdelave višinskih premostitev, naj se le-te izvedejo v obliki zatravljenih brežin. Umetnih ostrih ovir (škarpe, oporni zidovi) naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki.
– Izkopni material se deponira na zato urejenem odlagališču, oziroma odvečne zemlje se ne razgrinja po bližnjih mokrotnih travnikih, depresijah s stoječo vodo in vlagoljubno vegetacijo, obrežnem pasu ali v strugi vodotoka.
– Vozne in parkirne površine naj bodo v čim večjem obsegu tlakovane oziroma vodoprepustne. Nova infrastruktura (ceste, parkirišča, daljnovodi) naj bo izvedena na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst ter da ureditve zanje ne bodo predstavljale pasti. Odpadne vode iz novozgrajenih objektov naj se odvajajo v vodotesne greznice ali kanalizacijski sistem. Odvod meteorne vode z objektov naj se uredi na način, da ne bo poseganja v strugo Lave.
– Razgaljene površine naj se po končanih zemeljskih delih čim prej zatravi in zasadi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Zasaditev naj ima čim bolj naraven izgled in ne linijske parkovne zasaditve.
– Morebitno ograjevanje gradbenih parcel naj bo izvedeno na način, da bo prostoživečim živalim omogočen prehod območja.
– Osvetljevanje območja naj bo izvedeno tako, da ne bo imelo negativnega vpliva na nočno aktivne vrste. Z ustreznimi tehničnimi ukrepi se zagotovi, da bo svetloba prostorsko usmerjena proti tlom, svetlobni snopi naj ne osvetljujejo vodne površine in obrežnega pasu.
– Za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti (košnja travnikov) na zemljiščih južno od gradbenih parcel, se na lokaciji sedanjega dostopa dopušča ureditev dostopne poti (kolovoza) le kot ozek pas utrjene zatravljene površine.
– Na območju izven predvidenih parcel za gradnjo treh stanovanjskih objektov in ceste se ohranjajo ekološke razmere, ki vrstam vezanih na mokrotne travnike, vodno in obvodno okolje, zagotavljajo ugodne življenjske pogoje.
– Hidrološke razmere izven območja neposredne gradnje objektov in urejanja okolice naj se ohranjajo v naravnem stanju. Odvzem vode iz vodotoka se ne izvaja.
– Ohranjajo se naravna poplavna območja. Morebitne ureditve in ukrepi za zagotavljanje varnosti objektov pred poplavo naj se izvajajo izven območja naravne vrednote.
– V naravi naj se ohranja razmerje vodnih, travniških in gozdnih površin. Rastlinstva se ne požiga, grmovnice in drevesa v mejicah se ne seka na golo ali ruva.
– Regulacij, utrjevanj in poglabljanja brežine in dna, s katero bi povzročili spremembo smeri, obliko ali globino struge (spremembo vzdolžnega in prečnega profila struge), izolacijo in fragmentacijo habitata, naj se ne izvaja.
– Ohranja se razgibanost struktur v strugi Lave, kar je osnova ustreznim ekološkim pogojem za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov.
– V primeru bočne erozije, s katero bi bila porušena stabilnost brežine, naj se brežina utrjuje s sonaravnimi (biotehničnimi) ukrepi (vrbovi popleti, blazine).
– Krčitev ali odstranjevanje obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa ali drevesa, ki močno ovirajo pretok. Ohranja naj se naravna vrstna sestava obvodne vegetacije in njena pestra višinska strukturiranost.
– Objektov, ki prekinjajo zveznost vodnega toka, se ne gradi.
– Z ograjami ali drugimi ureditvami ni dopustno omejevati dostopa do vode.
– Površine porasle z gozdom ter posamična drevesa naj se ohranja. V njih se lahko izvajajo le sanitarne sečnje. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami.
– Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst (vrbe, jelša, topol, jesen).
– Vej, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.
– Na deblo, korenine in veje drevesa se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žični vodov, table, omarice, antene ...
– Na območju naj se izvajajo ukrepi za odstranitev invazivnih rastlinskih vrst ter ukrepi za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst. Zato naj se zagotovi in nato vzdržuje pestra strukturiranost rastišču primerne avtohtone vegetacije. Morebitno širjenje invazivnih vrst na območju, kjer se izvajajo posegi, se omeji z njihovim sprotnim odstranjevanjem.
– Z namenom predstavitve naravne vrednote se dopušča izvedba ureditev za oglede (npr: postavitev opazovališč, tabel z informacijami in opozorili). Predstavitev se izvede na podlagi strokovnih izhodišč Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje.
– V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za poseg v prostor si je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave.

(1) Skladno s 5. in 9. členom Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter Pravilnikom o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07), je izdelana karta poplavne in z njimi povezane erozijske nevarnosti, v okviru izdelave Občinskega prostorskega načrta OPN Žalec, v prilogi Prikaz stanja prostora.
(2) Območje OPPN, v delu kjer so predvideni posegi v prostor, se nahaja v razredu preostale poplavne nevarnosti.
(3) Odvajanje padavinskih vod se uredi skladno z zakonodajo, ki ureja področje voda, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih vod z utrjenih površin z zadrževanjem skladno z določili tega odloka.

(1) Vsi posegi v prostor (objekti, zunanje ureditve objektov, ograje …) morajo biti od meje vodnega zemljišča neimenovanega vodotoka, to je od zgornjega roba brežine, oddaljeni minimalno 5,00 m. Izjema velja za primere, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah.
(2) Na vodnem ali priobalnem zemljišču posegi oziroma gradnja niso dovoljeni, razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (vir: ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.

(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela zasnova požarne varnosti.

Izdelano je bilo Geotehnično poročilo o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, izdelal Geo Svet, Samo Marinc s.p., 23. 1. 2012. Iz poročila izhaja da je meteorne vode iz objekta in okolice možno speljati v ponikovalnico. Pri načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila.

Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo in zaščito.

Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo v več etapah v sklopu izgradnje za vsakega posameznega investitorja. Vsaka faza mora biti zaključena celota.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posamezne stanovanjske objekte mora biti zgrajena vsa potrebna komunalna infrastruktura (cesta vključno z zemljišči na katerih leži, vodovod in fekalna kanalizacija) ter predana v last in upravljanje Občini Žalec.

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

Zemljiška parcela, namenjena gradnji, obsega obstoječo in predvideno parcelno stanje. Za izvedbo ceste se v minimalnem delu spreminja obstoječa parcelacija.

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov objekta do + 1,40 m, ob upoštevanju opredeljenih odmikov od javne gospodarske infrastrukture in zemljiških parcelnih mej in zmanjšanje tlorisnih gabaritov.
(2) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(3) Dovoljena so manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih parcel in načrtovano komunalno infrastrukturo. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje tem parcelam, vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(4) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.

OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Žalec. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žalec in UE Žalec.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.