Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na seji dne 16. aprila 2015 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o UN Petrovče
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejemajo spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvenem načrtu Petrovče (Uradni list SRS, št. 33/89 (v nadaljevanju: Odlok), ki so skladne z Občinskim prostorskim načrtom Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13 in 91/13).
2. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
V 1. členu odloka se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Sestavni del tega odloka so Spremembe in dopolnitve UN Petrovče, ki jih je izdelal SAVINJAPROJEKT GIZ pod številko projekta 78/13 in vsebuje tekstualni in grafični del:
– Tekstualni del
– območje sprememb in dopolnitev UN,
– prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
– Grafični del
1. Izsek iz kartografskega dela občinskega
prostorskega plana M 1:1000
2. Območje podrobnega prostorskega načrta z
obstoječim parcelnim stanjem M 1:1000
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
območji M 1:5000
4. Arhitektonska zazidalna situacija M 1:500
5. Geodetska kotirana situacija z načrtom
parcelacije M 1:1000
6. Prikaz ureditev prometnega omrežja M 1:500
7. Prikaz priključevanja na gospodarsko javno
infrastrukturo M 1:500
8. Situacija ureditev za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500
– Sestavni del tega odloka so tudi priloge od I do VII.«
II. OBMOČJE OPPN
3. člen
(območje sprememb in dopolnitev UN)
V 2. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»(1) Območje sprememb in dopolnitev UN obravnava del kareja 2 osnovnega ureditvenega načrta.
(2) Območje OPPN povzema obstoječo parcelacijo in zajema površine, na katerih so načrtovane prostorske ureditve, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo ter ureditve, ki so potrebne za delovanje prostorskih ureditev, in površine, na katerih so načrtovane ureditve, ki so potrebne zaradi prilagoditev obstoječih ureditev.
(3) Ureditveno območje vključuje parcele med južnim robom javne poti z oznako JP 991273, ob železniški postaji, parcelna št. 697/5, k.o. Petrovče in južnim robom javne poti JP 991272, na parceli št. 687/2 ter mejo kompleksa Kota d.o.o., po zahodnem robu parcele 369/9 in 697/3, vse k.o. Petrovče. V mejah ureditvenega območja se nahajajo parcele v k. o. Petrovče: 369/1, 369/9, 369/8, 697/3, 697/36, 697/37, 697/38 in 687 (del). Parcele sodijo v območje stavnih zemljišč. Ureditveno območje meri 0,49 ha.
(4) Nekatera določila tega odloka veljajo za celotno območje UN Petrovče.«
III. PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OPPN
4. člen
Doda se nov 3.a člen, ki se glasi:
»3.a člen
V kareju 2 so dopustni naslednji posegi:
– rušitev stanovanjskega objekta na parc. št. 697/36, k.o. Petrovče,
– gradnja 2 poslovno stanovanjskih objektov,
– postavitev nadstrešnice,
– ureditev manipulacijskih in parkirnih površin,
– možnost rekonstrukcije, adaptacije in gradnje prizidkov k obstoječim objektom,
– možnost gradnje enostavnih in nezahtevnih objektov,
– dograditev prometne, energetske, komunalne in ostale infrastrukture.«
5. člen
Doda se nov 3.b člen, ki se glasi:
3.b člen
»(splošne usmeritve glede namembnosti)
Celotno območju UN je namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi kot so:
– trgovina razen vzdrževanje in popravila motornih vozil, brez trgovine z motornimi gorivi,
– gostinstvo,
– intelektualne dejavnosti razen veterinarstva,
– dejavnosti javne uprave,
– vzgoja in izobraževanje,
– zdravstvo in socialno varstvo,
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.«
6. člen
(pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
V 4. členu se točka g. spremeni, tako da se sedaj glasi:
»g. Razmestitev objektov v kareju 2 v območju OPPN je določena s:
– Horizontalnim gabaritom okvirnih dimenzij načrtovanih objektov, ki sta jih posredovala investitorja, z dopustnim odstopanjem, detajlno opredeljenim v poglavju »Dopustna odstopanja«
– Točne dimenzije objektov bodo določene na podlagi potreb investitorjev ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zahtev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo
– Izvedbo internih prometnih in manipulacijskih površin vključno s parkirnimi površinami za zaposlene in obiskovalce v mejah gradbene parcele.
Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov v območju OPPN so:
Objekt 1: – poslovno
stanovanjski objekt
– tlorisne dimenzije: 18,00 m x 15,00 m
– etažnost: P + IP, h = 10,50 m
– oblikovanje: usklajeno z obstoječimi
objekti, z dvokapno streho
z naklonom prilagojenim
obstoječim objektom;
Objekt 2: – poslovno
stanovanjski objekt
– tlorisne dimenzije: 16,00 m x 11,00 P + IP, h =
9,50 m
– oblikovanje: usklajeno z obstoječimi
objekti, z dvokapno streho
z naklonom prilagojenim
obstoječim objektom;
Objekt 3: – nadstrešnica
– tlorisne dimenzije: 18,00 m x 13,50 m – 17,00 m
– etažnost: P, h = prilagojena
obstoječim objektom
– oblikovanje: ravna streha v minimalnem
naklonu ali ločna
konstrukcija;
Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.«
7. člen
Doda se nov 5.a člen, ki se glasi:
»5.a člen
(priključki na lokalne ceste)
(1) Napajanje poslovno stanovanjskih objektov je načrtovano preko obstoječih in predvidenih dovoznih priključkov na javno pot JP 991272 na južni strani ureditvenega območja, ki je navezana na lokalno cesto Petrovče–Liboje.
Za objekte Kota d.o.o. je izveden dovozni priključek z javne poti JP 991273, ki pa ga je v skladu s potrebami investitorja, potrebno ustrezno razširiti.«
8. člen
Doda se nov 5.b člen, ki se glasi:
»5.b člen
(občinske ceste)
(1) Pogoji za projektiranje občinskih cest so:
– Pri načrtovanju je treba zagotoviti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu.
– Predvideni objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti predvideni tako, da bo omogočena zadostna preglednost na cestnih priključkih in križiščih (izračunan preglednostni trikotnik!). Novo predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na povezovalnih cestah in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
– Cestni priključki, križišča in njihova neposredna okolica (zasaditev dreves, ograje ipd.) ob povezovalnih cestah morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena zadostna preglednost s povezovalnih cest na cestne priključke, križišča in obratno.
– Na celotnem območju OPPN se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah in Zakonom o varnosti cestnega prometa. Postavljanje drogov z reklamnimi tablami, totemov ter zastavnih drogov v pasu za postavitev prometne signalizacije ter v preglednem trikotniku križišč in cestnih priključkov je na podlagi Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah ter Pravilnika o projektiranju cest prepovedana.«
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
9. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
V 7. členu se alineje a.1, a.2, in a.3 nadomestijo s točko a., ki se glasi:
»a. Vsi objekti znotraj območja ureditvenega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno in elektroenergetsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov, praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav«,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– pri pripravi projektne dokumentacije je treba podrobno obdelati vsa križanja in vzporedne poteke predvidenega kanalizacijskega sistema s komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi in podati ustrezne tehnične rešitve,
– gradnja infrastrukturnih objektov mora potekati usklajeno,
– dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.«
10. člen
(vodovodno omrežje)
V 7. členu se v točki c. doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»V območju kareja 2, ki ga obravnava OPPN je:
(1) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in požarne vode je potrebno zgraditi novo vodovodno omrežje.
(2) Za oskrbo predvidene zazidave bo zgrajen vodovod iz nodularne litine, katerega potek je razviden iz situacije.
(3) Za zagotovitev požarne varnosti se izvedejo nadzemni hidranti DN 80. Vsi odcepi in jaški se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Predviden vodovod bo izveden skladno s pogoji upravljavca vodovoda.«
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi, predvsem podzakonski akt, ki ureja oskrbo z vodo. Upoštevati je treba veljavni pravilnik glede tehnične izvedbe in uporabe vodovodnih naprav.«
11. člen
(kanalizacijsko omrežje)
V 7. členu se pod točko b. Kanalizacija, doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»V območju kareja 2, ki ga obravnava OPPN je:
(1) Za odvod fekalnih in tehnoloških vod je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje in je preko fekalnega kanala K6, d300, ki poteka v južni vezni cesti, povezano s centralno čistilno napravo v Kasazah.
(2) Čiste meteorne vode se lahko ponikajo lokalno v podtalje, onesnažene pa je potrebno pred tem še očistiti preko lovilcev olj in maščob.
(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni prepisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih vod.
(4) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi, objektov za vzdrževanje in popravila motornih vozil ter pralnic za motorna vozila (Uradni list RS, št. 10/99 in 40/04) in Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05 in 45/07).«
12. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
V 7. členu se točka d. PTT omrežje nadomesti z izrazom telekomunikacijsko omrežje ter se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»V območju kareja 2, ki ga obravnava OPPN je:
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.
(2) V primeru priključitve novih objektov na javno TK omrežje Telekoma Slovenije d.d. je potrebno uporabiti PVC cevi premera 125 mm in PEHD cevi 50 mm, prav tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
(3) Za priključevanje načrtovanih objektov na javno TK omrežje je potrebno v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati projekt TK priključka na javno TK omrežje in pridobiti nanj soglasje upravljavca Telekom Slovenije.«
13. člen
(elektroenergetsko omrežje)
V 7. členu se pod točko e. Elektroenergetski vodi in naprave doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V območju kareja 2, ki ga obravnava OPPN je:
(1) Energija za napajanje predvidenih poslovno-stanovanjskih objektov v območju OPPN je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah v transformatorski postaji TP Petrovče Mikeln. Do TP Mikeln se zgradi nov nizkonapetostni elektro kablovod.
(2) V primeru, da se investitor odloči za etapno gradnjo, kot razširitev obstoječe dejavnosti, se lahko objekta napajata za obstoječimi odjemnim mestom in obstoječimi meritvami električne energije, kolikor to omogoča obstoječa priključna moč.
(3) V fazi načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu.«
14. člen
V 7. členu se točka f. v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»f. Odpadki
(1) Vsi objekti se morajo vključiti v sistem gospodarjenja z odpadki skladno z občinskim odlokom. Pri načrtovanih objektih bodo na manipulacijskih dvoriščih pri dovoznih cestah določena zbirna mesta za odpadke, do katerih mora biti zagotovljena transportna pot za vozila za odvoz odpadkov.
(2) Komunalni odpadki se bodo zbirali v posodah za odpadke in bodo povzročitelji zanje zagotavljali predpisane obveznosti (ločeno zbiranje vseh vrst odpadkov in predaja pooblaščenim zbiralcem).
(3) Z morebitnimi posebnimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z veljavno zakonodajo.«
15. člen
V 7. členu se doda nova točka h., ki se glasi:
»h. KKS omrežje
V območju kareja 2, ki ga obravnava OPPN je:
(1) Na območju je zgrajeno obstoječe KKS omrežje. Priključitev se izvaja v skladu s smernicami upravljavca.«
16. člen
V 7. členu se doda nova točka i., ki se glasi:
»i. Plinovodno omrežje
(1) Na območju, ki ga obravnavajo spremembe in dopolnitve UN Petrovče poteka nizkotlačno (20 mbar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina, in sicer cev PEHD Ø 90 mm, ki poteka v južni vezni cesti.
(2) Upoštevati je vzporedne odmike in odmike pri križanjih v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02).
(3) Pri projektiranju distribucijskega omrežja zemeljskega plina, priključnih plinovodov in notranje plinske instalacije je potrebno upoštevati Tehnične zahteve sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (april 2012).
(4) Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitev plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor.
(5) Pri posegih nad plinovodno cevjo se zahteva stalen nadzor s strani upravljavca«.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
17. člen
Doda se nov 7.a člen, ki se glasi:
7.a člen
»(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V ureditvenem območju, ki ga obravnava OPPN, se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine, je pa območje locirano tik ob severnem robu območja kulturne dediščine Petrovče – Vas, EŠD 978, naselbinski kulturni spomenik, kjer se varujejo morfološka zasnova in parcelacija naselja, javni prostori in njihova oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, gabariti, meje in silhuete naselja.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
18. člen
Doda se nov 7.b člen, ki se glasi:
»7.b člen
(varstvo pred hrupom)
(1) V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 32/08, 109/09, 62/10) je na območju OPPN določena III. stopnja varstva pred hrupom, kjer veljajo mejne dnevne vrednosti hrupa 60 dBA in nočne 50 dBA.
– Ravni hrupa ne smejo presegati mejnih dnevnih in nočnih vrednosti hrupa, ki veljajo za posamezna območja, kar je pogoj pri izboru dejavnosti oziroma morajo investitorji zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa na najmanjšo možno mero.
– Strokovna ocena obremenitve s hrupom mora biti sestavni del vloge za pridobitev dovoljenja za gradnjo objektov.«
19. člen
Doda se nov 7.c člen, ki se glasi:
»7.c člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati zakonsko določenih mejnih količin vsebnosti snovi.
(2) Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je kot energetski vir ogrevanja načrtovan zemeljski plin.
(3) Glede na vrsto posega je upoštevati okoljevarstveno zakonodajo in za vsak poseg, ki bi lahko pomembno vplival na obremenitev okolja, izdelati presojo vplivov na okolje.«
20. člen
Doda se nov 7.d člen, ki se glasi:
»7.d člen
(varstvo voda)
(1) Komunalne in padavinske odpadne vode morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem v strogo ločenem sistemu skladno s 13. členom tega odloka.
(2) Odvod komunalnih odpadnih vod mora biti urejen po obstoječi fekalni kanalizaciji s priključkom na čistilno napravo – ČN Kasaze.
(3) Vse padavinske vode s cest, parkirišč, manipulacijskih in drugih utrjenih površin površinske se prioritetno ponikajo ali zadržujejo z ustreznimi zadrževalnimi elementi, v meteorno kanalizacijo jih je dovoljeno odvajati samo preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in maščob.
(4) Za padavinske vode s streh objektov je treba izvesti lokalno zadrževanje in ponikanje (če teren to dovoljuje).
(5) Vse morebitne odpadne tehnološke vode je treba pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do stopnje kot to določa veljavna Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.«
21. člen
Doda se nov 7.e člen, ki se glasi:
»7.e člen
(ohranjanje narave)
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Pri predvidenih zasaditvah je treba uporabljati izključno avtohtone grmovnice in drevesne vrste s prevladujočimi listavci, ki so rastišču v tem območju primerni.
(3) Za varstvo tal veljajo naslednji ukrepi:
– Površine, namenjene zelenim površinam, ki bodo v času gradnje razgaljene, je potrebno ponovno zatraviti oziroma zasaditi.
– Rodovitni del prsti se ustrezno odstrani in deponira tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina, ter uporabi za rekultivacijo razgaljenih ali manj kakovostnih tal.
– Z odpadki in drugim materialom, vključno z odpadnim ali gradbenim materialom, je potrebno ravnati skladno z veljavnimi področnimi predpisi.
– Pri gradnji je potrebno uporabiti transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter le z dokazili o neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je potrebno preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin v sušnem in vetrovnem vremenu. S teh površin je preprečiti tudi odtekanje voda na obdelovalne površine.«
22. člen
Doda se nov, 8.a člen, ki se glasi:
»8.a člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih utrjenih površin)
(1) Utrjene površine znotraj gradbenih parcel so namenjene za ureditev parkirišč za osebna vozila za zaposlene in goste ter manipulacijskih površin.
(2) V primeru, da pogoji za varovanje objektov pogojujejo postavitev varovalnih ograj, morajo biti te oblikovane usklajeno z arhitekturo objektov in obvezno transparentne; maksimalna dovoljena višina je 2,00 m.
(3) Na celotnem območju UN je dopustna postavitev varovalnih in medsosedskih ograj, ki so lahko visoke do 1,60 m. Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno, z izjemo varovalnega zidu na vzhodni parcelni meji, parcele št. 267/2, k.o. Petrovče, ta je lahko maksimalne višine 3,00 m in se gradi najmanj 0,50 m od posestne meje.«
23. člen
Doda se nov, 8.b člen, ki se glasi:
»8.b člen
(zelene površine)
(1) Splošni pogoji za urejanje zelenih površin so:
– Zemljino iz izkopa je treba uporabiti pri urejanju zelenih površin in brežin.
– Pri izbiri drevesnih vrst je treba upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanju hrupa in velikosti habitata.
– Pred izvedbo zunanje ureditve je treba izdelati načrte, ki morajo upoštevati usmeritve tega OPPN in uskladiti trase komunalnih vodov z načrtom zasaditve.
(2) Ureditev zelenih površin obsega:
– Zelene površine v mejah funkcionalnih zemljišči bodo zasajene s pokrovnim grmičevjem in neformalnimi skupinami dreves ter zatravljene.
– Ob parcelnih mejah objekta 2 je načrtovana zasaditev živice kot nadaljevanje obstoječe, strižena do višine 1,50 m, razen ob parkirišču, kjer mora višina živice zagotavljati preglednost pri izvozu vozil s parkirišča na javno cesto.
– Zemljino iz izkopa je treba uporabiti pri urejanju zelenih površin in brežin. Pri izbiri drevesnih vrst je treba upoštevati klimatske in specifične rastiščne razmere ter zahteve za zadrževanje prahu, zmanjšanju hrupa in velikosti habitata.«
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
24. člen
Doda se nov 10.a člen, ki se glasi:
»10.a člen
(naravne omejitve)
(1) Območje OPPN se ne nahaja na erozijskem, plazljivem in poplavnem območju.
(2) Geološko-geotehnični elaborat je obvezen sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte in ureditev skladno s predpisi o graditvi objektov«.
25. člen
Doda se nov 10.b člen, ki se glasi:
»10.b člen
(potresna ogroženost)
Območje OPPN se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto sedme stopnje s povratno periodo 500 let, pri projektiranju je upoštevati karto potresnega pospeška tal in zagotoviti pri gradnji potresno varnost v skladu z zakonodajo.«
26. člen
Doda se nov 10.c člen, ki se glasi:
»10.c člen
(varstvo pred požarom)
(1) V OPPN so upoštevani prostorski ukrepi varstva pred požarom, v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom.
(2) Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja na zunanje manipulacijske površine, dovoze, parkirišča in zelene površine.
(3) Odmiki med posameznimi objekti preprečujejo širjenje požara, v primeru večje pozidanosti parcele se izvedejo ustrezni gradbeni ukrepi. Za potrebe protipožarne zaščite je treba uporabiti ustrezne gradbene materiale.
(4) Do vseh objektov je omogočen dovoz urgentnim vozilom vsaj iz treh strani po javnih cestah, širine dovozov, dostopov in obseg manipulativnih površin ob objektih omogočajo interventnim vozilom nemoteno delovanje. Delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene na dovozih, internih prometnih in manipulacijskih površinah.
(5) Načrtovano je vodovodno in hidrantno omrežje z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo hidrantno omrežje, na vodovodnem omrežju morajo biti nameščeni nadzemni hidranti DN 80 oziroma DN 100.
(6) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi objektov upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom.«
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV
27. člen
V 11. členu se za tretjo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:
»– 4. etapnost izvedbe prostorskih ureditev v območju kareja 2, ki ga obravnava OPPN))
(1) Izvajanje OPPN lahko poteka v etapah v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorja. Posamezna etapa OPPN mora biti izvedena v celoti z vsemi elementi ureditve in tako, da ne bo poslabšala ekološkega stanja. Komunalne, energetske, prometne in vodnogospodarske ureditve, ki lahko vplivajo na varovanje okolja, morajo biti dokončno urejene s posamezno etapo gradnje.
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki niso predvidena za izgradnjo oziroma spremembo namembnosti v prvih fazah, ostane do začetka ustrezne faze nespremenjena s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi, ki so nujni za nemoteno realizacijo predhodne etape.«
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
28. člen
V 9. členu odloka se za alinejo c. doda nova alineja d., ki se glasi:
»d. Dopustna odstopanja v območju kareja 2, ki ga obravnava OPPN:
(1) OPPN določa okvirne tlorisne in višinske gabarite. V grafičnih prilogah so določeni tlorisni gabariti in višine, ki upoštevajo tehnološke zahteve investitorjev in ustrezne odmike od prometnic in obstoječih objektov.
(2) Kot tolerance so dovoljene:
– spremembe parcelnih mej ob soglasju mejašev;
– spremembe dimenzij tlorisnih gabaritov objektov do gradbene meje, določene v grafičnih prilogah in višinskih gabaritov v skladu s tehnološkimi potrebami investitorjev pod pogojem, da spremembe dimenzij ne bodo ovirale kasnejših izvajanj in realizacije OPPN in da bodo spremembe v skladu s predpisi, zakoni, navodili in pravilniki, ki se nanašajo na posege v prostor ter varovanje okolja in ob pogoju, da faktor zazidanosti parcele objekta z oznako 2 ne presega 0,4;
– na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN;
– spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora in načrtovalca.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(4) Spremembe, dovoljene s tolerancami, ne smejo ovirati realizacije OPPN, spreminjati vplivov objektov in naprav na okolje ter na načrtovani videz območja. Prav tako ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.«
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
29. člen
12. člen odloka se spremeni, tako da se sedaj glasi:
»(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN je za območje v OPN Občine Žalec določena enota urejanja prostora, v kateri so dovoljeni posegi v prostor, skladno z določili OPN.«
30. člen
13. člen odloka se črta.
XI. KONČNE DOLOČBE
31. člen
14. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»(seznanitev javnosti)
Ureditveni načrt Petrovče in OPPN Spremembe in dopolnitve Odloka o UN Petrovče iz 1. člena odloka je stalno na vpogled na Občini Žalec Uradu za prostor in gospodarstvo in pri Upravni enoti Žalec.«
32. člen
15. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi:
»(nadzorstvo nad izvajanjem)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.«
33. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-0011/2013
Žalec, dne 16. aprila 2015
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.
