Številka: U-I-44/13-13

Datum: 23. 4. 2015

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Mateje Gotar, Laško, ki jo zastopata Jasmina Gričnik in mag. Andrej Janežič, odvetnika v Žalcu, na seji 23. aprila 2015

1. Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (Uradni list RS, št. 78/12), kolikor kategorizira javno pot "Zavoj–Škoberne" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. *102/1, 731/1, 741/0 in 744/1, vse k.o. Rifengozd, se razveljavi.
2. Pobudnica sama nosi svoje stroške postopka s pobudo.

1. Pobudnica izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor pod zaporedno številko 142 kategorizira javno pot "Zavoj–Škoberne" v delu, ki naj bi potekal po zemljiščih parc. št. *102/1, 731/1, 741/0 in 744/1, vse k. o. Rifengozd, katerih solastnica je pobudnica. Zatrjuje, da je Odlok o kategorizaciji v neskladju z Ustavo, in sicer njenim 154. členom, že zato, ker je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen le tekstualni del tega odloka, ne pa tudi njegov kartografski del, iz katerega bi bile razvidne parcelne številke zemljišč, po katerih potekajo s tem odlokom kategorizirane javne ceste. Navaja, da Občina Laško (v nadaljevanju Občina) z njo kot solastnico zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, ni sklenila pravnega posla za njihovo pridobitev, niti ji dela teh zemljišč ni odvzela v razlastitvenem postopku. Zato zatrjuje, da je Odlok o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju s 33., 67. in 69. členom Ustave ter z drugim odstavkom 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12 – v nadaljevanju ZCes-1). Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka pred Ustavnim sodiščem.
2. Občina v odgovoru na pobudo navaja, da je s 5. členom Odloka o kategorizaciji kategorizirana javna pot "Zavoj–Škoberne" v naravi obstajala že precej časa pred sprejetjem izpodbijanega odloka. Ker naj bi predstavljala dovozno pot do šestih zasebnih stanovanjskih hiš, naj bi jo Občina kot javno pot kategorizirala izključno zaradi obstoja javnega interesa. Navaja, da je nameravala pričeti z odkupom zemljišč v lasti pobudnice oziroma glede teh zemljišč predlagati postopek razlastitve, vendar pa naj bi jo pobudnica z vložitvijo pobude prehitela.

3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da je pobudnica do ½ lastnica zemljišč parc. št. *102/1, 731/1, 741/0 in 744/1, vse k. o. Rifengozd, po katerih po njenih navedbah poteka javna pot "Zavoj–Škoberne", česar Občina ne zanika. Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njenem zemljišču. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.
5. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
6. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo lokalne ceste "Zavoj–Škoberne" s pobudnico ni sklenila pravnega posla za pridobitev njenih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Zoper njene nepremičnine tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 5. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot "Zavoj–Škoberne" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. *102/1, 731/1, 741/0 in 744/1, vse k. o. Rifengozd, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji z Ustavo že iz navedenih razlogov, ni presojalo še njegove skladnosti z drugim odstavkom 39. člena ZCes-1 in 154. členom Ustave.
7. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. Ker v konkretnem primeru takšni razlogi niso podani, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.