Na podlagi drugega, tretjega in četrtega odstavka 17. člena, enajstega odstavka 74. člena in za izvrševanje 82. člena in šestega odstavka 104. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09,108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17) določa posebne zahteve, povezane s preprečevanjem in zmanjševanjem emisije hlapnih in halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak, in sicer:
- vrste dejavnosti in z njimi povezane naprave, ki uporabljajo organska topila,
- pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ali vpis v evidenco naprav,
- mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih,
- mejne količine nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin,
- mejne koncentracije rakotvornih, mutagenih in za reprodukcijo strupenih hlapnih organskih spojin,
- vrednotenje emisije hlapnih organskih spojin in ugotavljanje čezmerne obremenitve,
- obseg obratovalnega monitoringa in
- posebne ukrepe v zvezi z zmanjšanjem tveganja za zdravje ljudi, ki ga povzročajo emisije hlapnih organskih spojin v okolje.
(2) Za vprašanja o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak, pogojev za obratovanje, vlogo, vsebino dovoljenja, ki niso posebej urejena s to uredbo, in vprašanja o emisiji drugih snovi v zrak iz naprav, za katere se uporabljajo določbe te uredbe, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, za vprašanja obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak pa predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(3) Za naprave, ki so hkrati tudi naprave ali deli naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega se za vprašanja pogojev za obratovanje, vloge, vsebine dovoljenja, obsega obratovalnega monitoringa, ki niso posebej urejena s to uredbo, uporabljajo zahteve predpisa, ki ureja vrste naprav in dejavnosti, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(4) Ta uredba se ne uporablja za naprave, ki se uporabljajo samo za raziskave, razvoj in preizkušanje novih izdelkov ter procesov.

(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za obratovanje naprav ali katerekoli druge z njimi tehnološko povezane dejavnosti, pri katerih je zaradi izvajanja posamezne dejavnosti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, poraba organskih topil večja od najmanjše letne porabe organskih topil, določene v I. delu priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se določbe te uredbe uporabljajo tudi za obratovanje naprav, pri katerih je poraba organskih topil manjša od najmanjše letne porabe iz prejšnjega odstavka, če je ta poraba posledica izvajanja načrtov zmanjševanja emisij iz 9. člena te uredbe.
(3) Če se na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga ima v posesti isti upravljavec, uporabljajo organska topila v več istovrstnih napravah, ali se posamezne faze dejavnosti iz priloge 1 te uredbe izvajajo tudi z opremo istovrstnih naprav, ki se uporablja samo delno za izvajanje dejavnosti iz priloge 1 te uredbe ali kot dodatna oprema k napravi, se za porabo organskih topil šteje celotna poraba organskih topil na tem območju.
(4) Če celotna poraba organskih topil iz prejšnjega odstavka doseže prag najmanjše letne porabe organskih topil, določen za naprave iz posamezne dejavnosti iz I. dela priloge 2 te uredbe, se te istovrstne naprave štejejo za napravo po tej uredbi.
(5) Določbe te uredbe, razen določbe glede mejnih vrednosti pod točko 3.1.1 iz II. dela priloge 2, se ne uporabljajo za naprave iz točk 2.1, 3.1 in 18.1 iz I. dela priloge 2 te uredbe, če se v njih uporabljajo organska topila z vsebnostjo halogeniranih organskih spojin, ki je enaka ali večja od 1 % celotne mase organskega topila.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. istovrstna naprava je naprava z isto oznako dejavnosti iz I. dela priloge 2 te uredbe, ki ne presega pragov iz I. dela priloge 2 te uredbe;
2. obstoječa naprava je naprava, ki je obratovala na dan 24. maja 2002 ali je bila tedaj v gradnji in je bilo zanjo pridobljeno enotno dovoljenje za poseg v prostor ali gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi pred 24. majem 2002 ter je začela poskusno obratovati najpozneje 30. aprila 2003;
3. nezajete emisije so emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in če ni drugače določeno s to uredbo tudi topila v katerih koli izdelkih. Med nezajete emisije so vključene tudi difuzne emisije, ki se izpuščajo v okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine;
4. odpadni plini so s hlapnimi organskimi spojinami in drugimi snovmi onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz:
- odvodnikov naprav za čiščenje odpadnih plinov (zajeti očiščeni odpadni plini),
- drugih odvodnikov odpadnih plinov brez predhodnega čiščenja (zajeti neočiščeni odpadni plini). Prostorninski pretok odpadnih plinov se izraža v m3/h pri normalnih pogojih;
5. celotne emisije so vsota nezajetih emisij in emisij v odpadnih plinih;
6. zmes je zmes ali raztopina, sestavljena iz dveh ali več snovi;
7. organska spojina je vsaka spojina, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več naslednjih elementov: vodik, katerikoli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;
8. hlapna organska spojina je katerakoli organska spojina in frakcija kreozota s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali spojina z enako hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe;
9. organsko topilo je katerakoli hlapna organska spojina, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnih snovi ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot sredstvo za raztapljanje, disperzni medij, sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, plastifikator ali kot zaščitno sredstvo (konzervans);
10. halogenirana organska spojina je hlapna organska spojina, ki vsebuje vsaj en atom broma, klora, fluora ali joda v molekuli;
11. premazno sredstvo je katerakoli zmes vključno z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila zato, da se zagotovi njegova ustrezna uporaba, in se uporablja za prevleke, s katerimi se doseže okrasni, zaščitni ali drug uporaben učinek na površini;
12. lepilo je katerakoli zmes vključno z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja za lepljenje posameznih delov izdelka;
13. tiskarska barva je zmes vključno z vsemi organskimi topili ali zmesmi, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njeno ustrezno uporabo, ki se uporablja v tiskarstvu za tiskanje besedila ali slik na površino;
14. lak je prozorno premazno sredstvo;
15. poraba je celoten vnos organskih topil v napravo v koledarskem letu ali kateremkoli drugem 12-mesečnem obdobju brez upoštevanja vseh hlapnih organskih spojin, ki se regenerirajo za ponovno uporabo;
16. vnos je količina organskih topil vključno z organskimi topili v zmeseh, ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, in organskimi topili, ki se reciklirajo v napravi ali zunaj nje, in se prištejejo vsakokrat, ko se uporabijo pri izvajanju dejavnosti v napravi;
17. ponovna uporaba organskih topil je uporaba organskih topil, regeneriranih iz naprav za kakršnekoli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez upoštevanja količine regeneriranega organskega topila, ki se odstrani kot odpadek;
18. normalno obratovanje je delovanje naprave ali izvajanje dejavnosti, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja opreme;
19. zaprti pogoji so pogoji, v katerih naprava deluje tako, da se hlapne organske spojine, ki se sproščajo pri izvajanju dejavnosti, zbirajo in odvajajo nadzorovano skozi odvodnik odpadnih plinov ali iz naprave za čiščenje odpadnih plinov in tako niso povsem nezajete;
20. dnevna povprečna vrednost je aritmetična povprečna vrednost vseh veljavnih rezultatov meritev, izmerjenih v obdobju 24 ur in preračunanih na normalne pogoje;
21. zagon in ustavitev sta postopka, s katerima se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali ustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega. Šteje se, da redna nihanja pri delovanju naprave niso zagoni in ustavitve;
22. H340, H341, H350, H350i, H351, H360D in H360F so stavki o nevarnosti za mutagene, rakotvorne ali za reprodukcijo strupene hlapne organske spojine v skladu s predpisi o kemikalijah.

(1) Upravljavec naprave zagotovi, da so pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji, obratovanju in spremembi v obratovanju naprave zaradi emisij hlapnih organskih spojin v zrak poleg zahtev te uredbe izpolnjene tudi zahteve:
- iz predpisa, ki ureja vrste naprav in dejavnosti, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, če gre za napravo, ki onesnažuje okolje večjega obsega ali
- iz predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, če gre za drugo napravo.
(2) Naprava obratuje v skladu z zahtevami te uredbe, če:
1. koncentracija hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih ne presega mejnih vrednosti iz II. dela priloge 2 te uredbe,
2. količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin, izražena v odstotkih vnosa organskih topil ali kot emisijski faktor, ne presega mejnih vrednosti za celotne emisije, če so za posamezno vrsto naprav določene v II. delu priloge 2 te uredbe,
3. količina nezajetih emisij hlapnih organskih spojin, izražena v odstotkih vnosa organskih topil ali kot emisijski faktor, ne presega mejnih vrednosti za nezajete emisije, če so za posamezno vrsto naprav določene v II. delu priloge 2 te uredbe,
4. koncentracije hlapnih organskih spojin s stavki o nevarnosti H340, H341, H350, H350i, H351, H360D ali H360F v odpadnih plinih ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz 13. člena te uredbe,
5. so v zvezi z emisijami hlapnih organskih spojin za posamezne naprave izpolnjene posebne zahteve iz II. dela priloge 2 te uredbe,
6. upravljavec zagotavlja izvajanje ukrepov za zmanjšanje in preprečevanje emisij hlapnih organskih spojin in
7. upravljavec naprave zagotavlja izvajanje obratovalnega monitoringa emisij hlapnih organskih spojin v skladu z 22. členom te uredbe.
(3) Za obratovanje naprav iz 2. člena te uredbe mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali vpisati napravo v evidenco naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (v nadaljnjem besedilu: evidenca naprav).
(4) Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev iz tega člena ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), upošteva navodila in druge informacije, ki jih objavlja Evropska komisija o uporabi organskih topil, njihovih možnih nadomestkih ter tehnikah z najmanjšim možnim učinkom na zrak, vodo, tla, ekosisteme in zdravje ljudi, v primerih iz prve alineje prvega odstavka 5. člena te uredbe pa tudi referenčne dokumente o najboljših razpoložljivih tehnikah.
(5) Ne glede na določbe tretjega odstavka 17. člena te uredbe mora upravljavec v primeru neizpolnjevanja pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja:
- o tem nemudoma obvestiti inšpektorja, pristojnega za varstvo okolja;
- takoj sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se skladnost s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi.

(1) Upravljavec mora za obratovanje naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če:
- gre za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega,
- upravljavec uveljavlja odstopanje od mejnih vrednosti emisij za nezajete emisije organskih topil v odpadnih plinih iz drugega odstavka 6. člena te uredbe ali
- upravljavec uveljavlja odstopanje od mejnih vrednosti emisij iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe za površinsko zaščito ali obdelavo pri obratovanje naprav iz dejavnosti iz 8. in 10. točke priloge 1 te uredbe, ki se ne more izvesti v zaprtih pogojih.
(2) Ministrstvo izda skupno okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje ene ali več naprav ali izjem iz prejšnjega odstavka, če jih ima upravljavec v posesti na istem funkcionalno zaokroženem območju.
(3) Če mora upravljavec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po drugih predpisih, ki urejajo varstvo okolja, se zahteve te uredbe upoštevajo pri izdaji okoljevarstvenega dovoljenja, naprava pa se ne vpiše v evidenco naprav iz 8. člena te uredbe.
(4) V javni evidenci upravljavcev, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje in ki jo vodi ministrstvo, se posebej prikažejo okoljevarstvena dovoljenja, izdana na podlagi te uredbe.

(1) Okoljevarstveno dovoljenje se izda ali podaljša, če naprava izpolnjuje zahteve iz 4. člena te uredbe.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje za napravo iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena tudi, če ne izpolnjuje zahtev glede mejnih vrednosti emisij, če:
- študija tehnične in ekonomske izvedljivosti pokaže, da so vložena sredstva nesorazmerna z učinkom,
- se zaradi tega ne pričakuje večje tveganje za zdravje ljudi in
- se v napravi uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje za napravo iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena tudi, če ne izpolnjuje zahtev glede mejnih vrednosti emisij, če:
- študija tehnične in ekonomske izvedljivosti pokaže, da so vložena sredstva nesorazmerna z učinkom in
- se v napravi uporabljajo najboljše razpoložljive tehnike.

(1) Vloga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja vsebuje vse podatke in opise iz tega člena.
(2) V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo zaradi emisij hlapnih organskih spojin v zrak določi:
- opis ukrepov za zmanjševanje emisij hlapnih organskih spojin in čiščenje odpadnih plinov;
- ukrepe nadomeščanja in zahteve za nadomestitev škodljivih snovi iz prvega odstavka 17. člena te uredbe z manj škodljivimi snovmi;
- varnostne ukrepe iz drugega odstavka 17. člena te uredbe;
- mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin iz 4. in 14. člena ter II. dela priloge 2 te uredbe ob upoštevanju 15. in 16. člena te uredbe;
- posebne zahteve iz II. dela priloge 2 te uredbe.
(3) Če gre za napravo, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz 5. člena te uredbe določi tudi zahteve iz predpisa, ki ureja vrste naprav in dejavnosti, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(4) Če gre za druge naprave ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju iz 5. člena te uredbe določi tudi zahteve iz predpisa, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

(1) Če upravljavcu naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja iz 5. člena te uredbe, se vpiše v evidenco naprav.
(2) Ministrstvo vpiše napravo v evidenco naprav na podlagi vloge upravljavca za vpis v evidenco naprav, če naprava izpolnjuje zahteve iz 4. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ministrstvo vpiše napravo v evidenco naprav, tudi če se z načrtom zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin doseže enakovredno zmanjšanje emisij, s katerim bi naprava izpolnila zahteve glede mejnih vrednosti emisij iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz 4. člena te uredbe.

(1) Enakovredno zmanjšanje emisij v načrtu iz tretjega odstavka prejšnjega člena upravljavec dokaže, če iz izračunov in podatkov v načrtu ter iz ugotovitev iz bilance uporabljenih organskih topil ali iz poročila o prvih meritvah oziroma obratovalnega monitoringa izhaja, da:
- so predvideni ukrepi, ki zmanjšujejo vsebnost hlapnih organskih spojin ali povečujejo uporabo snovi v premaznih sredstvih, lepilih ali tiskarskih barvah, ki ostanejo trdne, potem ko voda ali hlapne organske spojine izparijo, vendar to niso ukrepi čiščenja hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih ali zajemanja nezajetih emisij hlapnih organskih spojin;
- je izračunana letna referenčna emisija, ki jo povzroča naprava na začetku izvajanja ukrepov, in so predložena dokazila, s katerimi je mogoče preveriti letno količino trdnih snovi v premaznih sredstvih, lepilih ali tiskarskih barvah;
- je izračunana in obrazložena največja vrednost letne emisije hlapnih organskih spojin, ki jo bo povzročala naprava po izvedenih ukrepih zmanjševanja emisij, in je manjša od ciljne emisije;
- je predvideno zmanjšanje letne emisije hlapnih organskih spojin za nove ali rekonstruirane naprave, katerih največja vrednost letne emisije hlapnih organskih spojin ne sme presegati ciljne emisije.
(2) Če je načrt za zmanjševanje emisij hlapnih organskih spojin pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepil ali tiskarskih barv izdelan po postopku iz 2. točke priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, se referenčna in ciljna emisija izračunata po postopku iz točke 2.2 v tej prilogi.
(3) Z načrtom zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin upravljavec:
- prikaže, da so predvideni ukrepi zmanjševanja uporabe hlapnih organskih spojin taki, da je po njihovi izvedbi letna emisija manjša ali enaka emisiji naprave, ki izpolnjuje vse s to uredbo določene zahteve glede mejnih vrednosti,
- izračuna in razloži vrednost emisije, za katero zagotavlja, da jo bo povzročala naprava po izvedenih ukrepih zmanjševanja emisij,
- izračuna in razloži vrednost letne emisije, ki jo povzroča naprava na začetku izvajanja ukrepov zmanjševanja emisij, v obliki bilance uporabljenih organskih topil na začetku izvajanja načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin in
- prikaže časovni potek zmanjševanja uporabe hlapnih organskih spojin za vsako leto posebej za vse obdobje trajanja izvajanja ukrepov zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin.

(1) Vloga za vpis v evidenco naprav vsebuje vse podatke in opise iz šestega odstavka tega člena.
(2) Upravljavec k vlogi za vpis v evidenco naprav priloži:
- poročilo o prvih meritvah, če gre za novo napravo ali spremembo naprave;
- poročilo o občasnih meritvah, ki ga je izdelal izvajalec obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki ni starejše od 36 mesecev;
- poročilo o trajnih meritvah, izvedenih v preteklem letu;
- načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe.
(3) Ministrstvo o vpisu v evidenco naprav izda potrdilo v roku 60 dni od prejema popolne vloge, če iz poročila o prvih meritvah, občasnih meritvah ali trajnih meritvah in poročila o bilanci uporabljenih organskih topil ugotovi, da naprava izpolnjuje pogoje iz 4. člena te uredbe.
(4) Ministrstvo vpiše napravo v evidenco naprav za obdobje desetih let.
(5) V evidenci naprav ministrstvo vodi podatke o:
- firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca naprave ter o kraju naprave,
- gradnji naprave, začetku njenega obratovanja in njenih rekonstrukcijah oziroma obnovah,
- vrsti naprave, njeni zmogljivosti in tehnološkem postopku, zaradi katerega naprava onesnažuje okolje z emisijami organskih spojin,
- letni količini in vrsti uporabljenih zmesi, ki vsebujejo organska topila,
- letni emisiji organskih spojin in druge podatke iz obratovalnega monitoringa,
- načrtu zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin, če upravljavec uveljavlja enakovredno zmanjšanje emisij iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe,
- dnevu vpisa v evidenco naprav.
(6) Rok veljavnosti potrdila o vpisu v evidenco naprav se podaljša za deset let, če naprava po izteku veljavnosti potrdila izpolnjuje pogoje, pod katerimi se lahko vpiše v evidenco naprav, in je upravljavec naprave vložil vlogo za podaljšanje vpisa v evidenci naprav najpozneje 60 dni pred iztekom roka veljavnosti potrdila o vpisu v evidenco naprav.
(7) Če je naprava vpisana v evidenco naprav na podlagi tretjega odstavka 8. člena te uredbe, se naprava lahko na podlagi načrta za zmanjševanje emisij ponovno vpiše v evidenco naprav, če dokaže, da uporablja nadomestke, ki vsebujejo manj ali enako topil kakor v prejšnjem načrtu za zmanjševanje emisij.

(1) Upravljavec ministrstvu prijavi:
- namero prenehanja obratovanja naprave, spremembe upravljavca in namero večje spremembe uporabe organskih topil zaradi spremembe zmogljivosti naprave, in
- namero spremembe značilnosti in nevarnih lastnosti uporabljenih hlapnih organskih spojin ali spremembe postopka čiščenja odpadnih plinov ali zajemanja emisij.
(2) Prijava iz prejšnjega odstavka vsebuje:
a) splošne podatke o upravljavcu:
- ime in sedež pravne ali fizične osebe, ki upravlja napravo,
- naslov na katerem se naprava nahaja,
- ime in naslov zastopnika;
b) podatke o spremembi uporabe ali značilnostih organskih topil, in sicer o:
- dejavnosti upravljavca in vrsti naprave,
- hlapnih organskih topilih, katerih količina porabe ali značilnosti se spreminja,
- količini organskih topil, ki se je letno porabila v napravi pred spremembo, in količini, ki se bo letno porabila po spremembi, v obliki bilance uporabljenih organskih topil v skladu s prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Ministrstvo podatke o spremembah iz prejšnjega odstavka vpiše v evidenco naprav v skladu z drugim odstavkom 8. člena te uredbe in o spremembi vpisa v evidenco naprav izda novo potrdilo.

(1) Ministrstvo izbriše napravo iz evidence naprav, če:
- poteče rok veljavnosti potrdila o vpisu v evidenco, upravljavec pa v predpisanem roku ni vložil vloge za njegovo podaljšanje,
- upravljavec prijavi namero prenehanja obratovanja naprave,
- upravljavec ne prijavi sprememb v obratovanju naprave ali
- upravljavec preneha.
(2) Ministrstvo izbriše napravo iz evidence naprav tudi na predlog pristojnega inšpektorja, če upravljavec v roku ne izvrši pravnomočne odločbe o izvedbi ukrepov zaradi čezmernega obremenjevanja okolja z emisijami organskih spojin.
(3) O izbrisu naprave iz evidence naprav ministrstvo izda potrdilo.

(1) Večja sprememba je sprememba največjega masnega vnosa organskih topil, izraženega kot dnevno povprečje, kadar naprava deluje ob projektiranem obsegu proizvodnje v normalnih pogojih obratovanja, če se zaradi nje emisije hlapnih organskih spojin povečajo za več kot:
a) 25 % pri napravah, v katerih se izvajajo:
- dejavnosti, s porabo topil v spodnjem razponu porabe topil iz 1.1, 1.3, 2., 8., 9., 10., 11., 14. ali 16. točke II. dela priloge 2 te uredbe, ali
- dejavnosti iz drugih točk II. dela priloge 2 te uredbe, pri katerih je poraba topil manj kot 10 ton na leto;
b) 10 % pri vseh drugih napravah.
(2) Kadar se na obstoječi napravi izvede večja sprememba ali kadar naprava po izvedeni večji spremembi postane naprava po tej uredbi, se del naprave, na katerem je bila izvedena večja sprememba, obravnava kot:
- nova naprava ali
- obstoječa naprava, če celotne emisije cele naprave ne presegajo celotnih emisij, ki bi nastale, če bi se del naprave, na katerem je bila izvedena večja sprememba, obravnaval kot nova naprava.
(3) Zahteve iz tega člena se uporabljajo za naprave, ki za obratovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, in za tiste, ki se vpišejo v evidenco naprav.

(1) Mejna koncentracija hlapnih organskih spojin, označenih:
- s stavki o nevarnosti H340, H350, H350i, H360D ali H360F, je pri emisiji hlapnih organskih spojin z masnim pretokom, enakim ali večjim od 10 g/h, enaka 2 mg/m3 pri normalnih pogojih;
- s stavki o nevarnosti H341 ali H351, je pri emisiji hlapnih halogeniranih organskih spojin z masnim pretokom, enakim ali večjim od 100 g/h, enaka 20 mg/m3 pri normalnih pogojih.
(2) Če je v odpadnih plinih iz naprave več hlapnih organskih spojin iz prejšnjega odstavka, veljata masni pretok in mejna koncentracija za vsoto teh hlapnih organskih spojin.
(3) Za nadzor nad emisijami hlapnih organskih spojin iz prvega odstavka je treba zagotoviti zaprte pogoje, če študija tehnične in ekonomske izvedljivosti pokaže, da vložena sredstva niso nesorazmerna z učinkom.

Če je na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga ima v posesti isti upravljavec, več vrst naprav iz I. dela priloge 2 te uredbe, ki nimajo skupnega odvodnika, se ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz 3., 4. in 5. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe za vsako vrsto naprav posebej, izpolnjevanje zahtev v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije hlapnih organskih spojin iz 1. in 2. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe pa se ugotavlja za bodisi vsako vrsto naprav posebej, bodisi da skupna emisija hlapnih organskih spojin iz vseh teh naprav ne presega emisije, ki bi nastala, če bi bile za vsako posamezno vrsto naprav izpolnjene zahteve v zvezi z mejnimi vrednostmi emisije hlapnih organskih spojin, določenimi s to uredbo.

Če se izpuščajo odpadni plini iz več raznovrstnih naprav, za katere so v II. delu priloge 2 te uredbe določene mejne vrednosti emisij, skozi skupni odvodnik ali odvodnik skupne naprave za čiščenje odpadnih plinov, za mejne vrednosti emisij teh odpadnih plinov velja naslednje:
1. mejna koncentracija hlapnih organskih spojin se določi na podlagi izračuna:

2. mejna vrednost količine nezajetih emisij in mejna vrednost količine celotnih emisij hlapnih organskih spojin sta enaki vsoti mejnih vrednosti količin za posamezne vrste naprav iz II. dela priloge 2 te uredbe, ki obratujejo med ugotavljanjem skladnosti z zahtevami iz te uredbe;
3. mejne koncentracije rakotvornih, mutagenih in za reprodukcijo strupenih hlapnih organskih spojin s stavki o nevarnosti H340, H350, H350i, H360D ali H360F so enake mejnim vrednostim iz 14. člena te uredbe;
4. mejna koncentracija halogeniranih hlapnih organskih spojin s stavki o nevarnosti H341 in H351 je enaka mejni vrednosti iz 14. člena te uredbe.

(1) Upravljavci naprav, v katerih se uporabljajo hlapne organske spojine iz prve alineje prvega odstavka 14. člena te uredbe, morajo v najkrajšem možnem času in kolikor je to mogoče te hlapne organske spojine nadomestiti z manj škodljivimi.
(2) Upravljavec mora poskrbeti za varnostne ukrepe, ki zagotavljajo čim nižje emisije hlapnih organskih spojin med zagonom in ustavitvijo naprave.
(3) Če upravljavec ugotovi ali mu izvajalec občasnih ali trajnih meritev emisij hlapnih organskih spojin iz 22. člena te uredbe sporoči, da naprava ne izpolnjuje zahtev glede emisij iz 4., 14. 15. in 16. člena te uredbe, mora o tem nemudoma obvestiti inšpektorja, pristojnega za okolje.

(1) Koncentracija hlapnih organskih spojin se določa v masnih enotah, izraženih v g ali mg na enoto prostornine suhega odpadnega plina, izražene v m3 pri normalnih pogojih.
(2) Koncentracija hlapnih organskih spojin se ugotavlja pri izpustu odpadnih plinov iz naprav v zajetih odpadnih plinih, ki so razredčeni toliko, kolikor je to tehnično in obratovalno nujno potrebno.
(3) Količine zraka, ki se dovajajo v napravo zaradi redčenja ali hlajenja zajetih odpadnih plinov, če je to tehnično upravičeno, se ne upoštevajo pri določanju koncentracije hlapnih organskih spojin v zajetem odpadnem plinu.

(1) Koncentracija in količina hlapnih organskih spojin se določata posebej kot vsota vseh spojin, ki imajo oznake iz 4. točke drugega odstavka 4. člena te uredbe, in posebej za druge hlapne organske spojine. Če je tako določeno v II. delu priloge 2 te uredbe, se koncentracija in količina hlapnih organskih spojin določata kot celotni organski ogljik. Koncentracija in količina se določata pri polni obremenitvi naprav in na vseh izpustih odpadnih plinov posamezne naprave na podlagi izmerjenih vrednosti.
(2) Iz izmerjenih vrednosti koncentracij hlapnih organskih spojin in pretoka odpadnih plinov se izračunajo urne in dnevne povprečne vrednosti meritev koncentracije in urne povprečne vrednosti masnih pretokov hlapnih organskih spojin.

(1) Pri površinski zaščiti vozil in njihovih sestavnih delov v napravah iz 4.1 do 4.5 točke iz II. dela priloge 2 te uredbe je mejna količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin izražena v gramih izpuščenega organskega topila glede na površino karoserije vozila ali drugega sestavnega dela vozila, izraženo v m2, ali v kilogramih izpuščenega organskega topila na karoserijo vozila. Količina celotne emisije hlapnih organskih spojin je vsota količin vseh hlapnih organskih spojin, izpuščenih pri vseh stopnjah postopka, izvedenih v istem industrijskem obratu, in vključuje elektroforezni nanos ali kakršen koli drug nanos, vosek in polirno sredstvo ter topilo, uporabljeno pri čiščenju opreme, skupaj z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo med obratovalnim časom in zunaj njega.
(2) Površina vozila ali njegovega dela se izračuna kot vsota površine elektroforeznega nanosa in površine vseh delov, ki se lahko dodajo v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z enakimi premaznimi sredstvi.
(3) Površina elektroforeznega nanosa se izračuna po naslednji enačbi:

            2 x skupna teža karoserije
--------------------------------------------------
povprečna debelina pločevine x gostota pločevine

(4) Izračun iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za druge dele vozila iz pločevine ali plastike. Za izračun površine pločevine ali plastike se lahko uporabi tudi računalniško podprt izračun ali katera druga enakovredna metoda.

(1) Vsebnost hlapnih organskih spojin v premaznem sredstvu (v nadaljnjem besedilu: vrednost VOC), izražena v g/l, se izračuna po naslednji enačbi:

                     masa hlapnih sestavin - masa vode
VOC vrednost = -----------------------------------------------
                 volumen premaznega sredstva - volumen vode

(2) Vrednost VOC se določa za premazno sredstvo, ki je pripravljeno za uporabo, vključno z razredčenji, ki jih določa ali priporoča proizvajalec.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se vrednost VOC pri premaznih sredstvih za les, izražena v g/l, izračuna po naslednji enačbi:

                (100-nfa-m(w))
VOC vrednost = ---------------- x psi(s)
                    100

pri čemer je:

  psi(s):      gostota premaznega sredstva v g/l,
    nfa:       delež nehlapnih snovi, izražen v odstotkih mase
               premaznega sredstva,
    m(w):      delež vode, izražen v odstotkih mase premaznega
               sredstva.

(1) Upravljavec mora v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, zagotavljati prve in občasne ali trajne meritve emisij hlapnih organskih spojin.
(2) Trajne meritve so obvezne za odpadne pline iz naprave, opremljene z napravo za čiščenje dimnih plinov, če na njenem izpustu povprečna vrednost masnega pretoka emisije hlapnih organskih spojin presega mejno vrednost masnega pretoka 3 kg/h, izraženo v kg celotnega organskega ogljika.
(3) Ne glede na to, ali so naprave opremljene z napravo za čiščenje dimnih plinov in so njihove emisije hlapnih organskih spojin manjše od mejne vrednosti masnega pretoka iz prejšnjega odstavka, so zanje obvezne občasne meritve emisij hlapnih organskih spojin, in sicer:
- enkrat na leto, če vsota masnih pretokov emisije hlapnih organskih spojin iz vseh naprav na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga ima v posesti isti upravljavec, presega vrednost masnega pretoka 2 kg/h, izraženo v kg celotnega organskega ogljika,
- vsako tretje leto, če je vsota masnih pretokov emisije hlapnih organskih spojin iz vseh naprav na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga ima v posesti isti upravljavec, enaka ali manjša od masnega pretoka 2 kg/h, izraženo v kg celotnega organskega ogljika,
- vsako peto leto, če je vsota masnih pretokov emisije hlapnih organskih spojin iz vseh naprav na funkcionalno zaokroženem območju, ki ga ima v posesti isti upravljavec, manjša od masnega pretoka 0,5 kg/h, izraženo v kg celotnega organskega ogljika.
(4) Pri posamezni občasni meritvi je treba izvesti najmanj tri enourna merjenja.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena upravljavcu ni treba zagotavljati občasnih ali trajnih meritev emisij hlapnih organskih spojin, če za doseganje mejnih vrednosti emisij hlapnih organskih spojin ali doseganje ciljne emisije iz načrta za zmanjšanje emisij ni potrebna naprava za čiščenje dimnih plinov.
(6) Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena se za naprave za kemično čiščenje, ki uporabljajo topila na podlagi ogljikovodikov, glede obratovalnega monitoringa uporablja predpis, ki ureja mejne vrednosti emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

Ne glede na določbe prejšnjega člena upravljavcu ni treba izvajati trajnih meritev emisij hlapnih organskih spojin, če je z drugim trajnim merjenjem parametrov delovanja naprave ali naprave za čiščenje odpadnih plinov zagotovljen enakovreden nadzor nad parametri emisij.

(1) Upravljavec do 31. marca tekočega leta predloži ministrstvu v pisni ali elektronski obliki bilanco uporabljenih organskih topil za preteklo koledarsko leto in podatke iz opravljenih meritev. Obrazec je dostopen na spletni strani: http://okolje.arso.gov.si/REMIS_TGP/HOS/.
(2) Bilanca uporabljenih organskih topil se pripravi v skladu s prilogo 4 te uredbe, in zajema izračun:
- porabe topil,
- količine nezajetih emisij hlapnih organskih spojin, izražene v t/leto in v odstotkih porabljene količine organskih topil, in
- količine celotnih emisij hlapnih organskih spojin, izražene v t/leto in odstotkih porabljene količine organskih topil ali kot emisijski faktor.
(3) Če je naprava vpisana v evidenco naprav na podlagi tretjega odstavka 8. člena te uredbe, mora biti v bilanci uporabljenih organskih topil navedena tudi letna količina nanesene trdne snovi. Upravljavec mora hraniti listine, na podlagi katerih je izdelana bilanca uporabljenih organskih topil, najmanj 10 let in jih na njegovo zahtevo predložiti inšpektorju, pristojnemu za okolje.
(4) Podatki iz opravljenih meritev emisij iz 22. člena te uredbe zajemajo:
- izmerjeno koncentracijo hlapnih organskih spojin v odpadnih plinih kot maso skupnega organskega ogljika na m3;
- koncentracijo in količino zdravju škodljivih, rakotvornih, mutagenih in za reprodukcijo strupenih hlapnih organskih spojin s stavki o nevarnosti H340, H341, H350, H350i, H351, H360D ali H360F, če se take spojine uporabljajo v napravi.

(1) Naprava povzroča čezmerno obremenitev okolja z emisijo hlapnih organskih spojin, če:
a) pri trajnih meritvah iz 22. člena te uredbe:
- katerakoli od aritmetičnih sredin vseh veljavnih odčitkov v katerem koli 24-urnem obdobju delovanja naprave, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja, presega mejne vrednosti emisij iz 14. člena in II. dela priloge 2 te uredbe in
- katerokoli enourno povprečje presega mejnih vrednosti emisij iz 14. člena in II. dela priloge 2 te uredbe za več kakor 1,5-krat;
b) pri občasnih meritvah iz 22. člena te uredbe:
- povprečje vseh vrednosti meritev presega mejne vrednosti emisij iz 14. člena in II. dela priloge 2 te uredbe in
- katerokoli enourno povprečje presega mejne vrednosti emisije iz 14. člena in II. dela priloge 2 te uredbe za več kakor 1,5-krat;
c) je ne glede na vrsto meritev iz a) ali b) točke tega odstavka iz bilance uporabljenih organskih topil razvidno, da količina nezajetih in količina celotnih emisij hlapnih organskih spojin presegata mejne vrednosti, ki so za količino nezajetih in celotnih emisij hlapnih organskih spojin za posamezno napravo določene v II. delu priloge 2 te uredbe.
(2) Če se čezmerna obremenitev okolja ugotavlja za naprave za ličenje vozil iz 5.1 točke iz II. delu priloge 2 te uredbe, se namesto urnih povprečnih vrednosti iz a) in b) točke prejšnjega odstavka uporablja 15-minutna povprečna vrednost koncentracij hlapnih organskih spojin.

Ne glede na določbe prejšnjega člena se šteje, da naprava ne povzroča čezmerne obremenitve okolja z emisijo hlapnih organskih spojin, če:
- je ministrstvo vpisalo napravo v evidenco naprav na podlagi načrta zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin in
- iz bilance uporabljenih organskih topil izhaja, da letne emisije hlapnih organskih spojin ne presegajo vrednosti ciljne emisije, določene v načrtu zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin za vsako leto posebej.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec, ki je pravna oseba, če:
- ne poda vloge za vpis naprave v evidenco naprav v skladu z 8. členom te uredbe,
- ne prijavi namere prenehanja ali spremembe v obratovanju naprave iz 11. člena te uredbe,
- ne poskrbi za varnostne ukrepe iz drugega odstavka 17. člena te uredbe,
- nemudoma ne obvesti inšpektorja, pristojnega za okolje v skladu z tretjim odstavkom 17. člena te uredbe,
- ne odda bilance uporabljenih organskih topil v skladu s prvim odstavkom 24. člena te uredbe,
- ne hrani listin v skladu z zahtevami iz tretjega odstavka 24. člena te uredbe,
- ne poda vloge v roku iz drugega odstavka 30. člena te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega člena tudi samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 1.200 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika kot upravljavca.

Določbe 4., 14., 16. in 24. člena te uredbe, ki se nanašajo na hlapne organske spojine, ki so označene s stavki o nevarnosti H340, H341, H350, H350i, H351, H360D, H360F, se do 1. junija 2015 uporabljajo tudi za hlapne organske spojine, ki so označene z ustreznimi opozorilnimi stavki R45, R40, R46, R49, R68, R60 in R61.

(1) Upravljavcem, ki imajo na dan uveljavitve te uredbe pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje po drugih predpisih, ki urejajo varstvo okolja, in so bili zaradi zahtev Uredbe o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 112/05, 37/07, 88/09, 92/10 in 51/11), vpisani v evidenco naprav, ministrstvo ob prvi spremembi okoljevarstvenega dovoljenja vključi zahteve te uredbe v okoljevarstveno dovoljenje in jih izbriše iz evidence naprav.
(2) Upravljavci, ki so na dan uveljavitve te uredbe vpisani v evidenco naprav in bi glede na zahteve te uredbe morali zanje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, vložijo vlogo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v roku šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.

Za upravljavce, ki so na dan uveljavitve te uredbe vpisani v evidenco naprav in imajo odobren načrt zmanjševanja emisij hlapnih organskih spojin po Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 112/05, 37/07, 88/09, 92/10 in 51/11), se šteje, da so vpisani v evidenco naprav po tretjem odstavku 8. člena te uredbe.

(1) Ministrstvo za naprave, ki so obratovale na dan uveljavitve te uredbe in imajo pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje ali potrdilo o vpisu v evidenco naprav po uradni dolžnosti, okoljevarstveno dovoljenje preveri in uskladi z določbami te uredbe v roku dvanajst mesecev po uveljavitvi te uredbe.
(2) Upravljavci morajo obratovanje naprav iz te uredbe uskladiti z okoljevarstvenim dovoljenjem ali potrdilom o vpisu v evidenco naprav iz prejšnjega odstavka v roku šest mesecev po njegovi pravnomočnosti.

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Uradni list RS, št. 112/05, 37/07, 88/09, 92/10 in 51/11).

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.