Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) ter 18. in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 18. 5. 2015 sprejel
o ukrepih za razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana za programsko obdobje 2015–2020
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje in vrste pomoči s posameznimi ukrepi Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) za ohranjanje in spodbujanje razvoja podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo:
– za državne pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014) ter
– za pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013).
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov razvoja podeželja v MOL se zagotavljajo v proračunu MOL. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. "pomoč" pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2. "mikro podjetje" pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
3. "kmetijski sektor" pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
4. "kmetijski proizvod" pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama iz Priloge I Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
5. "primarna kmetijska proizvodnja" pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
6. "predelava kmetijskih proizvodov" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
7. "trženje kmetijskih proizvodov" pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
8. "kmetijsko gospodarstvo" pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
9. "nosilec kmetijskega gospodarstva" je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov iz tega pravilnika;
10. "podjetje v težavah" pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
11. "opredmetena sredstva" pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
12. "začetek izvajanja projekta ali dejavnosti" pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
13. "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
14. "naložbe za skladnost s standardom Evropske unije" pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Evropske unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Evropske unije;
15. "skupina ali organizacija proizvajalcev" pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
16. "predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode" pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije;
17. "živila" pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so navedena v Prilogi I Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta;
18. "nekmetijske dejavnosti" pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe 42. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode);
19. "enotno podjetje" pomeni subjekte iz druge alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja;
e) podjetje, ki je v katerem koli razmerju iz točk a) do d) te alineje preko enega ali več drugih podjetij.
Za fizične osebe iz prve in druge alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika se tudi v primerih, ko niso izrecno navedene, smiselno uporabljajo določila tega pravilnika, ki veljajo za podjetja.
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja podeželja v MOL se finančna sredstva usmerjajo preko sektorskih pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah Komisije EU iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči | Ukrepi: |
Državne pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) | Ukrep 1 – Pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (v skladu s 14. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Ukrep 2 – Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja (v skladu z 21. in 38. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Ukrep 3 – Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (v skladu z 29. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) |
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) | Ukrep 4 – Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter za naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu Ukrep 5 – Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja |
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči iz tega pravilnika so:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji oziroma v primeru ukrepa po 21. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju in v primeru ukrepa po 38. členu Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem pravilnikom;
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju MOL, ter izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem pravilnikom.
Pomoči za izvajanje ukrepa 2 iz 5. člena tega pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve alineje prejšnjega odstavka v obliki subvencioniranih storitev, se izplačajo izbranim izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani za opravljanje storitev ter izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem pravilnikom in javnim naročilom.
Do pomoči na podlagi tega pravilnika niso upravičene fizične in pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do MOL, države ali do zaposlenih v podjetju.
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
Pomoči po tem pravilniku se ne uporabljajo za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv.
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
Državne pomoči in pomoči de minimis iz tega pravilnika se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja.
V javnem razpisu oziroma javnem naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep v okviru sredstev, ki jih določa odlok o proračunu MOL za tekoče leto.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis po tem pravilniku se določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– naziv, sedež in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
Upravičencem se dodelijo sredstva po tem pravilniku na podlagi javnega razpisa skladno s predpisi s področja javnih financ, na podlagi javnega naročila pa skladno s predpisi s področja javnega naročanja.
Medsebojne obveznosti med MOL in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
Upravičencem se sredstva iz proračuna MOL izplačajo na podlagi zahtevka oziroma računa posameznega upravičenca. Zahtevek oziroma račun mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija, potrdilo/dokazilo o plačanem računu);
– druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma javnim naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi …).
(kumulacija – 8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih iz 14. do 18. člena tega pravilnika ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči iz 14., 21., 29. in 38. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, ne glede na to, ali se pomoč za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz drugega odstavka 81. člena in iz 82. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014
(ukrep 1 – Pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo – 14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Z ukrepom 1 – Pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– zagotavljanje kakovostnih dobrin kmetijstva iz ohranjenega okolja z namenom samooskrbe MOL.
Pomoč iz ukrepa 1 se ne dodeli za:
– naložbe za skladnost s standardi Evropske unije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja MOL;
– že izvedena dela;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali Evropske unije;
– naložbe v živinorejsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, ki se ukvarjajo z rejo toplokrvnih pasem konj, prašičev, perutnine in kuncev, razen za ekološko rejo perutnine in kuncev;
– nakup rabljene opreme in naprav.
Pomoč iz ukrepa 1 se dodeli za:
– podukrep 1.1 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe v rastlinsko proizvodnjo;
– podukrep 1.2 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe v živinorejsko proizvodnjo;
– podukrep 1.3 – Urejanje pašnikov.
(podukrep 1.1 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
za naložbe v rastlinsko proizvodnjo)
Pomoč iz podukrepa 1.1 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe v rastlinsko proizvodnjo se dodeli za kritje naslednjih upravičenih stroškov:
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
– stroški nakupa in postavitve zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže ipd.);
– stroški postavitve novega ali obnove sadnega nasada (priprava zemljišča, nakup opor, mrež za ograjo, večletnega sadilnega materiala, razen jagod);
– stroški nakupa sadilnega materiala za postavitev nasada špargljev.
Upravičenci do pomoči iz podukrepa 1.1 so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, imajo sedež na območju MOL in katerih naložba se izvaja na območju MOL.
Pogoji za pridobitev pomoči iz podukrepa 1.1 so:
– gradbeno dovoljenje za izvedbo naložbe iz prve alineje prvega odstavka tega člena, če je zahtevano s predpisi s področja graditve objektov, oziroma druga ustrezna dokumentacija;
– presoja vplivov na okolje, če je potrebna za naložbo iz prve alineje prvega odstavka tega člena;
– ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo;
– kmetijsko gospodarstvo se ukvarja ali se bo ukvarjalo s pridelavo rastlinskih kmetijskih proizvodov (ekološka, integrirana oziroma pridelava višje kakovosti);
– rastlinjak mora biti montažno demontažnega tipa, minimalne površine 300 m2;
– za postavitev mreže proti toči mora vlagatelj imeti nasad ali na novo posaditi nasad minimalne površine 0,4 ha pečkarjev ali 0,1 ha koščičarjev ali 0,1 ha jagodičja na zemljišču v svoji lasti;
– za razširitev obstoječih sadnih nasadov mora vlagatelj imeti v lasti nasad minimalne površine 0,4 ha pečkarjev ali 0,1 ha koščičarjev ali 0,3 ha lupinarjev ali 0,1 ha jagodičja;
– na novo posaditi ali obnoviti nasad minimalne površine 0,4 ha pečkarjev ali 0,1 ha koščičarjev ali 0,3 ha lupinarjev ali 0,1 ha jagodičja na zemljišču v svoji lasti;
– za razširitev obstoječih nasadov špargljev mora vlagatelj imeti nasad minimalne površine 0,1 ha špargljev na zemljišču v svoji lasti;
– na novo postaviti nasad špargljev minimalne površine 0,1 ha na zemljišču v svoji lasti;
– predložitev zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem letu oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči iz podukrepa 1.1 je:
– do 50 % zneska upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
– do 40 % zneska upravičenih stroškov naložb na ostalih območjih.
Najvišji skupni znesek pomoči iz podukrepa 1.1 za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 10.000 eurov.
Vlogo za pomoč iz podukrepa 1.1 predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(podukrep 1.2 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
za naložbe v živinorejsko proizvodnjo)
Pomoč iz podukrepa 1.2 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za naložbe v živinorejsko proizvodnjo se dodeli za kritje naslednjih upravičenih stroškov:
– stroški gradnje enoetažnih objektov za rejo živali do vključno 100 m2 površine, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji (stroški materiala in storitev);
– stroški rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo živali in pomožnih kmetijskih objektov na kmetiji, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji (stroški materiala in storitev);
– stroški nakupa opreme objektov za rejo živali (oprema za odstranjevanje gnoja, napajalna, krmilna, molzna, prezračevalna oprema ipd.).
Upravičenci do pomoči iz podukrepa 1.2 so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, imajo sedež na območju MOL in katerih naložba se izvaja na območju MOL.
Pogoji za pridobitev pomoči iz podukrepa 1.2 so:
a) za rejo živali:
– kmetijsko gospodarstvo je usmerjeno ali se bo usmerilo v prosto rejo živali;
– gradbeno dovoljenje za izvedbo naložbe iz prve ali druge alineja prvega odstavka tega člena, če je zahtevano s predpisi s področja graditve objektov, oziroma druga ustrezna dokumentacija;
– presoja vplivov na okolje, če je potrebna za naložbo iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena;
– ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo;
– predložitev zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem letu oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– vlagatelj mora imeti v obdelavi ustrezno površino lastnih ali zakupljenih kmetijskih površin za neškodljivo uporabo gnojevke in/ali gnoja, in sicer največ 2,4 glavi velike živine na hektar (v nadaljnjem besedilu: GVŽ/ha), na varstvenih pasovih virov pitne vode največ 1,9 GVŽ/ha, oziroma kot to določajo državni predpisi za posamezna področja;
– najmanjša zmogljivost hleva mora biti:
– za rejo konj 5 ležišč v boksih ali v prosti reji z izpustom;
– za rejo drobnice 15 ležišč v območjih z omejenimi možnostmi;
– za rejo krav molznic 10 ležišč v območjih z omejenimi možnostmi in 20 ležišč v nižinskem območju ter za rejo krav dojilj 5 ležišč v območjih z omejenimi možnostmi;
– za ekološko rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem kokoši najmanj 30 kokoši nesnic;
– za ekološko rejo mesnih pasem kuncev v čistih linijah ali mešanih mesnih pasem najmanj 10 odraslih živali, primernih za razplod;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom;
b) za čebelarjenje:
– gradbeno dovoljenje za izvedbo naložbe iz prve ali druge alineje prvega odstavka tega člena, če je zahtevano s predpisi s področja graditve objektov, oziroma druga ustrezna dokumentacija;
– ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo;
– predložitev zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem letu oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– čebelarjenje z najmanj 20 čebeljimi družinami avtohtone kranjske čebele;
– certifikat Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči iz podukrepa 1.2 je:
– do 50 % zneska upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
– do 40 % zneska upravičenih stroškov naložb na ostalih območjih.
Najvišji skupni znesek pomoči iz podukrepa 1.2 za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 10.000 eurov.
Vlogo za pomoč iz podukrepa 1.2 predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
(podukrep 1.3 – Urejanje pašnikov)
Pomoč iz podukrepa 1.3 – Urejanje pašnikov se dodeli za kritje naslednjih upravičenih stroškov:
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z električno ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
Upravičenci do pomoči iz podukrepa 1.3 so:
– kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika in katerih naložba se izvaja na območju MOL;
– posamezno kmetijsko gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …), ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, agrarna skupnost …) in katerih naložba se izvaja na območju MOL.
Pogoji za pridobitev pomoči iz podukrepa 1.3 so:
– naložba se mora izvesti na površini najmanj 2,5 ha;
– dokumentacija za izvedbo naložbe (načrt za postavitev pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše);
– predložitev zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči iz podukrepa 1.3 je:
– do 50 % zneska upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
– do 40 % zneska upravičenih stroškov naložb na ostalih območjih.
Najvišji skupni znesek pomoči iz podukrepa 1.3 za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 10.000 eurov.
Vlogo za pomoč iz podukrepa 1.3 predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
(ukrep 2 – Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja – 21. in 38. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj ukrepa 2 – Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja pomoči za dejavnosti prenosa znanja in informiranja je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju.
Pomoč iz ukrepa 2 se nameni za kritje naslednjih upravičenih stroškov:
– stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, izvajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti;
– stroški obiskov kmetij in gozdov, povezanih z dejavnostjo prenosa znanja in informiranja.
Pomoč iz ukrepa 2 se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.
Do subvencionirane storitve v okviru pomoči iz ukrepa 2 so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko in/ali gozdarsko dejavnostjo na območju MOL in imajo sedež na območju MOL, oziroma njihovi člani in delavci.
Izvajalec storitev dejavnosti iz ukrepa 2 je pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti.
Pogoji za izvajanje storitev dejavnosti iz ukrepa 2 so:
– dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti ponudnika;
– program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom.
Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanja se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.
Če dejavnosti iz prvega odstavka tega člena zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Intenzivnost pomoči iz ukrepa 2 je do 100 % upravičenih stroškov.
(ukrep 3 – Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih – 29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj ukrepa 3 – Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
Pomoč iz ukrepa 3 se dodeli za kritje naslednjih upravičenih stroškov:
– stroški za naložbe v obnovo kmetijskih stavb kot so kašča, kozolec, skedenj, svinjak, čebelnjak itd. (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).
Upravičenci do pomoči iz ukrepa 3 so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, imajo sedež na območju MOL in katerih naložba se izvaja na območju MOL.
Pogoji za pridobitev pomoči iz ukrepa 3 so:
– stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture;
– gradbeno dovoljenje za izvedbo naložbe, če je zahtevano s predpisi s področja graditve objektov, oziroma druga ustrezna dokumentacija;
– ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči iz ukrepa 3 je:
– do 75 % zneska upravičenih stroškov naložbe na kmetijskih gospodarstvih na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
– do 60 % zneska upravičenih stroškov naložbe na ostalih območjih.
Najvišji skupni znesek pomoči iz ukrepa 3 za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 10.000 eurov.
Vlogo za pomoč iz ukrepa 3 predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013
(pomoč de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 – splošne določbe)
Do pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov s seznama iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov s seznama iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč de minimis ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice Evropske unije, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč de minimis ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Do pomoči de minimis niso upravičena podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupna vrednost pomoči de minimis, dodeljena enotnemu podjetju v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev MOL, države ali Evropske unije, ne sme preseči 200.000 eurov, v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 eurov.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se pomoč dodeli v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
(kumulacija de minimis pomoči)
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v Uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do predpisane zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 eurov).
(ukrep 4 – Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter za naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu – de minimis)
Cilj ukrepa 4 – Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter za naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu – de minimis je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, gozdnih lesnih sortimentovter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Pomoč iz ukrepa 4 se dodeli za naložbe v:
– predelavo primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč;
– prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij;
– turizem na kmetiji;
– dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;
– predelavo gozdnih lesnih sortimentov;
– socialne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu.
Pomoč iz ukrepa 4 se dodeli za kritje naslednjih upravičenih stroškov:
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti;
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Upravičenci do pomoči iz ukrepa 4 so upravičenci iz druge alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, katerih naložba se izvaja na območju MOL.
Pogoji za pridobitev sredstev iz ukrepa 4 so:
– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu ali dokazilo o registraciji dejavnosti, kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
– gradbeno dovoljenje za izvedbo naložbe, če je zahtevano s predpisi s področja gradnje objektov, oziroma druga ustrezna dokumentacija;
– ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči iz ukrepa 4 je do 50 % upravičenih stroškov oziroma do 10.000 eurov.
Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se pomoč iz ukrepa 4 ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz 20. člena tega pravilnika.
Vlogo za pomoč iz ukrepa 4 predloži član kmetijskega gospodarstva.
(ukrep 5 – Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja – de minimis)
Cilj ukrepa 5 – Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.
Pomoč iz ukrepa 5 se dodeli za kritje naslednjih upravičenih stroškov:
– stroški tečajev za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije.
Upravičenci do pomoči iz ukrepa 5 so upravičenci iz druge alineje prvega odstavka 6. člena tega pravilnika, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo in trženjem na kmetijskem gospodarstvu.
Pogoji za pridobitev sredstev iz ukrepa 5 so:
– račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se pomoč uveljavlja;
– program izobraževanja oziroma usposabljanja za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije za opravljanje nekmetijske dejavnosti na kmetiji ter predelavo in trženje kmetijskih proizvodov;
– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu ali dokazilo o registraciji dejavnosti, kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči iz ukrepa 5 je do 100 % upravičenih stroškov.
Vlogo za pomoč iz ukrepa 5 predloži član kmetijskega gospodarstva.
(obveznosti prejemnika pomoči de minimis in MOL)
MOL bo od prejemnika pomoči de minimis pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo o:
– vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja pomoči de minimis ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.
Namensko porabo proračunskih sredstev MOL, pridobljenih na podlagi tega pravilnika, spremlja in preverja pri prejemnikih organ Mestne uprave MOL, pristojen za razvoj podeželja.
(nenamenska poraba sredstev)
V primeru ugotovljene nenamenske porabe proračunskih sredstev MOL, pridobljenih na podlagi tega pravilnika, mora prejemnik vrniti že izplačana sredstva v celoti, skupaj s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi, da:
– so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
– je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke ali
– je upravičenec za enak namen in iz enakega naslova že pridobil finančna sredstva.
Prejemnik v primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev iz prejšnjega odstavka izgubi pravico do pridobitve sredstev za naslednji dve leti.
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
MOL mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazila o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za programe razvoja podeželja v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 41/07).
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja do izteka programskega obdobja 2015–2020.
Št. 331-28/2015-3
Ljubljana, dne 18. maja 2015
Zoran Janković l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.