Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. maja 2015.
Št. 003-02-4/2015-6
Ljubljana, dne 28. maja 2015
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU-1A)
1. člen
V Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 48/13) se v drugem odstavku 1. člena za d) točko doda nova e) točka, ki se glasi:
»e) odločb sodišč ali pristojnih organov, s katerimi se izda evropska odredba o zaščiti);«.
Dosedanja e) točka postane f) točka.
V četrtem odstavku 2. člena se v napovednem stavku za besedilom »pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom« doda besedilo »odločb sodišč ali pristojnih organov, s katerimi se izda evropska odredba o zaščiti,«, v 16. točki se besedilo »Okvirnim sklepom Sveta 2009/984/PNZ« nadomesti z besedilom »Okvirnim sklepom Sveta 2009/948/PNZ«, besedilo »Okvirni sklep Sveta 2009/984/PNZ« se nadomesti z besedilom »Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ«, pika pa se nadomesti s podpičjem in doda nova 17. točka, ki se glasi:
V četrtem odstavku 2. člena se v napovednem stavku za besedilom »pogojnem odpustu z varstvenim nadzorstvom« doda besedilo »odločb sodišč ali pristojnih organov, s katerimi se izda evropska odredba o zaščiti,«, v 16. točki se besedilo »Okvirnim sklepom Sveta 2009/984/PNZ« nadomesti z besedilom »Okvirnim sklepom Sveta 2009/948/PNZ«, besedilo »Okvirni sklep Sveta 2009/984/PNZ« se nadomesti z besedilom »Okvirni sklep Sveta 2009/948/PNZ«, pika pa se nadomesti s podpičjem in doda nova 17. točka, ki se glasi:
»17. Direktivo 2011/99/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti (UL L 338/2, 21. 12. 2011, str. 2), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/99/EU).«.
V 3. členu se za besedilom »16.,« doda besedilo »17.a,«, za besedo »odločanju« pa se doda besedilo »ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin«.
4. člen
Za 184. členom se doda novo 17.a poglavje in 184.a do 184.s člen, ki se glasijo:
Priznanje in izvršitev evropske odredbe o zaščiti, ki jo je sprejel pravosodni ali enakovreden organ druge države članice ter izdaja evropske odredbe o zaščiti s strani pristojnega domačega sodišča
Temeljne določbe o zaščitnih ukrepih
(1) To poglavje določa pravila, po katerih domače sodišče izda evropsko odredbo o zaščiti ali prizna evropsko odredbo o zaščiti, ki jo je izdal pristojni pravosodni organ ali enakovredni organ druge države članice, ter pravila glede izvrševanja evropskih odredb o zaščiti, ki so bile priznane s strani domačih sodišč.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, imajo naslednji pomen:
– »evropska odredba o zaščiti« pomeni odločbo, ki jo izda pravosodni ali enakovredni organ države članice z namenom, da na njeni podlagi pravosodni ali enakovredni organ druge države članice, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo odredi in izvrši ustrezne ukrepe za neprekinjeno zaščito zaščitene osebe;
– »zaščitni ukrep« pomeni odločbo v kazenski zadevi, izdano v državi izdaje v skladu z nacionalno zakonodajo in postopki, s katero se osebi, ki ogroža, izreka eno ali več prepovedi ali omejitev iz tretjega odstavka 184.č člena tega zakona za zaščito zaščitene osebe pred kaznivim dejanjem, ki lahko ogrozi njeno življenje, telesno ali duševno celovitost, dostojanstvo, osebno svobodo ali spolno nedotakljivost;
– »zaščitena oseba« pomeni fizično osebo, ki je zaščitena na podlagi zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdaje; tudi sorodnik glavne zaščitene osebe, kot je določen v zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, lahko zaprosi za evropsko odredbo o zaščiti, če je bil tudi zanj sprejet zaščitni ukrep;
– »oseba, ki ogroža« pomeni fizično osebo, ki ji je izrečena ena ali več prepovedi ali omejitev iz tretjega odstavka 184.č člena tega zakona;
– »država izdaje« pomeni državo članico, v kateri je bil sprejet zaščitni ukrep, na podlagi katerega se izda evropska odredba o zaščiti;
– »država izvršitve« pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana evropska odredba o zaščiti z namenom, da bi to odredbo priznala;
– »država nadzora« pomeni državo članico, ki ji je bila posredovana odločba na podlagi 178. člena tega zakona ali odločba o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona.
(3) Pristojni organ države izvršitve v skladu z zakonodajo ni dolžan sprejeti enakega zaščitnega ukrepa, kot je bil sprejet v državi izdaje, in lahko ustrezno presodi, da sprejme zakonit ukrep, za katerega odloči, da je v primerljivem primeru v skladu z zakonodajo ter primeren za zagotavljanje neprekinjene zaščite zaščitene osebe z vidika zaščitnega ukrepa, sprejetega v državi izdaje in navedenega v evropski odredbi o zaščiti.
Uporaba drugih predpisov in razmerje do drugih predpisov
(1) Pristojni organi v Republiki Sloveniji ob uporabi tega poglavja upoštevajo tudi določbe drugih predpisov glede zaščite žrtev, splošne varnosti ter varovanja javnega reda in miru.
(2) To poglavje ne vpliva na uporabo Uredbe (ES) št. 44/2001, Uredbe (ES) št. 2201/2003, ter na uporabo Uredbe (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah, Haaške konvencije iz leta 1996 o pristojnosti, veljavni zakonodaji, priznanju, izvrševanju in sodelovanju v zvezi z odgovornostjo staršev in ukrepih za varstvo otrok ali na uporabo Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok.
(3) To poglavje ne vpliva na izvajanje določb iz 12., 13., 16. in 17. poglavja tega zakona.
(1) Za izdajo evropske odredbe o zaščiti in za odločanje o njenem priznanju ter za posvetovanje s pristojnim organom države izdaje oziroma države izvršitve, je pristojno okrožno sodišče na območju stalnega ali začasnega prebivališča zaščitene osebe v Republiki Sloveniji.
(2) Če se pristojnega sodišča ne da določiti po prejšnjem odstavku, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
(3) Če sodišče, ki je prejelo evropsko odredbo o zaščiti, ni pristojno, da bi jo priznalo, nemudoma odstopi zadevo po uradni dolžnosti pristojnemu sodišču in o tem pisno obvesti pristojni organ države izdaje, ki je evropsko odredbo o zaščiti poslal v priznanje in izvršitev ter o tem pisno obvesti zaščiteno osebo.
Postopek za izdajo evropske odredbe o zaščiti
(1) Evropsko odredbo o zaščiti izda domače sodišče na predlog zaščitene osebe, ki želi, da se zaščita, ki jo uživa v Republiki Sloveniji, izvaja v drugi državi članici, v kateri bo prebivala ali tam že prebiva, ali če se zaščitena oseba odloči, da se bo zadrževala ali se že zadržuje v drugi državi članici. Predlog lahko vloži tudi skrbnik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec zaščitene osebe.
(2) Zaščitena oseba ima pravico do prevajanja in tolmačenja ter do brezplačne pravne pomoči v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, in zakonom, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
(3) Domače sodišče lahko izda evropsko odredbo o zaščiti le, če je pristojni organ v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, predhodno sprejel zaščitni ukrep za neprekinjeno zaščito zaščitene osebe, s katerim je bila zoper osebo, ki ogroža, izrečena ena ali več izmed naslednjih prepovedi ali omejitev:
(3) Domače sodišče lahko izda evropsko odredbo o zaščiti le, če je pristojni organ v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, predhodno sprejel zaščitni ukrep za neprekinjeno zaščito zaščitene osebe, s katerim je bila zoper osebo, ki ogroža, izrečena ena ali več izmed naslednjih prepovedi ali omejitev:
a) prepoved vstopa na določene kraje, mesta ali območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje;
b) prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v kakršni koli obliki, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, telefaksu ali kako drugače;
c) prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.
(4) Če vloži zaščitena oseba prošnjo za izdajo evropske odredbe o zaščiti pri domačem sodišču, jo domače sodišče nemudoma posreduje pristojnemu organu v državi izdaje oziroma centralnemu organu, če ni možno določiti pristojnega organa.
Upoštevanje posebnih okoliščin
Pri odločitvi o izdaji evropske odredbe o zaščiti domače sodišče upošteva predvsem nujnost potrebe po zaščiti ter čas, v katerem namerava zaščitena oseba prebivati ali se zadrževati v državi izvršitve. Domače sodišče lahko zahteva od zaščitene osebe dodatne informacije, za katere oceni, da so potrebne za njegovo odločitev.
(1) Oseba, ki ogroža, ima pred izdajo evropske odredbe o zaščiti pravico do zaslišanja glede zaščitnega ukrepa, ki je bil sprejet na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, pred pristojnim domačim sodiščem.
(2) Oseba, ki ogroža, ima pravico do prevajanja in tolmačenja ter do brezplačne pravne pomoči v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, in zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
(3) Zaslišanje osebe, ki ogroža, se lahko opravi tudi z uporabo videokonference po postopku in pogojih, ki jih zakon določa v skladu z ustrezno ureditvijo pomoči in sodelovanja po mednarodnem pravu in pravu Evropske unije.
Rok v katerem odloči domače sodišče o predlogu za izdajo evropske odredbe o zaščiti
Pristojno domače sodišče s sklepom odloči o priznanju ali zavrnitvi evropske odredbe o zaščiti v roku deset dni od prejema zaprosila za izdajo evropske odredbe o zaščiti.
Oblika in vsebina evropske odredbe o zaščiti
(1) Evropska odredba o zaščiti se izda na obrazcu iz Priloge 17, ki je sestavni del tega zakona, in mora vsebovati naslednje podatke:
a) identiteto in državljanstvo zaščitene osebe ter identiteto in državljanstvo skrbnika ali zastopnika, če je zaščitena oseba mladoletna ali poslovno nesposobna;
b) datum, od katerega namerava zaščitena oseba prebivati ali se zadrževati v državi izvršitve, in obdobje oziroma obdobja bivanja v tej državi, če je to znano;
c) ime, naslov, telefonsko številko, številko telefaksa in elektronski naslov pristojnega domačega sodišča;
č) navedbo pravnega akta (na primer številko in datum), ki vsebuje zaščitni ukrep, na podlagi katerega se izda evropska odredba o zaščiti;
d) povzetek dejstev in okoliščin, zaradi katerih je bil v Republiki Sloveniji sprejet zaščitni ukrep;
e) prepovedi ali omejitve, izrečene osebi, ki ogroža, z zaščitnim ukrepom, na katerem temelji evropska odredba o zaščiti, njihovo trajanje in navedbo morebitne sankcije v primeru kršitve kakršnih koli prepovedi ali omejitve;
e) prepovedi ali omejitve, izrečene osebi, ki ogroža, z zaščitnim ukrepom, na katerem temelji evropska odredba o zaščiti, njihovo trajanje in navedbo morebitne sankcije v primeru kršitve kakršnih koli prepovedi ali omejitve;
f) uporabo morebitnega tehničnega pripomočka, ki je bil priskrbljen zaščiteni osebi ali osebi, ki ogroža, kot sredstvo za izvršitev zaščitnega ukrepa;
g) identiteto in državljanstvo osebe, ki ogroža, ter kontaktne podatke te osebe;
h) navedbo, ali sta bila zaščitena oseba oziroma oseba, ki ogroža, v državi izdaje deležna brezplačne pravne pomoči, kadar ima pristojni organ države izdaje, brez dodatnega poizvedovanja, na voljo ta podatek;
i) kjer je to primerno, opis drugih okoliščin, ki bi lahko vplivale na oceno ogroženosti, ki preti zaščiteni osebi;
j) po potrebi izrecno navedbo, da je bila odločba na podlagi člena 178. tega zakona, ali odločba o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona že posredovana državi nadzora, če ta ni država izvršitve evropske odredbe o zaščiti, in podatke o pristojnem organu te države za izvršitev takšne odločbe;
k) druge podatke, ki so nujni ali potrebni za odločanje o odredbi.
(2) Pristojno domače sodišče izvod odredbe iz prejšnjega odstavka posreduje zaščiteni osebi.
Posredovanje evropske odredbe o zaščiti pristojnim organom izvršitve druge države članice ter občevanje med organi
(1) Pristojno domače sodišče posreduje evropsko odredbo o zaščiti pristojnemu organu izvršitve v pisni obliki ter pod pogoji, ki omogočajo prejemniku, da preveri verodostojnost, skupaj s prevodom ali v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države izvršitve ali v enem od uradnih jezikov institucij Evropske unije, ki ga ta država sprejema.
(2) Če domače sodišče ne more identificirati pristojnega organa v državi izvršitve, posreduje evropsko odredbo o zaščiti centralnemu organu, ali ministrstvu, pristojnemu za pravosodje države izvršitve.
(3) Pristojno domače sodišče pošlje kopijo evropske odredbe o zaščiti tudi organu Republike Slovenije, ki je sprejel zaščitni ukrep, na podlagi katerega je bila izdana evropska odredba o zaščiti.
(4) Domače sodišče se nemudoma odzove na pozive pristojnega organa v državi izvršitve glede izvrševanja ukrepov.
Zavrnitev izdaje evropske odredbe o zaščiti
Če domače sodišče zavrne izdajo evropske odredbe o zaščiti, zaščiteno osebo pisno obvesti o možnosti pritožbe. Rok za pritožbo je osem dni. Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča mora o pritožbi odločiti v osmih delovnih dneh.
Sprememba ali prenehanje nacionalnega zaščitnega ukrepa, ki je podlaga evropske odredbe o zaščiti
(1) Domači pristojni organi in sodišča imajo izključno pristojnost za sprejemanje odločitev v skladu z zakonodajo Republike Slovenije o:
a) podaljšanju, preverjanju, spremembi, preklicu in umiku zaščitnega ukrepa in posledično evropske odredbe o zaščiti;
b) izreku ukrepa odvzema prostosti kot posledica preklica zaščitnega ukrepa, če je bil zaščitni ukrep izrečen z odločbo na podlagi 178. člena tega zakona, ali z odločbo o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona.
(2) Če je bila odločba na podlagi 178. člena tega zakona, ali odločba o nadzornih ukrepih na podlagi 118. člena tega zakona že posredovana drugi državi članici ali se ji posreduje po izdaji evropske odredbe o zaščiti, se nadaljnje odločitve sprejmejo v skladu z določbami 13. ali 17. poglavja tega zakona.
(3) Če je z odločbo v skladu s 178. členom tega zakona izrečen zaščitni ukrep, ki je bila drugi državi članici že posredovana ali se ji posreduje po izdaji evropske odredbe o zaščiti, ter je pristojni organ države nadzora sprejel nadaljnje odločitve v skladu s 175. členom tega zakona, ki vplivajo na obveznosti ali navodila iz zaščitnega ukrepa, domače sodišče evropsko odredbo o zaščiti nemudoma ustrezno podaljša, preveri, spremeni, prekliče ali umakne.
(4) Domače sodišče nemudoma pisno obvesti pristojni organ države izvršitve o vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.
Priznanje evropske odredbe o zaščiti in prilagoditev
(1) Domače sodišče o priznanju evropske odredbe o zaščiti odloča na podlagi obrazca iz Priloge 17, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. Če evropska odredba o zaščiti ni sestavljena v slovenskem jeziku ali ji ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, domače sodišče o tem pisno obvesti pristojni organ države izdaje ter mu določi primeren rok, da predloži prevod v slovenski ali angleški jezik. Glede na okoliščine primera lahko tudi domače sodišče odredi prevod evropske odredbe o zaščiti v slovenski ali angleški jezik.
(2) Če domače sodišče meni, da so informacije, prejete z evropsko odredbo o zaščiti nepopolne, o tem nemudoma pisno obvesti pristojni organ države izdaje in mu določi primeren rok za posredovanje potrebnih informacij.
(3) Domače sodišče v postopku odločanja o priznanju preveri, ali so podani vsi pogoji za priznanje posredovane evropske odredbe o zaščiti. Domače sodišče lahko zahteva, da mu pristojni organ države izdaje pošlje izvirnik odločbe evropske odredbe o zaščiti.
(4) Domače sodišče brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v roku deset dni po prejemu evropske odredbe o zaščiti, s sklepom prizna navedeno odredbo in določi kazenske ali civilne ukrepe, ki v največji možni meri ustrezajo zaščitnemu ukrepu, sprejetemu v državi izdaje, in so dopustni v skladu z zakonom, ki ureja naloge ali pooblastila policije, ali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanja nasilja v družini, razen v primeru izpolnjenih pogojev za zavrnitev iz 184.m člena tega zakona. Evropska odredba o zaščiti se prizna z enakim prednostnim redom, kot bi veljal v podobnem primeru, urejenem s pravim redom države izdaje te odredbe, ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin primera, vključno z nujnostjo zadeve, predvidenim datumom prihoda zaščitene osebe na ozemlje države izvršitve in, če je možno, stopnjo ogroženosti zaščitene osebe.
(5) Domače sodišče pisno obvesti osebo, ki ogroža, pristojni organ države izdaje in zaščiteno osebo o vseh ukrepih, sprejetih v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena. Osebi, ki ogroža, se ne razkrije naslov ali drugi kontaktni podatki zaščitene osebe, razen če to ni potrebno zaradi izvrševanja ukrepa.
Zaslišanje osebe, ki ogroža
(1) Domače sodišče lahko v postopku odločanja o priznanju evropske odredbe o zaščiti ali v primeru njenega kršenja zasliši osebo, ki ogroža, tudi če ta na ozemlju Republike Slovenije nima stalnega ali začasnega prebivališča:
– glede prilagoditve zaščitnih ukrepov,
– glede kršitve zaščitnih ukrepov.
(2) Oseba, ki ogroža, ima pravico do prevajanja in tolmačenja ter do brezplačne pravne pomoči v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek, in zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
(3) Zaslišanje osebe, ki ogroža, se lahko opravi tudi z uporabo videokonference po postopku in pogojih, ki jih zakon določa v skladu z ustrezno ureditvijo pomoči in sodelovanja po mednarodnem pravu in pravu Evropske unije.
Razlogi za zavrnitev priznanja evropske odredbe o zaščiti
(1) Domače sodišče s sklepom zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti, če:
a) se zaščitni ukrep nanaša na dejanje, ki po zakonu Republike Slovenije ni določeno kot kaznivo dejanje;
b) gre za mladoletno osebo, mlajšo od 14 let, ki ne more biti kazensko odgovorna;
c) je osebi, ki ogroža, v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, podeljena imuniteta, kar onemogoča sprejetje ukrepov na podlagi evropske odredbe o zaščiti;
č) je kazenski pregon zoper osebo, ki ogroža, za dejanje ali ravnanje po zakonodaji Republike Slovenije zastaral in sodi to dejanje ali ravnanje v pristojnost Republike Slovenije;
d) zaščita izhaja iz izvršitve sankcije ali ukrepa, za katerega v skladu z zakonom Republike Slovenije velja amnestija in sodi to dejanje ali ravnanje v pristojnost Republike Slovenije;
e) bi bilo priznanje evropske odredbe o zaščiti v nasprotju z načelom prepovedi ponovnega obravnavanja;
f) se zaščitni ukrep nanaša na kaznivo dejanje, ki se po zakonodaji Republike Slovenije obravnava, kot da je bilo v celoti ali v pretežnem ali bistvenem delu storjeno na njenem ozemlju.
(2) Domače sodišče lahko zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti, če:
a) evropska odredba o zaščiti ni popolna ali ni bila dopolnjena v roku, ki ga je določilo domače sodišče;
b) zahteve glede evropske odredbe o zaščiti niso izpolnjene, ker ni izrečena ena ali več naslednjih prepovedi ali omejitev:
– prepoved vstopa na določene kraje, mesta ali območja, na katerih zaščitena oseba prebiva ali jih obiskuje,
– prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo v kakršni koli obliki, tudi po telefonu, elektronski ali navadni pošti, telefaksu ali kako drugače, ali
– prepoved ali ureditev približevanja zaščiteni osebi na krajšo razdaljo od predpisane.
(3) Če domače sodišče zavrne priznanje evropske odredbe o zaščiti zaradi enega od razlogov iz prvega ali drugega odstavka tega člena:
– nemudoma pisno obvesti organ izdaje evropske odredbe o zaščiti in zaščiteno osebo o zavrnitvi in o razlogih za zavrnitev;
– če je to primerno, pisno obvesti zaščiteno osebo o možnosti, da zaprosi za sprejem zaščitnega ukrepa v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ali v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanja nasilja v družini;
– pisno obvesti zaščiteno osebo o vseh veljavnih pravnih sredstvih, ki so po zakonodaji Republike Slovenije dopustna zoper sklep o zavrnitvi.
Sklep o priznanju ali zavrnitvi evropske odredbe o zaščiti
(1) Sklep o priznanju evropske odredbe o zaščiti mora obsegati naslednje podatke:
– podatke o osebi, ki ogroža, iz Priloge 18, ki je sestavni del tega zakona, in o zaščiteni osebi iz Priloge 17 v skladu z omejitvami iz četrtega odstavka tega člena,
– naziv organa, katerega odločba je predmet odločanja,
– opravilno številko in datum izdaje evropske odredbe o zaščiti,
– vrsto zaščitnega ukrepa oziroma ukrepov,
– opis kaznivega dejanja oziroma ocena ogroženosti,
– predpise države izdaje, ki so bili uporabljeni pri izdaji evropske odredbe o zaščiti,
– vrsto in naravo zaščitnega ukrepa (oziroma ukrepov), ki ustreza evropski odredbi o zaščiti in se bo izvrševal v Republiki Sloveniji, po potrebi pa tudi natančnejši obseg in način njegovega izvrševanja zaradi prilagoditve zakonodaji Republike Slovenije,
– čas trajanja zaščitnega ukrepa,
– najdaljši možni čas izvrševanja zaščitnega ukrepa v skladu z zakonodajo Republike Slovenije in zakonske zahteve glede podaljševanja ali preizkušanja razlogov za njegovo izvrševanje,
– pristojne organe, ki bodo sodelovali pri izvrševanju zaščitnih ukrepov, in njihove naloge,
– druge podatke, ki so nujni ali potrebni za izvrševanje evropske odredbe o zaščiti.
(2) Sklep o zavrnitvi evropske odredbe o zaščiti mora obsegati zlasti:
– podatke o osebi, ki ogroža, in o zaščiteni osebi pod pogojem iz četrtega odstavka tega člena,
– naziv organa, katerega odločba je predmet odločanja,
– opravilno številko in datum izdaje evropske odredbe o zaščiti,
– zavrnitvene razloge.
(3) Sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja mora biti obrazložen.
(4) Sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja se vroči osebi, ki ogroža, in zaščiteni osebi. Osebi, ki ogroža, se ne razkrije naslova ali drugih kontaktnih podatkov zaščitene osebe, razen če to ni potrebno zaradi izvrševanja ukrepa.
(5) Zoper sklep o priznanju ali zavrnitvi priznanja se smeta oseba, ki ogroža, in zaščitena oseba pritožiti v roku osmih dni od vročitve sklepa. Sodišče pisno obvesti osebo, ki ogroža, in zaščiteno osebo, o možnosti pritožbe. Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča mora o pritožbi odločiti v roku osmih delovnih dni. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve.
Odreditev izvršitve zaščitnih ukrepov in njihovo izvrševanje
(1) Domače sodišče brez odlašanja odredi izvršitev evropske odredbe o zaščiti, ki jo je priznalo, in jo pošlje enoti policije, ki je po zakonodaji Republike Slovenije pristojna za neposredno izvrševanje zaščitnih ukrepov.
(2) Domače sodišče lahko kadarkoli med izvrševanjem zaščitnih ukrepov pozove pristojni organ v državi izdaje, da se opredeli, ali je v okoliščinah konkretnega primera izvrševanje zaščitnega ukrepa še potrebno oziroma primerno.
Sprememba evropske odredbe o zaščiti
Domače sodišče po prejemu obvestila, da je pristojni organ države izdaje izdal, podaljšal, preveril, spremenil, preklical ali umaknil evropsko odredbo o zaščiti, po potrebi:
a) spremeni ukrepe, sprejete na podlagi evropske odredbe o zaščiti, v skladu s 184.k členom tega zakona, ali
b) zavrne izvršitev spremenjene prepovedi ali omejitve, če ta ne ustreza vrstam prepovedi ali omejitev iz b) točke drugega odstavka 184.m člena tega zakona, ali če so podatki, poslani z evropsko odredbo o zaščiti nepopolni ali niso bili dopolnjeni v roku, ki ga je določil pristojni organ države izvršitve v skladu z drugim odstavkom 184.k člena tega zakona.
Razlogi za prenehanje izvrševanja zaščitnih ukrepov, sprejetih na podlagi evropske odredbe o zaščiti
(1) Domače sodišče lahko odredi policiji, da preneha izvrševati ukrepe, ki so bili sprejeti zaradi izvršitve evropske odredbe o zaščiti:
a) če obstajajo okoliščine, ki jasno kažejo, da zaščitena oseba ne prebiva ali se ne zadržuje več na ozemlju Republike Slovenije, ali da je dokončno zapustila ozemlje Republike Slovenije,
b) če se v skladu z nacionalno zakonodajo izteče najdaljši možni čas trajanja ukrepov, sprejetih zaradi izvršitve evropske odredbe o zaščiti,
c) v primeru iz točke b) prejšnjega člena, ali
č) če je po priznanju evropske odredbe o zaščiti domače sodišče pristojnemu organu v Republiki Sloveniji posredovalo odločbo, izdano na podlagi 162. člena tega zakona, ali odločbo o nadzornih ukrepih po 97. členu tega zakona.
(2) Domače sodišče o odločitvi iz prejšnjega odstavka nemudoma obvesti pristojni organ države izdaje, če je to mogoče, pa tudi zaščiteno osebo.
(3) Pred prenehanjem izvrševanja ukrepov v skladu s točko b) prvega odstavka tega člena lahko domače sodišče pozove pristojni organ države izdaje, da zagotovi informacije o tem, ali je zaščita, ki se izvaja na podlagi evropske odredbe o zaščiti, še vedno potrebna glede na okoliščine konkretnega primera.
Kršitev ukrepa ali ukrepov, sprejetih na podlagi evropske odredbe o zaščiti ter obveščanje države izdaje in nadzora
(1) Domače sodišče pisno obvesti pristojni organ države izdaje ali države nadzora o vsaki kršitvi ukrepa ali ukrepov, sprejetih na podlagi evropske odredbe o zaščiti. Obvestilo se posreduje na obrazcu iz Priloge 18, ki se mu predloži prevod v angleškem jeziku oziroma se obrazec izpolni v angleškem jeziku.
(2) V primeru kršitve enega ali več ukrepov, ki jih je izreklo po priznanju evropske odredbe o zaščiti, je domače sodišče v skladu s prejšnjim odstavkom pristojno, da:
a) izreče kazenske sankcije in vse ustrezne ukrepe zaradi kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja po zakonodaji Republike Slovenije;
b) v zvezi s kršitvijo izreče vse potrebne dodatne ukrepe, ki nimajo kazenskopravne narave;
c) izreče vse nujne in začasne ukrepe v skladu z zakonodajo Republike Slovenije, da se prepreči kršitev, dokler država izdaje, kadar je to potrebno, ne sprejme nadaljnje odločitve.
(3) Domače sodišče lahko pristojnemu organu v državi izdaje ali državi nadzora posreduje kakršne koli podatke o tveganju, ki ga oseba, ki ogroža, utegne predstavljati za zaščiteno osebo in širšo oziroma splošno javnost.«.
Za Prilogo 16 se dodata novi Priloga 17 in 18.
V postopkih prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, policija in preiskovalni sodnik pisno obvestita zaščiteno osebo, da lahko v primeru preselitve ali zadrževanja v drugi državi članici, še preden zapusti ozemlje Republike Slovenije, vloži predlog za izdajo evropske odredbe o zaščiti, ter o pogojih za njeno izdajo po tem zakonu. Obvestilo o tem se zaznamuje v spisu.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Št. 713-01/15-6/14
Ljubljana, dne 20. maja 2015
EPA 382-VII
Primož Hainz l.r.
