Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 73/98, 102/00, Uradne objave PN št. 7/07, Uradni list RS, št. 59/07, 125/07), 2. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 99/13), 4. in 11. člena Odloka o občinskih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni promet v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 51/12) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 117/07) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 14. 5. 2015 sprejel

(1) Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim se določajo: predmet koncesije, območje izvajanja koncesije, pogoji in postopek za podelitev koncesije, začetek in čas trajanja koncesije, način financiranja, nadzor nad izvajanjem koncesije, prenehanje koncesijskega razmerja in končne določbe.

(2) Podelitev koncesije po tem odloku se nanaša na koncesijo na področju gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest« na območju Občine Sežana (v nadaljevanju javna služba).

(3) V občini se javna služba izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi po predpisih, ki urejajo gospodarske javne službe.

(4) Koncedent po tem odloku je Občina Sežana (v nadaljevanju koncedent).

(1) Koncedent na podlagi tega odloka podeli koncesijo za opravljanje javne službe rednega vzdrževanja na kategoriziranih občinskih javnih cestah, določenih v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 99/13), razen za zbirne krajevne ceste (LZ – 5. člen odloka), za krajevne ceste (LK – 6. člen odloka) in javne poti (JP – 7. člen odloka), katere se nahajajo v mestu Sežana.

(2) Redno vzdrževanje kategoriziranih občinskih javnih cest iz prejšnjega člena zajema sledeča dela:

– pregledno službo,

– redno vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne vertikalne in talne signalizacije ter opreme,

– redno vzdrževanje cestnih objektov, naprav za odvodnjavanje in ureditev,

– redno vzdrževanje vegetacije na bankinah, brežinah in preglednih berm,

– zagotavljanje preglednosti,

– čiščenja cest,

– intervencijski ukrepi (nesreče in drugi nepredvideni dogodki),

– zimska služba (priprava, posipanje, pluženje).

(1) Javno službo po tem odloku izvaja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju občine:

– izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo,

– izključno pravico upravljati z infrastrukturnimi objekti in napravami javne gospodarske službe ter skrbeti za njihov razvoj in jih vzdrževati kot dober gospodar, ter

– dolžnost zagotavljati uporabnikom kvalitetno in kontinuirano izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar mora dejavnost iz prejšnjega odstavka opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar lahko ob soglasju koncedenta sklene z drugo osebo pogodbo, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.

(3) Koncesionar je o prometni infrastrukturi dolžan voditi predpisane evidence, ki koncedentu omogoča preglednost mesečnih in letnih podatkov o stroških vzdrževanja.

Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Sežana, razen kolikor v tem odloku ni drugače določeno.

(1) Kategorizirane občinske javne ceste so površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa.

(2) Uporabnik kategorizirane občinske javne ceste ima pravico pristojnemu organu upravljavca (pristojni strokovni službi občine) sporočiti vsako poškodbo ali spremembo na kategorizirani občinski javni cesti, ki lahko vpliva na varno odvijanje prometa na kategoriziranih občinskih javnih cestah v občini.

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.

(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne vloge sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni skupni vlogi.

V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti ali drug postopek prisilnega prenehanja …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:

– da je registrirana za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,

– da je finančno in poslovno usposobljen,

– da razpolaga z ustreznim kadrom (po strokovni kvalifikaciji, številu, izkušnjami za izvajanje gospodarske javne službe na celotnem območju občine),

– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim in skladiščnim prostorom na območju občine, oziroma da na drugačen način dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost,

– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe,

– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov,

– da pripravi in predloži izvedbeni program po razpisni dokumentaciji z enotnimi cenami na enoto za izvedbo del, z vidika predpisanih strokovnih kadrov, ustrezne organizacije del ter tehnične in strojne opremljenosti,

– da v zadnjih petih letih od dneva objave javnega razpisa izkazuje najmanj eno referenco na področju vzdrževanja cest ali primerljivih storitev, ki so predmet koncesije,

– da na poziv koncedenta, medobčinskega inšpektorata in redarstva, policije in gasilcev zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, pri čemer je koncesionar dolžan priti na lokacijo intervencije (odzivni čas) nemudoma oziroma najkasneje v dveh urah,

– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki bi jo z izvajanjem koncesije lahko povzročil koncedentu ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo, iz katere izhaja, da bo sklenjeno zavarovanje v korist koncedenta),

– da predloži elaborat o usposobljenosti opravljanja dejavnosti z vidika kadrov, organizacijske izvedbe koncesije, strokovne opremljenosti, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz tega člena,

– da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.

(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:

1. predmet in območje koncesije;

2. začetek in čas trajanja koncesije;

3. pogoje za pridobitev koncesije v skladu s 7. členom tega odloka;

4. rok in način za prijavo na razpis;

5. dokumentacijo, ki jo mora vsebovati prijava;

6. rok in merila za izbiro koncesionarja;

7. postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi noben kandidat.

(2) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.

(3) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa. Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.

(4) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(5) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(6) Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 7. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(7) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.

(8) Prijava je popolna, če vsebuje vse zahtevane podatke in dokazila, določene v javnem razpisu in je finančno sprejemljiva.

(9) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.

(10) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(11) O izbiri koncesionarja odloči pristojni organ občinske uprave z upravno odločbo. Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.

(12) Koncedent lahko zavrne vse prispele prijave in ne izbere nobenega od prijaviteljev, če nobena prijava vsebinsko ni v skladu z interesi koncedenta oziroma ni finančno sprejemljiva. Postopek izbire koncesionarja lahko koncedent kadar koli ustavi in v tem primeru ni odškodninsko odgovoren.

(1) Pri odločanju o izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:

– ponudbena cena,

– reference,

– tehnična usposobljenost

– kadrovska usposobljenost.

(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(3) Komisija koncedenta lahko v primeru, ko po merilih iz prvega odstavka prejme več enako ovrednotenih ponudb, povabi ponudnike k pogajanjem in skuša doseči najugodnejšo ponudbo. Pogajanja se vodijo zapisniško.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.

(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.

Koncedent pošlje izbranemu koncesionarju po dokončnosti odločbe o izboru koncesionarja v podpis koncesijsko pogodbo. Izbrani koncesionar mora podpisati koncesijsko pogodbo najkasneje v roku 30 dni od vročitve, sicer se šteje, da je odstopil od ponudbe, razen če ga koncedent pozove in mu določi dodaten rok za podpis koncesijske pogodbe. Če tudi v dodatnem roku izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe se šteje, da je odstopil od ponudbe.

(1) Koncesijska dela potekajo po programu, ki ga predhodno potrdi koncedent ob upoštevanju sprejetih pravil, standardov in normativov, veljavnih za to področje.

(2) Letni program rednega vzdrževanja in zimske službe sestavi koncesionar in ga predloži v potrditev koncedentu do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Na poziv koncedenta mora koncesionar pripraviti program tudi pred navedenim rokom ali za več let v naprej.

Program vzdrževanja se potrdi v skladu z drugim odstavkom 23. člena tega odloka.

(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.

V teh primerih ima koncesionar ob dokaznih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.

(2) Nepredvidljive okoliščine, ki so nastale zaradi višje sile, lahko prekinejo koncesijsko razmerje samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Koncesionar ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:

– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,

– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,

– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe,

– kot dober gospodar upravljati, uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe,

– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se v časovnem obdobju trajanja koncesije, ohrani njihova vrednost,

– vodenje evidenc v zvezi z javno službo,

– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,

– pripravljati letne in mesečne plane vzdrževanja,

– poročati koncedentu o izvajanju koncesije,

– nemudoma od ugotovitve napake (interventno izvajanje javne službe) odpravljati napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi.

Javno službo izvaja koncesionar ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje javne službe, ki so njegova last, oziroma jih najame ali kakor koli drugače priskrbi.

(1) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.

(2) Koncesionar je dolžan v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam).

(3) Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno – vinkularno v korist koncedenta.

(4) Škoda iz drugega odstavka tega člena obsega tudi stroške, ki nastanejo zaradi izbiranja novega izvajalca javne službe, ali za pokrivanje izrednih stroškov nujnega interventnega zagotavljanja storitev javne službe, če pride do prenehanja opravljanja javne službe po krivdi koncesionarja.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:

– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;

– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;

– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;

– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Koncesionar s podelitvijo koncesije sprejme vso odškodninsko odgovornost v zvezi z izvajanjem javne službe in se obenem odpoveduje vsakršnemu zahtevku, iz tega naslova, do koncedenta.

Koncesija začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.

V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.

(1) Koncesija se podeli za 10 let, šteto od dneva sklenitve koncesijske pogodbe. V imenu koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo župan.

(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi pogodbe. Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja. Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

Podeljena koncesija ni prenosljiva. V izjemnih primerih lahko s predhodnim soglasjem koncedenta sklene koncesionar pogodbo o začasni pomoči opravlja storitev z drugim usposobljenim izvajalcem.

Gospodarska javna služba se financira iz sredstev proračuna Občine Sežana na podlagi letnega programa vzdrževanja cest.

Ponudbena cena predstavlja osnovo za obračun stroškov izvajanje koncesijske dejavnosti v tekočem letu in se v naslednjih letih spreminja skladno s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).

Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z določili zakona, ki ureja vodenje ločenih knjigovodskih evidenc.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe opravlja strokovna služba koncedenta. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

(2) Koncesionar mora koncedentu kadarkoli posredovati informacijo o poslovanju in mu omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

(1) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo nadzora.

(2) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno tajnost.

(3) Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

– s prenehanjem koncesijske pogodbe,

– z odvzemom koncesije,

– z odkupom koncesije,

– s prenehanjem koncesionarja.

(1) Koncesijska pogodba preneha:

– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena in je pogodbeni stranki ne podaljšata,

– z razdrtjem pogodbe,

– z odstopom od koncesijske pogodbe,

– s sporazumno razvezo.

(2) Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

– če koncesionar v bistvenih elementih krši koncesijsko pogodb in določbe tega odloka,

– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v pravice koncesionarja.

(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot javna služba koncesionarja.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu in obliki izvajanja gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest« (Uradni list RS, št. 67/04).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 37/2015 z dne 29. 5. 2015

1570. Odlok o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe »vzdrževanje občinskih javnih cest« na območju Občine Sežana, stran 4202.