Na podlagi četrtega odstavka 98. člena in za izvrševanja 97. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14), drugega odstavka 3. člena in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11) ter 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/07) izdaja Vlada Republike Slovenije
o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko
(1) Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) s tem, da določa:
– organizacijsko zasnovo izvajanja gospodarske javne službe;
– naloge, pravice in obveznosti izvajalca gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: operater trga z elektriko);
– način in pogoje zagotavljanja posameznih nalog, ki sestavljajo gospodarsko javno službo;
– način financiranja gospodarske javne službe.
(2) Ta uredba je tudi koncesijski akt za izvajanje gospodarske javne službe, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo pomen, kot ga določajo Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
II. ORGANIZACIJSKA ZASNOVA IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Gospodarsko javno službo po tej uredbi izvaja na podlagi koncesije operater trga z elektriko, ki pridobi koncesijo za izvajanje te javne službe.
(2) Operater trga z elektriko pridobi izključno pravico do izvajanja gospodarske javne službe na celotnem območju Republike Slovenije.
III. NALOGE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(naloge izvajalca gospodarske javne službe)
(1) Gospodarska javna služba vključuje zlasti:
– upravljanje bilančne sheme trga z elektriko;
– evidentiranje pogodb o članstvu v bilančni shemi, obratovalnih napovedi in zaprtih pogodb;
– izvajanje izravnalnega trga z elektriko;
– izvajanje dejavnosti centra za podpore iz 376. člena Energetskega zakona;
– izvajanje bilančnega obračuna;
– izvajanje obračuna in poravnave poslov, povezanih z nalogami iz prejšnjih alinej;
– zbiranje, analizo in objavo podatkov zaradi zagotavljanja preglednosti delovanja trga z elektriko.
(2) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka lahko operater trga z elektriko opravlja tudi druge naloge, ki so povezane z dejavnostjo operaterja trga z elektriko.
(način opravljanja nalog)
Operater trga z elektriko izvaja gospodarsko javno službo v skladu z Energetskim zakonom, to uredbo in predpisi, ki jih izdaja po javnem pooblastilu za izvajanje gospodarske javne službe.
(1) Operater trga z elektriko je dolžan zagotavljati obveščanje uporabnikov o načinu opravljanja storitev javne službe prek spletne strani in na druge ustrezne načine.
(2) Pri obveščanju uporabnikov operater trga z elektriko poskrbi tudi za pripravo in objavo kratkoročne napovedi razpršenih virov proizvodnje elektrike po obračunskem intervalu trga z elektriko za regulacijsko območje Republike Slovenije.
IV. PREDMET IN POGOJI ZA PODELITEV KONCESIJE ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: koncedent) z odločbo podeli koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko organizatorju trga z elektriko (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) brez javnega razpisa.
(2) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se natančneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
(3) Za sklenitev koncesijske pogodbe je po pooblastilu koncedenta pristojno ministrstvo, pristojno za energijo.
(1) Koncesija po tej uredbi se podeli za 20 let.
(2) Rok in čas trajanja koncesije začneta teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijska pogodba se lahko po poteku trajanja koncesije podaljša za čas do dokončne izbire izvajalca javne službe v novem postopku, vendar najdlje za eno leto.
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora:
– imeti vzpostavljeno celotno infrastrukturo za izvajanje te službe;
– razpolagati z ustrezno usposobljenimi kadri in
– biti v neposredni lasti Republike Slovenije.
(splošni pogoji za izvajanje gospodarske javne službe)
(1) Gospodarska javna služba se izvaja tako, da je njeno izvajanje zagotovljeno v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.
(2) Koncesionar mora zagotavljati storitve javne službe stalno in pravočasno.
(3) Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
(4) Če koncesionar v mesecu dni od začetka stavke pri njem zaposlenih delavcev ne more zagotoviti izvajanja gospodarske javne službe, mora dati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago objekte in naprave ter dokumentacijo, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Koncesionar izvaja gospodarsko javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi vsa tveganja, ki izhajajo iz izvajanja gospodarske javne službe.
(3) Za obveznosti koncesionarja do tretjih oseb in za morebitno povzročeno škodo koncedent ne odgovarja, razen če zakon ne določa drugače.
(vrsta in obseg monopola)
Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Republike Slovenije:
– izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo po tej uredbi;
– dolžnost zagotavljati nemoteno delovanje organiziranega trga z elektriko.
Koncesionar izvaja gospodarsko javno službo po tej uredbi nepretrgano.
(1) Koncesionar lahko za opravljanje določenih del gospodarske javne službe najame drugo osebo oziroma podizvajalca.
(2) Koncesionar z drugo osebo oziroma podizvajalcem sklene pisno pogodbo, v kateri se opredelijo medsebojne pravice in obveznosti.
(opravljanje drugih dejavnosti)
(1) Koncesionar lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo opravljanje ne sme vplivati na izvajanje gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar mora za izvajanje gospodarske javne službe voditi ločene računovodske evidence, ki omogočajo finančni in drug nadzor nad poslovanjem koncesionarja.
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha s:
– prenehanjem koncesijske pogodbe,
– prenehanjem koncesionarja,
– odvzemom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha s:
– pretekom časa, za katerega je bila sklenjena,
– odstopom od koncesijske pogodbe,
– sporazumno razvezo.
(2) Koncedent lahko odstopi od pogodbe, če koncesionar bistveno krši določbe koncesijske pogodbe, in sicer če:
– ne upošteva določb zakonov, te uredbe, drugih predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
– po lastni krivdi ne izvaja gospodarske javne službe več kot pet dni zaporedoma oziroma več kot deset dni v enem letu,
– ne vodi posebnega računovodstva in drugih evidenc zaradi opravljanja nadzora ali ne da predpisanih podatkov, potrdil in poročil državnim organom,
– ne izpolnjuje več splošnih ali posebnih pogojev, ki so določeni za pridobitev koncesije,
– pride do stečaja ali likvidacije koncesionarja,
– ne nadaljuje izvajanja gospodarske javne službe v skladu s koncesijsko pogodbo,
– ne obvešča uporabnikov v skladu s 6. členom te uredbe.
(4) Koncedent ali koncesionar lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če:
– je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(5) Koncedent ali koncesionar lahko med trajanjem koncesije sporazumno razveže koncesijsko pogodbo, če se ugotovi, da je zaradi bistveno spremenjenih ekonomskih ali sistemskih okoliščin ali drugih primerljivih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(1) Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju zaradi kršitev, ki resno ogrozijo izvajanje gospodarske javne službe, in sicer če:
– koncesionar ne začne izvajati koncesionirane gospodarske javne službe v za to določenem roku,
– je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(4) Odvzem koncesije ni dopusten, če je do okoliščin, ki utemeljujejo odvzem koncesije, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Koncesionar za pridobljeno koncesijo ne plačuje nadomestila oziroma koncesnine koncedentu.
(1) Tehnične informacijske infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe, ni mogoče odsvojiti ali obremeniti brez predhodnega soglasja koncedenta.
(2) Po izteku koncesijske dobe se infrastruktura iz prejšnjega odstavka tega člena neodplačno prenese v last Republike Slovenije. Izročena mora biti v tehnično brezhibnem stanju, kar ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje koncedent.
Koncesionar najmanj enkrat letno poroča o svojem delovanju Agenciji za energijo in ministrstvu, pristojnemu za energijo.
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravljajo pooblaščene uradne osebe ministrstva, pristojnega za energijo.
(2) Nadzor vključuje pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, vodenja ločenega računovodstva in opravljanja dejavnosti.
(3) Koncesionar je pooblaščeni uradni osebi ministrstva dolžan omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in predložiti vso dokumentacijo v zvezi z njenim izvajanjem.
(1) Koncesionar je dolžan izvajati koncesijo tudi v primeru višje sile, če je to objektivno mogoče.
(2) O nastopu višje sile in morebitnem prenehanju izvajanja koncesije zaradi tega mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta.
(3) Če koncesionar ne izpolnjuje pogodbene obveznosti zaradi višje sile, koncedent ni upravičen do uveljavljanja zahtevkov zaradi kršitev pogodbe.
(4) Če je izpolnjevanje koncesijske obveznosti onemogočeno zaradi višje sile, se roki za izpolnitev obveznosti na podlagi sporazuma pogodbenih strank podaljšajo.
V. FINANCIRANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(prispevek za delovanje koncesionarja)
Prispevek za delovanje koncesionarja se določi v višini 0,00013 EUR/kWh.
(plačila članov bilančne sheme za evidentiranje zaprtih pogodb)
Višina plačila članov bilančne sheme za evidentiranje zaprtih pogodb se določi v višini 0,00005 EUR/kWh za vsako evidentiranje zaprte pogodbe, v kateri član bilančne sheme nastopa kot prodajalec. Za izračun višine plačila se upošteva končna različica prijave zaprte pogodbe.
(sprememba višine plačila)
Spremembo prispevka iz 24. in prejšnjega člena sprejme Vlada Republike Slovenije s sklepom.
(druga plačila uporabnikov)
(1) Dejavnost gospodarske javne službe se financira tudi iz drugih plačil, določenih v četrti alineji prvega odstavka 98. člena Energetskega zakona, ki se nanašajo zlasti na plačilo za posredovanje podatkov po naročilu posameznega subjekta, ki odstopa od običajnega načina, na primer za agregate, izračunane podatke in obstoječe podatke v obliki, ki jo zahteva naročnik in kot jih lahko koncesionar zagotovi.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka je dopustno opravljati v obsegu do omejitev, določenih v predpisih, ki urejajo koncesije.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(izvajanje gospodarske javne službe)
(1) Koncesionar, ki izvaja gospodarsko javno službo na dan uveljavitve te uredbe, jo izvaja še naprej do poteka obstoječega koncesijskega razmerja.
(2) Koncesionar in koncedent morata uskladiti obstoječo koncesijsko pogodbo z določbami te uredbe v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določba 34. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09) uporablja do uveljavitve pravil za delovanje trga z elektriko, ki jih izda koncesionar skladno s četrtim odstavkom 97. člena Energetskega zakona.
(delna razveljavitev sklepa)
Z dnem uveljavitve te uredbe se razveljavita točki a in b Sklepa Vlade Republike Slovenije št. 36001-11/2010/4 z dne 23. 9. 2010.
Ta uredba začne veljati 1. julija 2015.
Št. 00710-12/2015
Ljubljana, dne 4. junija 2015
EVA 2012-2430-0058
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
