Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 6. redni seji dne 27. 5. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja PA2 – Braslovče (Šoštarič)
(pravna podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).
(2) Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12). Strategija prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
(3) Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko: 154/2011 z datumom 18. 12. 2014.
(1) | Vsebina tekstualnega dela: |
| 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE |
| 2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
| 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN JAVNO GRAJENO DOBRO |
| 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
| 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE |
| 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
| 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
| 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ |
| 9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA |
(2) | Vsebina grafičnega dela: |
| 1. IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANA OBČINE |
| 2. OBMOČJE NAČRTA Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM |
| 3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
| 4. ZAZIDALNA SITUACIJA |
| 5. PRIKAZ OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO |
| 6. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA OKOLJA |
| 7. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
| 8. NAČRT PARCELACIJE |
(3) | Seznam prilog: |
| 1. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM |
| 2. SMERNICE IN MNENJA |
| 3. POVZETEK ZA JAVNOST |
| 4. STROKOVNE PODLAGE |
(4) | Sestavine iz prejšnjega odstavka so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče. |
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja ene stanovanjske hiše, dveh gospodarskih objektov, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(1) Meja obravnave:
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na severnem delu obrobja trga Braslovče v k.o. Braslovče.
Meja ureditvenega območja na severozahodnem in severovzhodnem delu poteka po posestni meji in se zaključi v cestnem svetu javne poti. Na zahodni strani je območje omejeno z mejo zazidljivosti po prostorskem planu občine. Na južnem delu pa meja obravnave poteka delno po posestni meji in delno po robu obstoječe dostopne poti.
(2) Velikost območja:
Površina ureditvenega območja OPPN za del območja PA2 – Braslovče (Šoštarič) znaša 1483 m2.
(3) Parcelno stanje:
Območje OPPN vključuje parcelne številke:
30/1 in del parcele 595/2, del parcele 24/1, del parcele 24/2 in del parcele 728/1 vse v k.o. Braslovče.
(4) Za izvedbo navezav podrobnega načrta na obstoječo in predvideno gospodarsko infrastrukturo bodo potrebni tudi posegi na zemljišča zunaj podrobnega načrta kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, izkaže za to potrebno.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja zahodno od občinske ceste in je na severu in jugu omejeno z že obstoječimi stavbami, na vzhodu pa s kmetijskimi površinami. Območje se preko predvidene interne ceste priključuje na obstoječo lokalno cesto.
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja PA2 – Braslovče (Šoštarič) spada v prostorsko enoto (PE 13) Braslovče in Rakovlje in se nanaša na zemljišče, ki je v obstoječem Odloku o prostorskem redu Občine Braslovče predvideno kot mešano območje, in sicer za bivanje (stanovanjski objekti), mirnejšo poslovno-obrtno dejavnost, stavbe za trgovinske in druge storitvene dejavnosti in podobno ter potrebno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja ene stanovanjske hiše, dveh gospodarskih objektov, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
(1) Oblikovanje arhitekturne podobe in uporaba materialov na zunanjščini objektov mora slediti tradicionalnim arhitekturnim značilnostim pozidane strukture naselja.
(2) Finalna obdelava fasad mora biti klasični omet, obdelan v svetlih, pastelnih zemeljskih barvnih tonih. Objekti morajo biti kriti z neglazirano opečno kritino opečne barve.
(3) Tlorisni gabariti objektov morajo biti pravokotno podolgovati, v razmerju stranic me 1:1,2 do 1,5. Etažnost stanovanjskega objekta je K+P+M, kolenčni zid pa naj ne presega višine 60 cm. Gospodarska objekta naj bosta brez kleti in enonadstropna z možnostjo izrabe podstrešja. Osnovni gabariti niso predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino in minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. Obvezna je ohranitev gradbene linije predvidenih objektov. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Načrtovani objekti morajo slediti načinu pozidave v tem delu Braslovč in se morajo vklopiti v morfološko strukturo naselja, kjer stanovanjski objekti stojijo vzporedno ob cesti, gospodarski pa v notranjosti parcel pravokotno na cesto. Novi objekti se načrtujejo v območju gospodarskih objektov, ob obstoječem kozolcu. To pomeni, da morajo biti tlorisni gabariti objektov pravokotno podolgovati, v razmerju stranic me 1:1,2 do 1,5. Glavna slemena morajo biti v smeri daljše stranice parcele v smeri vzhod-zahod in vzporedne s slemenom kozolca.
(2) Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom strešin od cca 350 do 450 in krite z neglazirano opečno kritino opečne barve.
(3) Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
(4) Največje dovoljene dimenzije načrtovanih objektov so:
Največja dovoljena dimenzije stanovanjskega objekta je 12,00 m x 9,00 m, etažnost objekta K+P+M. Slemenska orientacija mora biti v smeri daljše stranice. Kolenčni zid pa naj ne presega višine 60 cm.
Največja dovoljena dimenzija gospodarskega objekta je 9,00 m x 6,00 m, ki naj bo brez kleti in enonadstropen, z možnostjo izrabe podstrešja.
(5) Gradnja kleti ni obvezna, podana je le možnost gradnje pod pogojem, da je klet v celoti vkopana.
(6) Določeni so tudi odmiki od parcelnih mej, ki znašajo na severozahodni strani 1,00 m, na severovzhodni strani 3,00 m in na južni strani območja 1,70 m
(7) Priporočljiva je izbira sodobnih konstrukcij in materialov, ki mora biti prilagojena nosilnosti tal oziroma geologiji ter varnosti pred požarom. Možni so balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja. Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(8) Znotraj gradbenih parcel je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije. Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo, se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
(1) Zunanja ureditev mora biti usklajena s podeželskim značajem prostora. Pri urejanju je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo.
(2) Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv upoštevati varstvo okolja.
(3) Gradbena parcela je lahko ograjena s transparentno ograjo do meje in do višine 1,50 m ali z živo mejo z avtohtono zasaditvijo do višine 1,80 m.
IV. ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno gospodarsko infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih omrežij na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega javnega omrežja pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki ureja to področje.
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se bo napajalo preko obstoječe dovozne ceste v lasti investitorja, ki poteka na južnem delu območja in ima priključek na kategorizirano občinsko cesto (JP990240 – odsek JP990241).
(2) Zemljišče predvideno za ureditev prometne infrastrukture je večinoma ravno. Pri ureditvi dovozne ceste se izvedejo le manjši terenski posegi zaradi parametrov nivelete ceste.
(3) Trasa omenjene ceste poteka po obstoječi neutrjeni dovozni cesti na parcelah 24/2 in 24/1, k.o. Braslovče, kateri sta v lasti investitorja.
(4) Širina urejene enosmerne dovozne ceste je 2.50 m, z obojestransko bankino širine 0.50 m, izvedeno s travnimi ploščami, ki omogača ustrezno odvodnjavanje ceste.
(5) Sestav zgornjega ustroja omenjene ceste je sledeč:
3 cm asfaltbeton
5 cm bitugramoz
35 cm min. tampon ME2 min 80 Mpa.
Ob vseh objektih kot tudi ob dovoznem priključku so urejena parkirišča za osebna vozila.
(kolesarski in peš promet)
Ob internih navezovalnih cestah niso predvidene posebne površine za kolesarski in peš promet.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
(1) Oskrba novih objektov z vodo je možna preko javnega vodovoda DUKTIL DN 100 mm, ki poteka jugovzhodno od obravnavanega območja. Na omenjeni vodovod se bo izvedel priključek vodovoda, kar je razvidno iz grafične priloge. Nov vodovodni priključek se izvede iz nodularne litine istega premera. Vse krivine se izvedejo z loki maksimalno 45º.
(2) Načrtovani objekti se bodo oskrbovali z vodo iz predvidenega priključka, ki bo izveden z vgradnjo cestnega zapornega ventila. Vodomer se vgradi v zunanji vodomerni jašek. Trasa načrtovane prestavitve vodovoda poteka deloma po zelenih površinah, kjer pa je mogoče pa v utrjenih površinah – cesta.
(3) Na parceli 24/1, ki je v lasti investitorja, se na cevovod namesti hidrant za potrebe požarne varnosti.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Meteorna kanalizacija
Padavinske vode z obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste …) se ponikajo, pri tem bodo ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(2) Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, zaključeno s čistilno napravo.
Novi objekti se bodo priključili na javni kanal preko predvidenega priključnega kanala na javni kanal v revizijskem jašku.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Za napajanje novega stanovanjskega objekta in gospodarskega objekta je energija na razpolago v priključni merilni omarici na fasadi objekta Braslovče 50, katero je potrebno po potrebi pred priključitvijo dodatnega merilnega mesta zamenjati z večjo.
(2) Obstoječa priključno merilna omarica je priključena na NN izvod I 2: Cvetlična ulica, katera se napaja iz transformatorske postaje TP Braslovče trg.
Na območju OPPN ni predvidena izgradnja javne razsvetljave.
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju poteka TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenije in cevna KK KKS (optika, koax) v upravljanju TELEMACH d.o.o., Ljubljana, ki ju bo zaradi gradnje potrebno prestaviti.
(2) Pred izgradnjo novih omrežij elektronskih komunikacij je potrebno izdelati projekt prestavitve obeh vodov, ki bo usklajen z ostalimi infrastrukturnimi omrežji.
(3) Pri načrtovanju gradbenih posegov je potrebno upoštevati, da mora biti križanje z ostalimi komunalnimi vodi izvedeno tako, da je kot križanja 90º oziroma ne manj kot 45º. Vertikalni odmik med vodi pri križanju mora znašati vsaj 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m.
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje, ki je predmet načrtovanja, je v enoti kulturne dediščine Braslovče – Trško jedro (EŠD). Enota je razglašena za naselbinski kulturni spomenik lokalnega pomena (Odlok o razglasitvi naselja Braslovče, historičnega jedra naselja Petrovče, naselja Vransko in…..naselja Žalec za kulturne spomenike, (Uradni list SRS, št. 20/89-1051).
(2) Za poseg v kulturni spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine: pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (28.–30. člen ZKVD-1).
(3) V času priprave projektne dokumentacije je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča. Natančno število in dimenzije testnih jam bodo opredeljene v kulturnovarstvenih pogojih, ki jih je treba pridobiti v postopku priprave projektne dokumentacije, in jih izda pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je skladno z 31. členom ZVKD-1 treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline. Kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Podrobnejša pojasnila in potrebni obrazci za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline so objavljeni na spletni strani Ministrstva za kulturo: http://www.mk.gov.si-si/storitve/postopki/varstvo_ kulturne_dediscine/arheoloske_raziskave/.
(4) Na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav bodo podani nadaljnji ukrepi varstva kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, spada predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa 60 db za dan in 50 db za noč.
(3) Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 – ZVO-1, 66/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07).
(4) Vode
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča, ceste …) se bodo odvajale v podtalje preko ponikovalnic, katere bodo locirane v travnatih površinah.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče …).
Rešitev odpadnih voda je načrtovana v skladu z zasnovo kanalizacijskega sistema naselja.
(1) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja.
Na celotnem območju Občine Braslovče so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice (ekološki otoki) za ločeno zbiranje odpadkov.
V skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z veljavnimi predpisi se nahaja tudi Zbirni center Braslovče za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na Žovneku.
(2) Za predvidene objekte bodo zagotovljena zbirna mesta za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na tem območju opravlja odvoz odpadkov enkrat na teden, kar se mora upoštevati pri prilagoditvi. Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(vodnogospodarski ukrepi)
Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, ne posega v vplivno območje vodotoka in ni na območju visoke podtalnice.
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150 g in je povzet iz karte potresne nevarnosti Slovenije.
(1) Predvidena zazidava in ureditev skladno z veljavnimi predpisi zagotavlja potrebne odmike med objekti za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Načrtovano je vodovodno omrežje s hidrantom z zagotovljeno zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s predpisi, ki urejajo požarno varnost.
(3) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila po obstoječih javnih cestah ter obstoječem in predvidenem dovozu, zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na manipulacijskih in travnatih površinah.
(4) Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje zelene ter interne in javne prometne površine.
(5) Vgrajeni materiali, naprave in napeljave v objektih morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako, da je zagotovljena požarna varnost skladno s predpisi.
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
(2) V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
OPPN omogoča etapno izvajanje oziroma, postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva regulacijska črta in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej,
– dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem odlokom,
– sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov.
(2) Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha veljati ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, oddelek za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-5/2011-9
Braslovče, dne 27. maja 2015
Branimir Strojanšek l.r.
