Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 6. redni seji dne 26. 5. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Golovec GOJ – 5
V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje Golovec GOJ – 5 (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po projektu številka 569/10, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN,
– opis prostorske ureditve,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– pogoji priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorskih ureditev,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje,
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
– GRAFIČNI NAČRT 1: Izrez iz plana,
– GRAFIČNI NAČRT 2: Situacija obstoječega stanja in inventarizacija,
– GRAFIČNI NAČRT 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– GRAFIČNI NAČRT 4: Zazidalna ureditvena situacija,
– GRAFIČNI NAČRT 5: Geodetska kotirana situacija,
– GRAFIČNI NAČRT 6: Prečni prerez,
– GRAFIČNI NAČRT 7: Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Predmet OPPN je izgradnja poslovno stanovanjskega kompleksa kot povezovalne grajene strukture med območjem stanovanjskih stolpnic zahodno od Vrunčeve ulice in območjem rekreativnih, poslovnih ter sejemskih dejavnosti Golovec.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
1. poslovno stanovanjski objekt, ki obsega:
– javni program – poslovni prostori v delu pritličja,
– poslovni prostori,
– stanovanjski stolpnici,
– parkirne površine v pritličju objekta,
2. prometna ureditev območja, dovozi, dostopi, parkirne površine,
3. ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključevanja nanjo,
4. ureditev zunanjih površin (pešpoti in dostopi, zelenice, parkovne ureditve).
(1) Območje OPPN se nahaja v osrednjem delu mesta Celje. Širše območje je namenjeno sejemski dejavnosti in delno športni dejavnosti ter leži na meji med stanovanjskim delom in poslovno trgovskim delom Celja. Območje se nahaja ob križišču Dečkove ceste, ki ga omejuje na severni strani, in Vrunčeve ulice, ki ga omejuje na zahodni strani. Na vzhodu meji na območje sejmišča, na jugu pa meji na območje stanovanjske stavbe ob Stari Dečkovi cesti.
(2) Območje OPPN obsega parcele št. 1313/2, 1315, 1319/6, 1321/11, 1314/1, 1314/3, 1321/9, 1321/14, 1321/10, 1321/6, 1321/12, 1320/8 – del, k.o. Spodnja Hudinja. Površina območja meri cca 8.350 m2.
(3) OPPN predvideva posege tudi na zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebni za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne nujne vodnogospodarske ureditve.
(posegi zunaj območja OPPN)
Zunaj območja OPPN se predvidi:
– preureditev dovoznega priključka na mestu obstoječega na jugozahodnem delu območja OPPN, ki poteka preko dela parcele št. 1321/4, k.o. Spodnja Hudinja,
– novo elektroenergetsko omrežje iz obstoječe TP Cesta na Dobrovo in poteka preko parcel št. 1273/2, 1274/1, 1713/2, 1710/10 in 1710/2, vse k.o. Spodnja Hudinja,
– novo komunikacijsko omrežje od obstoječega kabelskega jaška in poteka preko parcel št. 83/1, 1712/2, 1272/2, 1713/2, 1710/10 in 1710/2, vse k.o. Spodnja Hudinja,
– vodovodni priključek se predvidi preko parcele št. 1710/2 in 1322/1, k.o. Spodnja Hudinja,
– priključek na javno kanalizacijsko omrežje se predvidi preko parcele št. 1710/2, k.o. Spodnja Hudinja,
– predviden hišni priključek plinovoda poteka preko parcel št. 177, 1713/2 in 1710/2, k.o. Spodnja Hudinja.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja v osrednjem delu mesta Celje, na meji med stanovanjskim delom (zahodno) in poslovno trgovskim delom Celja (vzhodno).
(2) Območje OPPN se navezuje na javno prometno omrežje na jugozahodni strani preko predvidene dovozne ceste na Staro Dečkovo cesto. Peš promet se navezuje na obstoječe pločnike ob Dečkovi cesti in ob Vrunčevi ulici.
(1) Novi objekti se namenijo bivanju, storitvenim, oskrbnim in družbenim dejavnostim ter garažiranju. Pritlična etaža se nameni parkiranju, servisnim in poslovnim prostorom javnega značaja. V prvem nadstropju so poslovni prostori. Nad njimi sta dve stanovanjski stolpnici. Namembnost objekta se spreminja po etažah:
Oznaka objekta | Opis namembnosti objekta | Etaža |
PO | poslovni del objekta – javni program, garaža | pritličje |
PO | poslovni del objekta | prvo nadstropje |
S1 | stolpnica – stanovanja | 8 etaž od 2. do 9. nadstropja |
S2 | stolpnica – stanovanja | 10 etaž od 2. do 11. nadstropja |
(2) Dopustne so naslednje dejavnosti:
– 11220 | tri in večstanovanjske stavbe, |
– 1211 | hotelske in podobne gostinske stavbe, |
– 1220 | poslovne in upravne stavbe, |
– 12301 | trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic), |
– 12304 | stavbe za storitvene dejavnosti, razen avtopralnic, |
– 12420 | garažne stavbe, |
– 12620 | muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv), |
– 12630 | stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, |
– 12640 | stavbe za zdravstveno oskrbo (samo ambulante, dispanzerji, zdravstvene posvetovalnice). |
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
1. gradnja novih stavb, predvidenih s tem odlokom – poslovno-stanovanjski objekt, ki obsega:
– poslovni del objekta PO,
– stanovanjski stolpnici S1 in S2,
– parkirne površine v pritličju objekta,
2. vzdrževanje objektov,
3. rekonstrukcije objektov,
4. spremembe namembnosti v okviru dovoljenih objektov in namembnosti,
5. gradnje objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
6. prometne ureditve (gradnja parkirišč, gradnja dovozne ceste, rekonstrukcija križišča Vrunčeve ulice in Stare Dečkove ceste),
7. urejanje utrjenih zunanjih in zelenih parkovnih površin,
8. gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (grajena urbana oprema, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajeno spominsko obeležje, spomenik – skulptura, objekt za oglaševanje – samo informacijske table za lastne potrebe kot informacijski stebrički in na objektu).
(2) Za obstoječe zaklonišče so ob pridobitvi soglasja Ministrstva za obrambo skladno s predpisi s področja zaklonišč dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje,
– rekonstrukcije,
– odstranitev.
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi razporeditev stavb, prometnih in zelenih površin. Zasnova izhaja iz lege parcele in obstoječih objektov na parceli, prilagaja se dominantam visokih stolpnic na zahodu in prehaja do nižje gradnje na vzhodu. Upošteva se zelene površine ob Dečkovi cesti in hkrati ohranja vedute na Golovec.
(2) Na zasnovo vpliva ohranitev obstoječega zaklonišča, ki se ga vključi v arhitekturno zasnovo. Okrog njega se v obliki črke L umesti objekt s parkirnimi površinami in poslovnimi javnimi prostori v pritličju in poslovnimi prostori v prvem nadstropju. Objekt je členjen tako, da daje vtis manjših gradbenih mas. Nad njimi se dvigujeta dve stolpnici kvadratnega tlorisa.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Umestitev predvidenih objektov je določena s tlorisnimi gabariti objektov:
Oznaka objekta | Opis objekta oziroma dela objekta | Tlorisne dimenzije |
PO | poslovni del, garaža | (58.00 m x 26.00 m) + (29.00 m x 36.00 m) |
S1 | stolpnica | 26.00 m x 26.00 m |
S2 | stolpnica | 26.00 m x 26.00 m |
(2) Etažnost stavb je določena s številom etaž nad terenom:
Oznaka objekta | Opis objekta oziroma dela objekta | Etažnost |
PO | poslovni del, javni program, garaža | P+1 |
S1 | stolpnica | P+9 |
S2 | stolpnica | P+11 |
(3) Višina stavb je določena z najvišjo točko venca. Nad njo je na stavbi dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje objekta in izhode na streho. Absolutne in relativne višine stavb so:
Oznaka | Relativna višina stavbe v m | Absolutna višina stavbev mnv |
KP kota pritličja | +0.00 | 238.00 |
K1 kota 1. etaže | +4.00 | 242.00 |
K2 kota 2. etaže – strehe poslovnega dela objekta PO | +7.75 | 245.75 |
KS1 kota strehe objekta S1 | +34.40 | 272.40 |
KS2 kota strehe objekta S2 | +41.52 | 279.52 |
(4) Zmogljivost območja, okvirne bruto tlorisne površine (BTP):
– poslovni program: | 2.786 m2 |
– garaža: | 1.125 m2 |
– stanovanjske površine (največ 94 stanovanjskih enot): | 12.692 m2 |
– skupaj: | 16.604 m2 |
(1) Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade so svetli topli barvni toni, v kombinaciji s steklom in sodobnimi obložnimi materiali. Zunanje terase, ki potekajo po celem obodu stolpnic, delujejo kot horizontalni poudarki z elementi za zazelenitev.
(2) Strehe stanovanjskih stolpnic so ravne ali v blagem naklonu. Na strehi poslovne stavbe se izvede zelena streha s parkovno ureditvijo za potrebe stanovalcev. Na obstoječi zeleni strehi nad zakloniščem se lahko izvede zelene površine, dostopne iz poslovnega dela objektov.
(3) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvede v enotnem načinu oblikovanja, skladno s sodobnim oblikovanjem objektov.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Dovoz se uredi z južne strani preko novega dovoznega priključka, ki se priključi na staro Dečkovo cesto in poteka delno na mestu obstoječega dovoza. Parkiranje se uredi delno v pritličju objekta, delno pa na terenu na vzhodni in zahodni strani objekta.
(2) Peš dostop se uredi ob novem dovoznem priključku z južne smeri (pločnik) in s severne smeri iz Dečkove ceste preko pešpoti ob objektu. Vhodi v poslovni del objekta se uredijo na severni in vzhodni strani objekta, vhoda v stanovanjski stolpnici sta na zahodni in vzhodni strani objekta.
(3) Večje zelene površine zavzemajo prostor med objektom in Dečkovo cesto na severni strani objekta. Uredijo se kot park, dopustna je ureditev vodnega motiva, umestitev skulptur. Na severnem robu se ob Dečkovi cesti zasadijo skupine dreves. Ob parkirnih in prometnih površinah se uredijo drevoredi. Obstoječe zaklonišče je pokrito z zemljo, oblikovano kot zatravljeni grič, ki sega do višine prvega nadstropja predvidenega objekta, kjer se lahko uredi zelene površine, dostopne iz poslovnih prostorov. Na strehi poslovnega dela objekta se izvede zelena streha s parkovno ureditvijo za potrebe stanovalcev (sprostitev, igra otrok).
(4) Ekološki otok se uredi na južni strani griča ob zaklonišču v vkopu tako, da je prostor vizualno skrit v relief.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTUROIN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) Poseg v prostor je predviden v varovalnem pasu treh javnih cest:
– lokalna cesta št. LG 032321 – Dečkova cesta od Mariborske ceste do Čopove ulice,
– lokalna cesta št. LZ 038922 – Vrunčeva ulica od glavne ceste do Dečkove ceste,
– lokalna cesta št. LK 032611 – Stara Dečkova cesta od Mariborske do Vrunčeve.
(2) Prometno se sanira obstoječe križišče cest Vrunčeva ulica – Stara Dečkova cesta. Priključek na obravnavano območje se izvede delno na mestu obstoječega dovoza iz Stare Dečkove ceste, ki se iz smeri Vrunčeve ulice uredi s krajšim levim zavijalcem. Priključek posega na parcelo št. 1321/4, k.o. Spodnja Hudinja. Ob projektiranju priključkov se upošteva konično prometno obremenjenost cestnega priključka, količino predvidenega prometa in potrebno normativno število parkirišč.
(3) Predvidene prostorske rešitve morajo spoštovati 8-metrski varovalni pas lokalnih cest in predvideti širitev Stare Dečkove ceste na vsaj 6 m vozišča z najmanj enostranskim pločnikom za pešce.
(4) Morebitna zapornica na uvozu na parcelo se od roba javne ceste odmakne najmanj 5 m, preglednost cestnih priključkov se zagotavlja z izborom morebitne ograje.
(5) Po izgradnji dovozne ceste za napajanje sejma skladno s Strokovnimi podlagami Dolgo polje I in CRC Golovec (izdelal RC PLANIRANJE d.o.o. Celje, št. proj. 565/10, november 2010/maj 2011), ki ni predmet tega OPPN, se lahko dovozni priključek iz drugega odstavka tega člena opusti.
(1) Parkiranje se uredi delno v pokritem pritličju objekta kot nivojsko parkiranje in parkiranje v dveh nivojih s pomočjo motoriziranih parkirnih ploščadi (66 parkirnih mest, od tega 1 za invalide), delno pa na terenu na vzhodni in zahodni strani objekta (103 parkirna mesta, od tega 7 za invalide).
(2) Pri zagotavljanju parkirnih mest se upošteva normativ 1.5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto in 1 parkirno mesto na 100 m2 bruto tlorisne površine poslovne dejavnosti.
(1) Predvideni objekti se nahajajo v območju varovalnega pasu javnega vodovoda, oziroma manj kot 3 m od osi javnega vodovoda. Vodovod se prestavi.
(2) Za oskrbo objektov z vodo se izvede nov skupni javni vodovod brez slepih vodov, ki se na enem koncu priključi na obstoječ javni vodovod LŽ Ø 150 mm in na drugem koncu na obstoječ javni vodovod PVC Ø 80 mm. Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede požarne varnosti. V primeru večje porabe vode, kot ga zagotavlja obstoječi vodovod, je potrebno obstoječ javni vodovod povečati na ustrezno dimenzijo na stroške investitorja. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na obravnavanem območju je od 275 m do 290 m nadmorske višine.
(3) V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer, preko katerega se bo merila in obračunavala poraba vode. Vodomeri morajo biti zgrajeni zunaj stanovanj na mestu dostopnem pooblaščenim osebam. Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest, tako da je zagotovljen dostop za vzdrževanje in demontažo vodovoda. V primeru, da je v objektih predvidena tudi skupna poraba vode, se lahko predvidi skupni vodomer.
(4) Poraba vode za poslovni del objekta se meri in obračuna preko skupnega vodomera za celoten objekt ali preko ločenih vodomerov za posamezne lokale. V primeru vgradnje vodomerov v objektu mora biti vodovod v objektu vgrajen v kineti ali zaščitni cevi vse do vodomernih mest, tako da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda.
(5) V primeru vgradnje vodomerov zunaj objekta se pri priključkih premera do Ø 2'' vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri priključkih Ø 2'' in več se vodomer vgradi v armirano betonski jašek zunaj objekta. Armiranobetonski jaški morajo biti globine najmanj 1.80 m, širine najmanj 1.50 m, dolžina se prilagodi številu in velikosti fazonskih kosov. Jašek mora biti opremljen z vstopno lestvijo in pokrovom z zaklepom.
(6) Vodovod se načrtuje več kot 3 m odmaknjen od objektov. Cevovodi naj bodo v javnih površinah (v pešpoti, parkirnih površinah ...), kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela. Po zaključku zunanje ureditve se mora javni vodovod nahajati najmanj 1.2 m in največ 2.5 m pod novo koto terena. Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov. V vozliščih je potrebno predvideti sektorske ventile.
(7) Za izgradnjo vodovoda se morajo uporabiti naslednji tipi cevi:
– za gradnjo vodovoda premera DN 80 in več se uporabijo cevi iz duktilne litine z neizvlečljivim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varovalnim obročem,
– za gradnjo vodovoda, manjšega premera od DN 80, se uporabijo polietilenske cevi. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk.
(8) Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm. Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico.
(9) Predviden vodovod mora biti predan v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-Kanalizacija, d.o.o., pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt iz območja OPPN. Vodovodne priključke izvede upravljavec javnega vodovoda na stroške investitorja, ko bo predviden javni vodovod zgrajen in predan v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda Vodovod-kanalizacija d.o.o. na stroške investitorja.
(10) V predvidenih objektih se lahko predvidi sistem zbiranja deževnice in dvojne vodovodne instalacija do sanitarnih elementov, kateri ne potrebujejo čiste pitne vode (izpiranje stranišč, pisoarjev, čiščenje, zalivanje …).
(1) Na obravnavanem območju je mešan sistem kanalizacije. Predvideni objekti bodo imeli ločen sistem kanalizacije, ki se združi pred priključkom na javni kanal. Priključek na javni kanal bo izveden na kanal številka 207001, na jašek številka 11.
(2) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(3) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročile povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se spelje v javno kanalizacijo preko črpališča. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane se spelje v javno kanalizacijo preko lovilca maščob.
(4) Priključitve na javni kanal se izvedejo preko revizijskih jaškov s kronsko navrtavo ali z izgradnjo novega revizijskega jaška.
(5) Kanalizacijo se načrtuje najmanj 3 m stran od objektov. Kanali naj bodo v javnih površinah (ulicah in parkirnih površinah), kjer bo po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(6) Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumijastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.
(7) Izvedejo se ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo. Za zmanjšanje odtoka sta na meteorni kanalizaciji predvidena dva zadrževalnika meteornih vod. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje v javno kanalizacijo.
(8) Predvidena kanalizacija mora biti zgrajena in predana v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o. pred izdajo soglasja za priključitev za prvi objekt. Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede javno podjetje Vodovod-kanalizacija d.o.o. na stroške investitorjev, ko bo javna kanalizacija zgrajena in predana v upravljanje javnemu podjetju Vodovod-kanalizacija d.o.o.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju predvidene izgradnje objektov potekata na območju OPPN srednje napetostna podzemna elektroenergetska voda, ki se jih pred pričetkom del preuredi od točke A do TP Cesta na Dobrovo in od točke B do TP Cesta na Dobrovo. Nova srednje napetostna podzemna elektroenergetska voda se predvidita v večcevni kabelski kanalizaciji, ki služi tudi za nizkonapetostne priključne kablovode za predvidene objekte.
(2) Električna energija za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Cesta na Dobrovo. Glede na načrtovano priključno moč se pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje zamenja obstoječi transformator iz 630 kVA na 1000 kVA. Prav tako je potrebno pred priključitvijo objektov preurediti obstoječe nizkonapetostne zbiralnice.
(3) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije in komunikacijskega omrežja (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 330/12), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
Javna razsvetljava se izvede ob parkiriščih in pešpoteh. Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK kanalizacijo, ki bo sestavljena iz štirih dovodnih PVC cevi Ø 110 mm. Predvidi se izgradnja novih TK kabelskih jaškov notranjih dimenzij 1,6 x 1,6 x 1,6 m. Med novimi TK jaški je potrebno pripraviti kabelsko kanalizacijo izvedeno s štirimi PVC cevmi Ø 110 mm.
(2) Priključitev na obstoječe komunikacijsko omrežje bo možna v obstoječem jašku TK KJ-1 ali v TK KJ-2.
(1) Preko območja OPPN poteka obstoječi prenosi plinovod 20000, od šifre C20000/1 – MRP Celje (premer 250 mm, tlak 3 bar, stacionaža ca. 913 m, Občina Celje), ki je v upravljanju družbe Plinovodi, d.o.o.
(2) Za prenosno omrežje zemeljskega plina in za poseganje v varovalni pas plinovoda se upošteva predpise, ki urejajo področje energetike ter pogoje za graditev plinovodov in prenos zemeljskega plina.
(3) Predvideni objekt se načrtuje v odmiku najmanj 5.00 m od osi prenosnega plinovoda. V varovalnem pasu se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorom pooblaščenega operaterja.
(4) Območje predvidene izgradnje sodi v področje daljinskega ogrevanja, ki pa ob obravnavanem območju še ni dograjeno, zato je skladno z Energetsko zasnovo Mestne občine Celje možna priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(5) Obstoječe distribucijsko omrežje zemeljskega plina (p = 0.1 bar) je izvedeno v Nušičevi ulici, zahodno od območja OPPN, od koder se načrtuje priključitev na plinovodno omrežje.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Predviden vir ogrevanja je plin in alternativni vir ogrevanja s toplotno črpalko voda/voda.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJEKULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN se v celoti nahaja na območju arheološkega kulturnega spomenika Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56). Varstveni režim zahteva pred vsemi posegi v zemeljske plasti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.
(2) Pri vseh posegih v zemeljske plasti (vključno z izvedbo infrastrukturnih vodov in zunanje ureditve) na obravnavanem območju se, skladno z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, izvedejo predhodne arheološke raziskave – arheološko dokumentiranje ob gradnji, ki v primeru odkritja intaktnih arheoloških najdb nemudoma preidejo v arheološke raziskave ob gradnji, katerih obseg določi odgovorni konservator arheolog z vpisom v gradbeni dnevnik. Arheološke raziskave/izkopavanja se izvedejo do sterilne geološke osnove, torej do nivoja, kjer ni več zaslediti antropogenih dejavnosti.
(3) V primeru odkritja arheoloških ostalin širina izkopnega polja ne sme biti ožja od 2 metrov, kar je minimum za strokovno še korektno arheološko dokumentiranje.
(4) Ob ugotovitvah novih okoliščin se lahko metodologija predhodnih arheoloških raziskav spremeni/dopolni v dogovoru in s pisno potrditvijo odgovornega konservatorja.
(5) V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja – in situ (zakon, ki ureja varstvo kulturne dediščine in Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine).
(6) Kadar gradbena dela posegajo v registrirano arheološko najdišče, krije stroške predhodne arheološke raziskave investitor gradnje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopovalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
(7) Arheološke raziskave se lahko izvajajo v ustreznih vremenskih razmerah, v dnevih brez padavin in snežne odeje; dnevne temperature pa morajo biti nad lediščem.
(8) Za izvedbo arheološke raziskave na terenu je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev po zakonu, ki ureja varstvo kulturne dediščine, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Za pridobitev omenjenega soglasja je potrebno na ministrstvo, pristojno za področje varstva kulturne dediščine, posredovati vlogo za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo, ki mora vsebovati kulturnovarstvene pogoje v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, zaris lokacije raziskovanja in obsega načrtovanega posega na katastrskem načrtu v merilu, navedbo izbranega izvajalca arheoloških raziskav, finančni načrt raziskovanja z navedeno metodologijo arheoloških raziskav in s specifikacijo ocene stroškov ter soglasje lastnika zemljišča za poseg v nepremičnino.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA,NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusti plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja zemeljski plin in alternativni vir ogrevanja s toplotno črpalko voda/voda,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah, predviden je zemeljski plin, toplotna črpalka voda/voda.
Padavinske odpadne vode s strešin se odvajajo preko zadrževalnikov v javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(1) Območje OPPN je opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti,
– gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa,
– zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije).
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor na južni strani območja ob dovozni cesti.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN je poplavno ogroženo s strani vodotoka Savinja.
(2) Za območje OPPN so izdelane strokovne podlage s področja upravljanja z vodami (Hidrosvet d.o.o., št. 24/12, maj 2013).
(3) Območje OPPN se skladno s predpisi, ki določajo pogoje za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, nahaja na območju razreda srednje poplavne nevarnosti.
(4) Poplavna varnost območja OPPN kot tudi celotnega območja Mestne občine Celje se zagotavlja z izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje.
(5) V primeru, da izgradnja objekta poteka pred izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje, se kota pritličja objekta ±0.00 predvidi na koti 238.00 mnv (Q100). Varnostno nadvišanje se zagotavlja s pomočjo zaščitnih vreč in z drugimi zaščitnimi ukrepi.
(6) V primeru izgradnje objekta po izvedbi celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje se lahko kota pritličja objekta spusti na višino 237.50 mnv.
(7) Predvidene prostorske ureditve ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na območju obdelave in izven njega in v primeru poplav nimajo škodljivega vpliva na vode, vodna in priobalna zemljišča in ne povečujejo poplavne ogroženosti območja obdelave.
Območje OPPN spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.
(1) V predvidenem objektu se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje objektov nanjo.
(2) Obstoječe zaklonišče se ohrani. V primeru dotrajanosti obstoječega zaklonišča, ki bi povzročala nevarnost za območje OPPN, je ob pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za obrambo, dopustna odstranitev zaklonišča skladno s predpisi s področja zaklonišč.
(3) Pri morebitnih posegih v obstoječe zaklonišče, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je obvezna revizija projektne dokumentacije.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela študija požarne varnosti.
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila.
(razlitje nevarnih snovi)
Na območju OPPN ni pričakovati razlitja olj na povoznih površinah.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Načrtovane prostorske ureditve se izvajajo v eni etapi.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(merila in pogoji za parcelacijo)
Zemljiška parcela, namenjena gradnji, obsega območje OPPN.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so naslednja odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov objekta do ±2.00 m, ob upoštevanju opredeljenih odmikov od prenosnega plinovoda in od zaklonišča,
– spremembe višinskih gabaritov objekta do ±1.00 m,
– v primeru izgradnje objekta po izvedbi celovitih protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje se lahko kota pritličja objekta spusti na višino 237.50 mnv,
– v primeru, da se ob izkopu gradbene jame izkaže, da dejanska lega obstoječega zaklonišča odstopa od lege, vrisane v predhodnih geodetskih načrtih in drugačna lega vpliva na dopustno mikrolokacijo načrtovanega objekta, je dopustno načrtovani objekt zamakniti v smeri proti vzhodu in severu za 2.00 m, vendar z obveznim upoštevanjem minimalnega odmika 5.00 m od prenosnega plinovoda, ki poteka severno od načrtovanega objekta,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(prenehanje veljavnosti OPPN)
(1) OPPN preneha veljati v petih letih po sprejemu kolikor se ne realizira, pri čemer realizacija pomeni najmanj pridobitev gradbenega dovoljenja za celotno etapo v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.
(2) Po končani izgradnji z OPPN predvidenih ureditev sta dopustna vzdrževanje in rekonstrukcije objektov, s katerima se ne spreminja zunanji gabarit objekta in konstrukcijska zasnova stavb.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje in CRC Golovec (Uradni list SRS, št. 14/86, 7/90, Uradni list RS, št. 2/96, 57/98, 69/02, 43/08, 22/11), na območju in v obsegu meja tega OPPN.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-19/2012
Celje, dne 26. maja 2015
Bojan Šrot l.r.
