Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 6. redni seji dne 26. 5. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu LAVA – DPZ4
V skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) Mestni svet Mestne občine Celje sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Lava – DPZ4 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 110-2013, ki ga je izdelal biro Urbanisti, d.o.o., Celje.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN,
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo,
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
– GRAFIČNI NAČRT 1: Izsek iz grafičnega dela Celjskega prostorskega plana,
– GRAFIČNI NAČRT 2: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
– GRAFIČNI NAČRT 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– GRAFIČNI NAČRT 4: Zazidalna situacija,
– GRAFIČNI NAČRT 5: Zasnova gospodarske infrastrukture,
– GRAFIČNI NAČRT 6: Načrt parcelacije.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage (geodetski načrt s certifikatom, geološko poročilo),
– prikaz ureditve levih zavijalcev pri uvozu za Lesoprodukt,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost.
(1) Območje OPPN zajema zemljišče omejeno med Dečkovo cesto na severu, Lavo na zahodu ter že zgrajenimi stavbami znotraj območja proizvodnih, servisnih in gospodarskih stavb na jugu in vzhodu.
(2) Območje OPPN za gradnjo stavbe zajema naslednje parcele ali dele parcel v k.o. Medlog: 1115/48, 1115/51, 1115/20, 1115/46, 1115/49, 1115/52, 1115/47, 1115/45, 1115/53, 1115/7, 1125/18 in 1115/50.
(3) Območje OPPN je veliko 0.77 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Obravnavano območje zajema več parcel, ki skupaj tvorijo enovito parcelo namenjeno gradnji. Na tem območju se že nahajata dve industrijski stavbi. Manjša lesena stavba na zahodu je predvidena za rušenje. Osrednja skeletna betonska stavba se po rekonstrukciji ohrani. Na njeni zahodni fasadi je predvidena dogradnja z novo stavbo. Območje je dostopno neposredno z napajalne ceste na jugu območja, ki se v nadaljevanju priključuje na cesto Lava na zahodu območja, ob kateri se že nahaja pločnik.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje prostorske umestitve nove stavbe ter rekonstrukcije obstoječe za upravno, poslovno, servisno, skladiščno in trgovsko namembnostjo in za to potrebno infrastrukturo.
(4) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje stavbe predvidene ustrezne rešitve prometa, tudi mirujočega, in zeleni pas z zasaditvami dreves.
(5) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Že obstoječa stavba ter njena dogradnja se nahajata znotraj širšega kompleksa, ki je bil nekoč namenjen lahki industriji. To območje se že vrsto let postopoma transformira in pretežno namenja storitvenim, servisnim in trgovskim dejavnostim. Tudi območje OPPN se v skladu s tem odlokom namenja za poslovne in upravne dejavnosti, skladiščenje in trgovsko dejavnost za potrebe veleprodaje blaga in razreza.
(2) Na vzhodu, jugu in zahodu se že nahajajo stavbe s podobno dejavnostjo, tako da je vpliv nanje zanemarljiv.
(3) Na severu se preko Dečkove ceste nahaja območje individualnih stanovanjskih stavb. Od roba obstoječe stavbe in predvidene dozidave so najbližje hiše oddaljene cca 45 metrov. Predvideno stanje se ne bo spremenilo, saj namembnost ostaja enaka, in sicer za poslovne in upravne dejavnosti, skladiščenje in trgovsko dejavnost za potrebe veleprodaje blaga in razreza. Hkrati se predvideni razrez blaga (lesa) umešča v južni del stavb in kot tak ne povzroča hrupa ali kakršnihkoli vplivov na okolico. Ravno tako se mora severni in zahodni rob območja zasaditi z drevoredno zasaditvijo. Severna fasada obstoječe in predvidene stavbe pa se oblikuje sodobno in mestotvorno.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena rekonstrukcija obstoječe stavbe ter gradnja nove stavbe, z vso pripadajočo ureditvijo (dovozi, površine za mirujoči promet, zunanje ureditve) in infrastrukturo. Mogoče so le tiste dejavnosti, ki so okoljsko sprejemljive in njihovi vplivi ne presegajo z veljavno zakonodajo predpisanih meja ter niso v nasprotju z namensko rabo območja (območja proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti).
(2) Znotraj območja je tako dovoljena rekonstrukcija in gradnja naslednjih stavb v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena:
– 1220: poslovne in upravne stavbe,
– 12301: trgovske stavbe,
– 12510: mizarske delavnice za razrez lesa ter skladišča za les.
(3) Znotraj območja je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov, ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim v stavbnih območjih in niso v nasprotju z namensko rabo območja (območja proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti). Prepovedana je postavitev stolpov mobilne telefonije.
(4) V primeru, da se pri predhodnih arheoloških raziskavah ali v času gradnje izkaže, da se na območju OPPN nahaja arheološko najdišče, je dovoljena njegova prezentacija.
(5) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, in so določene v Prilogi I Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
(6) Izrecno se prepovejo vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna, če poseg dosega ali presega predpisan prag, in so določeni v Prilogi II Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja nove stavbe in objektov,
– rekonstrukcija, pri čemer se prostornina stavb ne spremeni za več kakor 10%; povečanje prostornine ob rekonstrukciji ni možno, če obstoječa stavba dosega maksimalne prostorske izvedbene pogoje glede velikosti, ki so predpisani za nove stavbe – v tem primeru se rekonstrukcija izvaja v okviru obstoječih gabaritov obstoječe stavbe,
– odstranitev stavbe in
– vzdrževanje.
(2) Pomen regulacijskih elementov:
– minimalni odmik od parcele namenjene gradnji je obvezen najmanjši odmik stavbe od parcele namenjene gradnji, ki ga je potrebno upoštevati,
– minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
– nove prometne površine so površine, namenjene prometu.
(3) Dovoljena je gradnja nove stavbe ter rekonstrukcija že obstoječe v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega odloka. Po rekonstrukciji in dogradnji obstoječe stavbe je lahko le-ta tlorisno velika največ 66,00 x 68,00 metrov, pri čemer mora ohraniti obstoječo višino 14,00 metrov od kote tal z možnostjo nadvišanja za največ 1,00 meter. Izven maksimalnih tlorisnih gabaritov je dovoljena umestitev požarnega stopnišča, ki pa mora biti del fasadnega ovoja. Kota pritličja mora biti na isti koti kot je okolica stavbe, in sicer cca 238,50 m.n.v. z možnostjo nadvišanja za največ 0,30 metra. Stavba naj bo zasnovana sodobno, poseben poudarek je potrebno dati oblikovanju fasad, še posebej severni fasadi, ki meji na stanovanjsko sosesko. Streha mora biti ravna, enokapnica ali večkapnica z največjim naklonom 10º. Fasade objektov so lahko zgolj v različnih zemeljskih odtenkih, bele, v odtenkih sive, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Mogoča je uporaba lesa. Dovoljena je tudi gradnja sončnih celic na strehi ali fasadi stavbe, in sicer v njeni ravnini. Na južni in deloma zahodni strani stavbe je dovoljena gradnja nadstreška, in sicer v širini do največ 8,00 metrov.
(4) Umestitev, maksimalni tlorisni gabariti nove stavbe in odmiki od sosednjih parcel so razvidni iz grafičnih načrtov. Določen je maksimalni gabarit stavbe, ki ga stavba ne sme presegati. Določeni so minimalni potrebni odmiki od sosednjih parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture.
(5) Kota zunanje ureditve znaša cca 238,50 m.n.v. Nadvišanje terena ni dovoljeno, razen minimalnih uravnav in utrditev. Ob cesti Lava na zahodu območja ter ob Dečkovi cesti je obvezna drevoredna zasaditev, v skladu z grafičnimi načrti. Površine med pločnikom in parkirišči pa se ozelenijo ter zasadijo z nizkimi grmovnicami. Skladiščenje zunaj stavbe je prepovedano. Zbiranje odpadkov se lahko vrši zgolj na južni strani stavbe.
(6) Dovoljena je postavitev ograje do višine največ 2,2 m, in sicer na sam rob parcele, namenjene gradnji, razen na zahodu, kjer lahko poteka do linije novo predvidenega objekta, pri čemer mora koridor s parkirišči in drevoredom ostati prost ter na območju avtobusnega postajališča na severnem delu območja, kjer se mora ograja odmakniti za najmanj 3 metre od roba pločnika. Vsaka ograja na uvozu na parcelo mora biti od roba javne ceste odmaknjena najmanj 5 m, preglednost cestnega priključka mora biti z izborom ograje zagotovljena. Dovoljene so mesto tvorne in urbane ograje. Dovoljeno je tudi oglaševanje dejavnosti zgolj za lastne potrebe znotraj parcele, namenjene gradnji, v obliki totema, največ v višini stavbe, in sicer v skladu z Odlokom o oglaševanju v Mestni občini Celje. Ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljeno postavljati.
(7) Vsi posegi v prostor se izvedejo v skladu z geološkim mnenjem. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ureditveno območje se nahaja znotraj varovalnega pasu kategoriziranih občinskih lokalnih cest številka LZ 032310 od Čopove do Njegoševe ulice in številka LZ 032640 Njegoševa ulica – Lava. Obstoječi dovoz iz napajalne ceste na južni strani ureditvenega območja se rekonstruira ter nameni za vlačilce oziroma ostala tovorna vozila. Na zahodnem delu ureditvenega območja na cesti Lava pa se na novo uredi dovoz za osebna in lahko dostavna vozila. Lokacija dovoza je pogojena z možnostjo izvedbe levih zavijalcev, ki pa niso pogoj za izvedbo OPPN in se izvedejo naknadno ob eventualnem povečanju prometne obremenitve. Ločitev vrst prometa je obvezna zaradi funkcionalnosti in zagotavljanja varnosti. Cestne priključke je potrebno projektirati in izvesti v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste. Potrebno je upoštevati predvideno konično prometno obremenjenost javne lokalne ceste in območja novega cestnega priključka, količino in vrsto predvidenega prometa ter normativno predvideti število parkirišč. Zunanjo ureditev objektov in vsa parkirišča je potrebno ustrezno dimenzionirati. Varovalni pas lokalne ceste je širine 8 m.
(2) OPPN mora upoštevati gradbeno linijo objektov, ki na severu znaša cca 20 in zahodu 18 metrov od obeh kategoriziranih javnih cest in s tem enotni odmik objektov od javne ceste. Vsaka ograja na uvozu na parcelo mora biti od roba javne ceste odmaknjena najmanj 5 m, preglednost cestnega priključka mora biti z izborom ograje zagotovljena.
(3) Znotraj območja so določene površine za mirujoči promet, ki jih stavba potrebuje za svoje obratovanje. Na zahodu in severu območja je predvideno parkirišče za stranke in zaposlene, na jugu pa zgolj za kratkotrajno parkiranje tovornih vozil, namenjenih dovozu blaga.
(energetska infrastruktura)
(1) V ureditvenem območju se že nahaja obstoječi nizkonapetostni priključni vod s priključno merilno omarico, ki trenutno služi za napajanje obstoječe stavbe, katera je predvidena za rušenje. Obstoječi NN elektroenergetski vod s priključno omarico in merilnim mestom je potrebno pred pričetkom del odjaviti in fizično odstraniti. Ob robu ureditvenega območja poteka obstoječa večcevna kabelska kanalizacija s priključnimi nizkonapetostnimi elektroenergetskimi vodi, ki služijo za napajanje obstoječe stavbe in ostalih objektov znotraj kompleksa Lava Ingrad. Obstoječe NN podzemne vode v kabelski kanalizaciji je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor in gradnjo nadstreška načrtovati tako, da bo skrajni rob gabarita predvidene nadstrešnice odmaknjen od skrajnega roba kabelske kanalizacije minimalno 1 m.
(2) Obstoječa stavba, ki se rekonstruira in priziduje, je že priključena na distribucijsko omrežje z zakupljeno priključno močjo 55 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 80 A. Po dogradnji stavbe pa bo skupna potrebna priključna moč znašala 69 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 100 A. Energija za napajanje celotne stavbe je na razpolago na obstoječem odjemnem mestu, katero se napaja iz transformatorske postaje TP Ingrad Lava – NN izvod HOLZ OBJEKT E KB1, za katerega si je potrebno v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja pridobiti od Elektra Celje d.d. soglasje za povečanje priključne moči.
(3) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predviden objekt si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Znotraj ureditvenega območja ni glavnih TK vodov. Kolikor bodo potrebe po novih TK storitvah, bo potrebno preveriti zmogljivosti obstoječega omrežja. Če te ne bodo ustrezale novim potrebam, je potrebno dograditi obstoječe omrežje. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase obstoječih TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Meteorne vode se bodo odvajale v prestavljen kanal št. 11 javne kanalizacije. Za odvajanje meteornih vod je predvideno zadrževanje s cevnim zadrževalnikom, ki mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo novega priključka. Hkrati je predvidena odstranitev opuščenega internega meteornega kanala. Za parkirne površine se lahko predvidi neposredno ponikovanje.
(2) Predvidena je prestavitev javne kanalizacije izven območja predvidene stavbe in nadstreška. Komunalne odpadne vode iz objekta se speljejo preko predvidenega priključka v prestavljeno javno kanalizacijo skozi prestavljen kanal št. 10. Za odvajanje se lahko uporabi tudi že obstoječ interni priključek, podaljšan do prestavljene javne kanalizacije preko kanala št. 9, ki se lahko v primeru dotrajanosti ali premajhne dimenzije obnovi na stroške investitorja. Priključitev novega kanalskega priključka na javno kanalizacijo in predstavitev javne kanalizacije izvede upravljavec kanalizacije Vodovod-kanalizacija d.o.o., na stroške investitorja.
(3) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča. Hkrati je predvidena odstranitev opuščene interne kanalizacije.
(1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda LŽ-N DN/ID premera 150 mm. Objekt ima obstoječ vodovodni priključek dimenzije PE DN/OD 32 mm, ki ga je potrebno, odvisno od predvidene porabe vode in zahtev požarne varnosti, ustrezno povečati na stroške investitorja. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 275 in 290 m.n.v.
(2) Poraba vode za poslovni objekt se meri preko enega vodomera. Pri priključkih premera manjših od 2'' se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski izolirani vodomerni jašek. Pri večjih priključkih se vodomer lahko vgradi v armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Armiranobetonski jašek mora biti globine najmanj 180 cm ter širine najmanj 150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom z zaklepom, razreda B 125 kN, EN 124, iz duktilne litine, ISO 1083 kot npr. Saint Gobain PAM. Hkrati je predvidena odstranitev opuščenega internega vodovodnega omrežja.
Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na območju, ki ga obravnava OPPN, zgrajeno vročevodno omrežje, zato priključitev na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja ni možna.
(1) Območje urejanja je v skladu z lokalnim energetskim konceptom predvideno za priključevanje na obstoječe vročevodno omrežje, ki je že izgrajeno in poteka po zemljišču na severni strani nameravane gradnje ali na magistralni vročevod, ki poteka po zahodni strani nameravane gradnje. Tako je za vse objekte na tem področju predvideno obvezno priključevanje na obstoječe vročevodno omrežje in varovanje obstoječe vročevodne komunalne infrastrukture z varovalnim pasom in odmikom od vročevoda.
(2) Objekte je potrebno projektirati z indirektnimi toplotnimi postajami s priključitvijo na vročevodno omrežje 130/70 °C in PN 16 v skladu s tehničnimi predpisi, standardi in smernicami sistemskega operaterja distribucijskega omrežja daljinskega ogrevanja v Mestni občini Celje.
(obveznost priključevanja)
Predvidena stavba se mora priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj območja arheološke dediščine, Celje – Arheološko najdišče Celje EŠD 56 po Odloku o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Celje.
(2) Varstveni režim za arheološko najdišče Celje zahteva pred vsemi posegi v zemeljske plasti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav. Predhodne arheološke raziskave so bile že opravljene. Arheološke ostaline niso bile odkrite.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Načrtovana stavba se bo priključila na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. S ciljem varovanja kakovosti vodotokov in vpliva na podtalnico je tehnološke odplake potrebno obvezno očistiti pred priključitvijo na kanalizacijo do stopnje, ko ne bodo škodovale kanalizacijskemu omrežju in postopkom čiščenja na biološki čistilni napravi. Manipulacijska dvorišča morajo biti izvedena z nepropustnim zgornjim ustrojem. Onesnažene meteorne vode (olja, maščobe) se morajo odvajati v kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob, mehansko onesnažene meteorne vode pa preko usedalnikov v površinski odvodnik. Meteorne in druge odpadne vode iz parcel, zunanjih ureditev ali objektov ne smejo biti speljane na cestni svet ali naprave za odvodnjavanje avtoceste in cestnega telesa.
Območje OPPN sodi v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 60 dBA in mejne nočne ravni 50 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa znotraj tega območja ter ne smejo poslabšati mejne ravni hrupa stanovanjskega območja severno od območja OPPN, ki sodi v II. območje varstva pred hrupom.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se obvezno uporablja obstoječe vročevodno omrežje. Kolikor bi bilo priključevanje na obstoječe vročevodno omrežje onemogočeno, se morajo za potrebe po toplotni energiji uporabljati obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri, pri čemer je dovoljeno daljinsko ogrevanje, ogrevanje na plin ali uporaba toplotnih črpalk. S tem mora kvaliteta zraka ostati na sprejemljivi ravni.
(1) Pri ravnanju z odpadki, nastalimi pri rušenju in gradnji objektov, je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki in izvajati naslednje ukrepe:
– vse vrste nastalih odpadkov je potrebno ločeno zbirati in jih predati pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki,
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del, se v čim večji meri ponovno uporabi na sami lokaciji posega. Pri ravnanju z zemljino je investitor dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z vnosom zemeljskega izkopa in odlaganjem odpadkov na odlagališča,
– pred pričetkom zemeljskih gradbenih del je potrebno izvesti analizo zemljine in ravnanje z zemeljskimi izkopi prilagoditi njihovi sestavi in izluževalnim karakteristikam.
(2) Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
Na območju OPPN se ne nahaja nobeno od območij ohranjanja narave.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Projektni pospešek tal je 0,15 g. V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
(1) Pri pripravi akta so v skladu s predpisi s področja varstva pred požarom upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih v skladu z njihovimi lastnostmi in v skladu z veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi.
(2) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu ''zasnova požarne varnosti'', za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu ''študija požarne varnosti''. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
V okviru projekta izgradnje protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje, so bili izvedeni protipoplavni ukrepi na vodotoku Savinja skozi Celje (odsek 2) ter na vodotoku Ložnica, ki zagotavljajo večjemu delu Celja vključno z ureditvenim območjem predmetnega prostorskega akta, varnost pred visokimi vodami s 100-letno povratno dobo (Q100).
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Območje OPPN se nahaja na uravnanem terenu, kjer po do sedaj znanih podatkih ne prihaja do škodljivega delovanja erozije in plazov. S tega vidika niso predvideni ukrepi za preprečevanje teh pojavov. Kljub temu je pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s tem odlokom potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) V objektih, ki so določeni s predpisi, se gradijo zaklonišča, v vseh novih objektih je potrebno ojačiti prvo ploščo.
(2) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(3) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Načrt parcelacije (GRAFIČNI NAČRT 6) vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Rekonstrukcija in novo gradnja se lahko izvajata v ločenih etapah, neodvisno ena od druge, vendar je hkrati z izvedbo obvezna zasaditev okolice.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov stavb ter zmanjšanje višine, povečanje ni dovoljeno.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege stavbe ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati predpisane minimalne odmike od sosednjih parcel in druga določila tega odloka.
(3) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(4) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(5) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, Oddelku za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-10/2013
Celje, dne 26. maja 2015
Bojan Šrot l.r.
