Številka:	U-I-51/15-12
Datum:	4. 6. 2015

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 4. junija 2015

Izvrševanje 108. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/12, 112/13 – popr., 10/14, 35/14, 72/14, 72/14 – popr., 2/15 – popr. in 25/15) se v delu, ki v enotah urejanja prostora z oznakama KR-33 in KR-33/02 dovoljuje umestitev telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov, do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.

1. Vlada izpodbija 108. člen Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju Odlok), kolikor v enotah urejanja prostora z oznakama KR-33 in KR-33/02 dovoljuje umestitev telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov. Zatrjuje, da izpodbijana ureditev, ki omogoča gradnjo telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov na arheološkem najdišču Kekec, ki je z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica (Uradno glasilo Občine Nova Gorica, št. 8/85-275) razglašeno za kulturni spomenik, ni bila sprejeta po predpisanem postopku. Mestna občina Nova Gorica (v nadaljevanju Mestna občina) naj namreč Ministrstva za kulturo kot nosilca urejanja prostora, pristojnega za izdajo smernic in mnenj za področje kulturne dediščine, v nasprotju s 47.a in 51. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt) ne bi pozvala k predložitvi mnenj v zvezi z načrtovano prostorsko ureditvijo na tem območju. Navaja, da bi gradnja telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov na arheološkem najdišču lahko uničujoče vplivala na arheološke ostaline in onemogočila varovanje spomeniških sestavin v neokrnjeni in izvirni obliki. Izpodbijani ureditvi očita neskladje s tretjim odstavkom 2. člena, drugim odstavkom 36. člena, 74.,76. in 79. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 90/12 in 111/13 – ZVKD-1), osmo alinejo drugega odstavka 3. člena, 9. členom, drugim odstavkom 47.a člena ter drugim in tretjim odstavkom 51. člena ZPNačrt in 153. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj Odlok v izpodbijanem delu odpravi. Predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb 108. člena Odloka utemeljuje z navedbo, da bi v primeru izdaje gradbenih dovoljenj na spornih zemljiščih lahko prišlo do nepopravljivih škodljivih posledic, zlasti uničenja in razvrednotenja arheoloških ostalin ter nepopravljivih posledic, povezanih z upravnimi postopki in visokimi stroški lastnikov teh zemljišč.¹

2. Mestna občina nasprotuje predlogu za začasno zadržanje, saj meni, da zgolj zaradi izvrševanja izpodbijanih določb Odloka škodljive posledice sploh ne morejo nastati. Navaja, da je pred vsako nameravano gradnjo na zemljiščih v območjih, ki so s posebnimi predpisi opredeljena kot varovana območja, skladno z veljavno zakonsko ureditvijo potrebno pridobiti tudi ustrezna soglasja pristojnih soglasodajalcev, v primeru gradnje na obeh spornih zemljiščih naj bi bilo to Ministrstvo za kulturo oziroma pristojna območna enota Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije. Meni, da bi težko popravljive škodljive posledice, na katere se v predlogu sklicuje Vlada, lahko nastale le v primeru nedovoljenih gradenj na teh zemljiščih oziroma v primeru posegov v prostor, za katere Ministrstvo za kulturo ne bi predpisalo pravilnih postopkov oziroma določilo pogojev, pod katerimi bi bilo morebitne gradbene posege sploh mogoče izvesti. Zato Ustavnemu sodišču predlaga, naj predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb Odloka zavrne.

3. Po prvem odstavku 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Kadar Ustavno sodišče odloča o zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe ne bi izvrševale, pa bi se izkazalo, da so očitki predlagateljice neutemeljeni.

4. Člen 108 Odloka v izpodbijanem delu, ki se nanaša na enoti urejanja prostora z oznakama KR-33 in KR-33/02, dovoljuje umestitev telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov na zemljiščih, na katerih po navedbah Vlade leži arheološko najdišče Nova Gorica – Arheološko najdišče Kekec (EŠD 4736), ki je z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica razglašeno za kulturni spomenik. Po presoji Ustavnega sodišča so posledice, ki bi nastale z izvrševanjem navedenih določb izpodbijanega prostorskega akta, če bi bile te protiustavne, hujše od posledic, ki jih lahko povzroči zadržanje izvrševanja teh določb. Izpodbijani določbi Odloka sta pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov na zemljiščih, ki zaradi na njih ležečih arheoloških ostalin, ki sodijo v kulturno dediščino, uživajo posebno varstvo iz 73. člena Ustave. Po presoji Ustavnega sodišča lahko gradnja na teh zemljiščih povzroči težko popravljive škodljive posledice v prostoru. Po drugi strani pa ima zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb Odloka za posledico le, da se morebitni postopki izdaje gradbenih dovoljenj do končne odločitve Ustavnega sodišča ne morejo začeti oziroma končati. Ti postopki bodo lahko izvedeni kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo ali zakonom. Ustavno sodišče je glede na navedeno do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje 108. člena Odloka v delu, ki v enotah urejanja prostora z oznakama KR-33 in KR-33/02 dovoljuje umestitev telekomunikacijskih ter radiokomunikacijskih objektov.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 39. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Pogačar.

¹ Glede parlamentarnih volitev je tudi stališče Evropskega sodišča za človekove pravice, da 3. člen Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP), ki ureja pravico do svobodnih volitev, vsebuje tudi pravico do izvrševanja pridobljenega mandata. O tem glej sodbe v zadevah Lykourezos proti Grčiji, 50. točka, Sadak in drugi proti Turčiji, 33. točka, Kavakçi proti Turčiji z dne 5. 4. 2007, 41. točka, in Sobaci proti Turčiji z dne 29. 11. 2007, 26. točka.