Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12, in 14/15 – ZUUJFO) in na podlagi 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 64/95, 31/97, 68/97 in 31/06) in 16. in 100. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 7. redni seji dne 11. 6. 2015 sprejel
o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo«
(vsebina)
Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo v obliki koncesije storitve.
Ta odlok predstavlja koncesijski akt s katerim se določa:
– dejavnosti ali zadeve, ki so predmet gospodarske javne službe,
– območje izvajanja gospodarske javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– javna pooblastila koncesionarju,
– splošne pogoje za izvajanje gospodarske javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,
– vrsto in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
– začetek in čas trajanja koncesije,
– vire financiranja gospodarske javne službe,
– način plačila koncesionarja ali način plačila odškodnine za predčasno prenehanje izvrševanja gospodarske javne službe,
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe,
– prenehanje koncesijskega razmerja,
– organ, ki opravi izbor koncesionarja,
– organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe,
– druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje gospodarske javne službe.
2. člen
(opredelitev ključnih pojmov)
Poleg pomenov, določenih v Odloku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka, v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12), v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12) in Zakonom o gospodarskih javnih službah, imajo pojmi uporabljeni v tem odloku naslednji pomen:
– koncedent je Občina Škofja Loka;
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo na celotnem območju izvajanja koncesije;
– koncesijsko območje je območje izvajanja koncesije opredeljeno s 5. členom tega odloka;
– javno vodovodno omrežje sestavljajo objekti, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe, ki skupaj predstavljajo objekte in naprave koncesije.
II. VSEBINA IN PREDMET KONCESIJE TER OBMOČJE IZVAJANJA
(javni interes)
Občina Škofja Loka skladno s 7. členom Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofja Loka, 3. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka in skladno s 4. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo ter na podlagi 12. člena Medobčinske pogodbe o sodelovanju pri izvedbi skupnega projekta »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore«, sklenjeni med Občino Škofja Loka in Občino Gorenja vas - Poljane, s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za zagotavljanje obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo v obliki koncesije storitve.
(predmet koncesijskega razmerja)
V okviru storitev občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) koncesionar zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s 24. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
7. poročanje v skladu s 26. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetij za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
Storitve javne službe se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe oskrba s pitno vodo in vključujejo tudi vse storitve vezane na izvajanje javnih pooblastil iz 14. člena tega odloka.
(območje izvajanja koncesije)
Javna služba se izvaja na območju celotne Občine Škofja Loka in se nanaša na celoten javni vodovodni sistem, ki je v lasti Občine Škofja Loka, vključno z vodovodnim sistemom Trebija–Gorenja vas - Poljane–Škofja Loka (občinska meja) in cevovodom (vodovodnim sistemom) Hotovlja–Poljane, ki ležita na območju Občine Gorenja vas - Poljane.
Območje izvajanja javne službe vključuje tudi vodovodni sistem na območju dela Občine Gorenja vas - Poljane, in sicer vodovodni sistem Trebija–Gorenja vas - Poljane–Škofja Loka (občinska meja), ki vključuje tudi vodovodni podsistem Trebija–Podgora, vodovodni podsistem Trebija–Gorenja vas–Todraž in vodovodni podsistem Poljane.
(izključne pravice koncesionarja)
Koncesionar bo na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe pridobil na območju izvajanja javne službe iz 5. člena tega odloka:
– izključno pravico opravljati javno službo iz 4. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljati javno službo, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(koncesija storitve)
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je podelitev koncesije za izvajanje javne službe ob upoštevanju določil Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14).
(lastninska pravica)
Objekti in naprave koncesije (javno vodovodno omrežje) so v času trajanja koncesije lastnina koncedenta. Koncesionarju je skladno z določili koncesijske pogodbe omogočeno uporabljati javno vodovodno omrežje za potrebe izvajanja javne službe. S koncesijsko pogodbo se podrobneje opredelijo tudi obveznosti koncesionarja glede vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja in plačila koncesnine.
Razvoj, posodobitve in razširitve javnega vodovodnega omrežja so naloge koncedenta. Koncesionar je dolžan prevzeti novozgrajene dele javnega vodovodnega omrežja ali zasebne vodovode, ki preidejo v last koncedenta. Postopek, pogoje in način prenosa infrastrukture koncedent in koncesionar dogovorita s koncesijsko pogodbo.
III. DOLŽNOSTI KONCEDENTA, KONCESIONARJA IN UPORABNIKOV
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta v zvezi z izvajanjem javne službe so opredeljene z občinskim odlokom, ki ureja izvajanje javne službe oskrba s pitno vodo.
Ob zgoraj navedenih dolžnostih ima koncedent tudi dolžnost:
– da koncesionarju ob podpisu koncesijske pogodbe preda v najem javno vodovodno omrežje (objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe), ki leži na območju izvajanja iz 5. člena tega odloka, pri čemer se s koncesijsko pogodbo opredelijo pogoji in način izvedbe prevzema;
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev javne službe predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitve koncesionirane javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve koncesionirane javne službe na območju izvajanja iz 5. člena tega odloka;
– pisno obveščati koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
– da ob izteku koncesijskega razmerja od koncesionarja prevzame javno vodovodno omrežje (objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe).
(dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe so opredeljene z občinskim odlokom, ki ureja izvajanje javne službe oskrba s pitno vodo.
Ob zgoraj navedenih dolžnostih ima koncesionar tudi dolžnost:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– zagotavljati dežurno službo;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova uporabnost in funkcionalnost;
– po izteku koncesijskega obdobja koncedentu predati javno vodovodno omrežje (objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe);
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– oblikovati predloge cen za storitve javne službe skladno z veljavnimi predpisi;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe;
– ažurno in strokovno vodenje poslovnih knjig;
– priprava programa oskrbe s pitno vodo, ustreznih poslovnih načrtov, letnih programov in dolgoročnega plana izvajanja javne službe, letnega poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– omogočati koncedentu nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Koncesionar je odgovoren za izvajanje nalog javne službe.
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanje nalog iz tega odloka povzročijo pri njem zaposleni ljudje koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncesionar je dolžan za navedeno odgovornost skleniti ustrezno zavarovanje.
Koncesionar je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire skleniti ustrezno zavarovanje za škodo, ki jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem storitev, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog iz tega odloka povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi. Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje opredelita s koncesijsko pogodbo.
(dolžnosti uporabnikov)
Uporabniki imajo do koncesionarja dolžnosti, kot so opredeljene z občinskim odlokom, ki ureja izvajanje javne službe oskrba s pitno vodo.
Ob zgoraj navedenih dolžnostih imajo uporabniki tudi dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in mu omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– omogočiti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi ceniki in občinskimi predpisi;
– takoj prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje obveznih zbirk podatkov oziroma evidenc.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru zagotavljanja izvajanja storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače onemogoči izvajanje javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo ali drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka na pobudo koncesionarja odredi uporabniku dolžnost, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
(pravice uporabnikov)
Pravice uporabnikov so opredeljene z občinskim odlokom, ki ureja izvajanje javne službe oskrba s pitno vodo.
Ob zgoraj opredeljenih pravicah imajo uporabniki do koncesionarja možnost zahtevati tudi naslednje pravice:
– pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja dobrin in storitev javne službe;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti dobrin in storitev javne službe;
– pravico do v koncesijski pogodbi zagotovljenih cen storitev javne službe;
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe pod enakimi pogoji;
– vpogleda v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje.
Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Uporabniki smejo svoje pravice uveljavljati v obsegu in na način opredeljen z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.
(druge pravice in obveznosti)
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s koncesijsko pogodbo.
S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
IV. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA
(javna pooblastila)
Koncedent v okviru izvajanja javne službe podeljuje koncesionarju naslednja javna pooblastila:
– za vodenje katastra infrastrukture, potrebne za izvajanje javne službe,
– za izdajo smernic in mnenj, skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju,
– za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam, skladno s predpisi o graditvi objektov,
– za izdajo soglasij za priključitev na javni vodovod,
– za sklepanje pogodb z uporabniki, v primerih določenih s tem odlokom in predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe,
– za prekinitev ali omejitev dobave vode,
– za posredovanje informacij osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
– za vodenje evidenc, potrebnih za izvajanje javne službe.
V. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
(postopek izbire)
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa, ki ga skupaj izvedeta Občina Škofja Loka in Občina Gorenja vas - Poljane za izbor koncesionarja za celotno območje izvajanja koncesije opredeljeno v 5. členu tega odloka.
Javni razpis se bo izvedel po postopku s pogajanji z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani koncedenta ob uporabi določb Zakona o gospodarskih javnih službah in smiselni uporabi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Objavo v Uradnem listu Republike Slovenije izvede Občina Škofja Loka.
V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
(status koncesionarja)
Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da koncesionar ali vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I);
2. da koncesionar ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami iz 77.a člena ZJN-2 (Uradni list RS, št. 12/13 – UPB5, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I) oziroma 81.a člena ZJNVETPS (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12, 19/14 in 90/14 – ZDU-1);
3. da koncesionar na dan roka za oddajo prijav:
– ni v stečajnem postopku;
– v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, nima zapadlih, neplačanih obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost ali v zvezi s plačili davkov v vrednosti 50 evrov ali več;
4. da koncesionar v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
5. da predloži predlog elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe, pripravljenega skladno z veljavnimi predpisi;
6. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;
7. da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem koncesije, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih, napravah in drugi infrastrukturi koncesije, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi in za škodo, ki bi lahko nastala na objektih in napravah koncesije iz naslova drugih nevarnostnih virov;
8. da sprejema vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
9. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
10. da je predložil opis izvajanja javne službe iz katerega je razvidno, da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti.
Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
(merila za izbor koncesionarja)
Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
Ob merilu najnižje ponujene cene izvajanja storitev javne službe (ponujena višina vodarine) in najnižje ponujene cene za postavko strošek obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo, ki se obračuna v okviru omrežnine, bo koncedent kot merilo uporabil tudi ponujeno obdobje fiksnosti navzgor omejenih stroškov opravljanja storitev.
Podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
(pooblastilo za izvedbo javnega razpisa)
Objavo javnega razpisa in postopek izbire koncesionarja izvede občinska uprava. Odločbo o izbiri koncesionarja izda občinska uprava. O morebitni pritožbi zoper odločbo občinske uprave odloči župan.
Koncesijsko pogodbo podpiše župan.
(strokovna komisija)
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila Občina Škofja Loka in Občina Gorenja vas - Poljane imenujeta skupno strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima skupaj štiri člane, pri čemer dva člana predlaga Občina Škofja Loka, dva člana pa Občina Gorenja vas - Poljane. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Član komisije lahko ima namestnika.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno- zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje občinski upravi. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire, ki ga izda občinska uprava.
Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.
VI. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKE POGODBE
(vzpostavitev)
Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Koncesijsko razmerje se začne izvajati z dnem prevzema koncesije, kot se določi v prehodnih določbah koncesijske pogodbe. S koncesijsko pogodbo se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem.
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
(sprememba koncesijske pogodbe)
Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijo;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
Koncedent lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primeru:
– če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava koncesije;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije;
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji določenimi v 37. členu tega odloka.
(trajanje in podaljšanje razmerja)
Koncesijsko razmerje se sklene za obdobje 7 let.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem, kot je določeno v 21. členu tega odloka in se zaključi z zadnjim dnem veljavnosti koncesijske pogodbe.
Trajanje koncesijskega razmerja se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu ali če je navedeno potrebno za izpolnitev obvez koncedenta iz odločbe št. KS OP ROPI/5/2/Sora/0 o dodelitvi sredstev za projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore«.
V primeru podaljšanja koncesijskega razmerja koncedent in koncesionar v postopku s pogajanji brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredeli čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo. Postopek se mora pričeti še v času trajanja koncesijske pogodbe.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(financiranje)
Izvajanje storitev javne službe se financira iz plačil uporabnikov za storitve javne službe.
Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita za subvencioniranje stroškov izvajanja storitev javne službe iz proračuna, če je to dopustno glede na predpise, ki določajo način in metodologijo oblikovanja cen storitev javne službe.
(Izhodiščne cene in njihovo spreminjanje)
V izhodiščnih cenah iz ponudbe morajo biti definirana vsa plačila, ki jih uporabniki plačujejo koncesionarju. Izhodiščne cene in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo.
Cena storitev javne službe se usklajuje po predpisih, ki urejajo oblikovanje cen storitev izvajanja javne službe in na način kot je dogovorjen s koncesijsko pogodbo. Koncesionar mora vzpostaviti učinkovit sistem plačevanja in izterjave obračunanih storitev. Tveganje izterjave in neplačil nosi koncesionar.
Koncesionar se bo s koncesijsko pogodbo zavezal, da bo koncedentu redno mesečno plačeval koncesnino za predano javno vodovodno omrežje (objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe), ki se izračuna na način, da se vključijo stroški naslednjih postavk za izračun višine omrežnine:
– strošek amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,
– strošek zavarovanja infrastrukture javne službe,
– strošek odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe in
– odhodek financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo.
Način obračuna in plačil strošek nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima in način obračuna in plačila za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, bosta koncedent in koncesionar uredila, ko bo obveznost nastala.
VIII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;
– odvzem koncesije;
– uveljavljanje odkupne pravice.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
IX. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE
(dolžnost poročanja)
Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo o izvajanju javne službe skladno z veljavnimi predpisi in določili koncesijske pogodbe ter ga posredovati koncedentu. Vsebina letnega poročila se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar je dolžan predložiti poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. 3. tekočega leta o izvajanju javne službe za preteklo leto.
Ob prenehanju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan brezplačno izročiti vse evidence in vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije v celoti v last in posest koncedentu.
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti občinsko upravo ali zunanjega izvajalca.
Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled infrastrukture ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje javne službe, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe z namenom, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe.
(prevzem objektov in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.
X. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(redno prenehanje)
Koncesijsko razmerje redno preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba.
Koncedent v koncesijski pogodbi opredeli pogoje in način predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja, prav tako pa opredeli tudi pogoje, pod katerimi je dopustna enostranska odpoved koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
(odvzem koncesije)
Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se izvajanje javne službe preneha izvajati v obliki koncesije storitve;
– če je proti koncesionarju uveden stečajni ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega ali likvidacijskega postopka zavrnjen.
Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.
Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava, s katero ugotovi razloge za odvzem koncesije. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti na koncedenta celotno predano infrastrukturo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati nadomestilo za predčasno prenehanje koncesijske pogodbe, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedentu, ki je posledica predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe.
(odkupna pravica)
Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji opredeljenimi s koncesijsko pogodbo (odkupna pravica koncedenta), na njegovo zahtevo prodal koncesijo.
Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupne pravice. Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za celotno ali del območja izvajanja koncesije.
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
XI. PREDČASNO PRENEHANJE KONCESIJSKE POGODBE
(načini predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha:
– z razdrtjem ali
– s sporazumno razvezo.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odpovedjo koncedenta preneha:
– če koncesionar javne službe ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog javne službe;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pismenem opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta predano infrastrukturo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati nadomestilo za predčasno prenehanje koncesijske pogodbe, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi in v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedentu, ki je posledica predčasnega prenehanja koncesijske pogodbe.
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, ko ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. V takem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze ter tudi postopek prevzema infrastrukture.
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
Prenos koncesije je dopusten le v primeru univerzalnega pravnega nasledstva.
(višja sila)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju koncesije ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, opravljati naloge, ki so predmet pogodbe in tega odloka. Koncesionar mora v teh primerih naloge koncesionirane javne službe opravljati skladno z izdelanimi načrti za ukrepanje za primer nepredvidljivih okoliščin in višje sile, kjer so ukrepi predpisani. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in po potrebi še dogovoriti način izvajanja nalog v takih pogojih.
V primeru izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka, ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog v nepredvidljivih okoliščinah.
V primeru višje sile in ob nastopu drugih nepredvidljivih okoliščin, lahko župan, poleg koncesionarja, aktivira tudi Občinski štab civilne zaščite ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru nadzor nad izvajanjem ukrepov prevzame Občinski štab civilne zaščite.
(spremenjene okoliščine)
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uporaba prava)
Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
(kolizija določb)
V primeru morebitnega neskladja med določbami tega odloka in Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Škofja Loka veljajo določbe tega odloka.
(začetek veljavnosti akta)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-25/2015
Škofja Loka, dne 11. junija 2015
Župan
Občine Škofja Loka
mag. Miha Ješe l.r.
