Na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in spr.) ter 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) je Občinski svet Občine Jesenice na 7. seji dne 18. 6. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Perun
(1) S tem Odlokom se ob upoštevanju določil Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 110/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Perun (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi območji,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– etapnost izvedbe,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) Z OPPN se načrtuje ureditev kampa s spremljajočim programom (gostinsko nastanitveni objekt, športno rekreacijski park ter ostale pripadajoče ureditve).
(2) Odlok opredeljuje predvidene prostorske ureditve, pogoje za gradnjo novih objektov in za posege na obstoječih objektih, pogoje za urejanje zunanjih utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge javne gospodarske infrastrukture.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
– Načrt namenske rabe prostora |
– Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Jesenice | M 1:2000 |
– Vplivi in povezave s sosednjimi območji |
– Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora | M 1:10.000 |
– Načrt območja z načrtom parcelacije |
– Geodetski načrt s prikazom območja OPPN | M 1:500 |
– Načrt prostorske ureditve |
– Ureditvena situacija z značilnimi prerezi – obstoječe stanje | M 1:500 |
– Ureditvena situacija z značilnimi prerezi – predvideno stanje | M 1:500 |
– Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav | M 1:500 |
(3) OPPN ima naslednje priloge:
– izvleček iz OPN Občine Jesenice
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev OPPN
– povzetek za javnost.
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje OPPN obsega območje enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) z oznako J4/ZS1.
(2) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov tega OPPN in poteka na severni strani po robu priobalnega zemljišča vodotoka (po južni parcelni meji zemljišč s parc. št. 360/62, 360/61, 360/60, 360/134, k.o. Blejska Dobrava); na zahodni strani meji delno na z gozdom poraščene, delno na odprte travne površine (po vzhodni parcelni meji zemljišč s parc. št. 360/34, 360/196, 360/34, k.o. Blejska Dobrava); na vzhodni strani meji delno na z gozdom poraščene površine, delno na deponijo za odlaganje naplavin (po zahodni parcelni meji zemljišč s parc. št. 360/58, 360/41, 360/41 in preko zemljišča parc. št. 360/205, vse k.o. Blejska Dobrava); na južni strani meji na z gozdom poraščene površine (po severnem robu zemljišč s parc. št. 723/5, 726/21, 360/36, 360/56 in delno po severnem robu ter preko zemljišča parc. št. 360/268, vse k.o. Blejska Dobrava).
(3) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 360/268, 360/203, 360/267, 360/205, 360/260, 360/41, 726/23, 360/196, 360/204, 360/261, 360/263, 360/56, 726/22, 360/262, 360/264, 360/57, 360/106, 360/232, 360/266, 360/34, 360/36, vse k.o. Blejska Dobrava (2157) in meri cca 2,16 ha.
(4) Dostopna cesta do območja poteka tudi po delih zemljišč s parcelnimi številkami: 360/34, 360/33, 723/5, 360/33, 360/243, 360/241, 360/242, 2049/1, vse k.o. Blejska Dobrava (2157).
(5) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera sega gradnja infrastrukturnih priključkov do obravnavanega območja.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se nahaja ob vzhodnem robu naselja Lipce, severno od avtoceste A2 Jesenice–Ljubljana, na rečnih terasah Save Dolinke, ki teče tik ob severnem robu obravnavanega območja.
(2) Teren je razgiban in se spušča proti Savi od juga proti severu preko treh platojev (višinska razlika med zgornjim in spodnjim platojem je cca 15 m). Platoji so v večjem delu zatravljeni, s posameznim drevjem in dokaj uravnani, pobočja so prav tako zatravljena ter gosteje poraščena z drevjem.
(3) Območje na južni, vzhodni in zahodni strani meji na odprto krajino, v kateri prevladujejo travnate in gozdne površine, na severnem robu pa se dotika brežine reke Save. Ob severovzhodnem robu območja je urejena deponija za odlaganje naplavin, na severozahodnem robu območja (del zemljišča parc. št. 360/260, k.o. Blejska Dobrava) pa se nahaja lovilna zavesa (baraža). Do obeh navedenih območij bo preko območja OPPN urejen ustrezen dostop.
(4) Območje OPPN je prometno dostopno preko obstoječe lokalne javne poti in občinske lokalne ceste Lipce–Blejska Dobrava, ki se navezuje na avtocestni priključek Lipce (avtocesta A2 Jesenice–Ljubljana).
(5) Objekti znotraj območja OPPN se bodo glede na njihove potrebe priključevali na obstoječa infrastrukturna omrežja v neposredni bližini območja (na vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje), odvajanje in čiščenje komunalnih vod pa je predvideno preko lastnih (malih) komunalnih čistilnih naprav (MČN).
(6) Na območju OPPN je predvidena postavitev nove kabelske transformatorske postaje, ki bo nadomestila obstoječo jamborsko transformatorsko postajo.
(7) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so prikazani v grafičnem načrtu – Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(opis predvidenih prostorskih ureditev)
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje zelenih površin in je namenjeno površinam za oddih, rekreacijo in šport.
(2) Skladno z OPN Občine Jesenice je na območju predvidena ureditev kampa in površin za šport in rekreacijo s spremljajočimi programi.
(3) Dopustne so le mirne dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti za hrup, ki so določene za območje s III. stopnjo varstva pred hrupom in zakonsko dovoljenih mej onesnaževanja zraka.
(delitev ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na dve funkcionalni enoti, ki tvorita zaključeni celoti in se urejata enotno. Meje funkcionalnih enot so razvidne iz grafičnih načrtov tega OPPN.
(2) Funkcionalna enota F1 (v nadaljevanju F1) obsega spodnji plato in meri približno 0,8 ha.
(3) Funkcionalna enota F2 (v nadaljevanju F2) obsega srednji plato v površini približno 0,25 ha in zgornji plato v površini približno 0,61 ha ter povezovalne brežine med spodnjim in zgornjima platojema.
(4) Preostale površine v območju OPPN predstavljajo del dostopne ceste do območja ter območje obstoječe baraže.
(1) Umeščanje predvidenih prostorskih ureditev na spodnjem platoju (območje F1) je zaradi predvidene izvedbe protipoplavnega nasipa, s katerim se bo nivo platoja dvignil za približno 3 m, predvideno v dveh zaporednih fazah.
1. faza:
(2) Pred izvedbo nasipa in nadvišanja terena spodnjega platoja je na območju F1 dopustno le vzdrževanje obstoječih objektov ter umeščanje ploskovnih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (npr. športnih igrišč ipd.). V obstoječem objektu (objekt 1) se v 1. fazi ohranja obstoječa dejavnost (zavetišče in hotel za živali), na zunanjih površinah pa vadbišče za pse (agility) ter športno-rekreacijske površine.
2. faza:
(3) Izvajanje 2. faze predvidene prostorske ureditve je dopustno šele po izgradnji nove obvoznice Lipce–Črna vas.
(4) Pred izvedbo ureditev, predvidenih v 2. fazi, je zaradi zagotavljanja poplavne varnosti območja treba izvesti nasutje terena na celotnem spodnjem platoju, tako, da bo nova kota terena na 528 m.n.m. (kar je 0,5 m nad koto stoletnih vod), ter ustrezno utrditi zemljišča za potrebe novo predvidenih ureditev. Pred izvedbo nasipa je treba odstraniti vse obstoječe objekte in ureditve, razen objekta 1, ki se ga, kolikor bo to tehnično izvedljivo, lahko ohrani, tako, da se ga zasuje do kote pritličja.
(5) Za predvideno nasutje se lahko uporabi naplavine iz lovilne jame Javornik. Nasutje se lahko izvaja fazno, z začetkom na vzhodnem delu obravnavanega območja. Prevozi materiala za potrebe izgradnje protipoplavnega nasipa se lahko opravljajo samo po novo zgrajeni obvoznici Lipce–Črna vas in ne smejo potekati skozi naselje Lipce.
(6) Za izvedbo protipoplavnega nasipa je treba izdelati ustrezno projektno dokumentacijo ter pridobiti ustrezna soglasja in dovoljenja, med drugim tudi soglasje Savskih Elektrarn Ljubljana d.o.o.. Pri izdelavi omenjene projektne dokumentacije je treba upoštevati pozicijo obstoječega objekta 1, tako, da bo po izvedbi nasipa med objektom in robom brežine pas priobalnega zemljišča ostal širok najmanj 15 m ter že izdelano strokovno podlago (idejni projekt: Sanacija in doinstalacija HE Moste, št. projekta: H2MS/MG06, H2MS/MX07, H2MS/MG07, izdelal IBE, d.d., datum: december 1997 in september 1998 ter elaborat: Gladine Save po matematičnem modelu na območju akumulacije HE Moste pri visokovodnih valovih, izdelal: Rok Hamzić, datum: 2013). Približna meja novega vodnega in posledično priobalnega zemljišča je bila v OPPN določena na osnovi navedene strokovne podlage.
(7) Po dokončni izvedbi in utrditvi nasutja se bo zaradi ureditve brežin površina spodnjega platoja zmanjšala za cca. 0,19 ha, spremenil pa se bo tudi potek meje priobalnega zemljišča. Približen potek nove meje priobalnega zemljišča je prikazan v grafičnem delu OPPN, dokončno pa bo novo mejo priobalnega zemljišča treba določiti po izvedbi predvidenega nasipa, na osnovi geodetskega posnetka. Nova meja vodnega in posledično priobalnega zemljišča ne sme bistveno odstopati od meje določene na osnovi strokovne podlage, navedene v 6. točki tega člena.
(8) V 2. fazi je na območju F1 predvidena umestitev gostinsko nastanitvenega objekta z letnim gostinskim vrtom oziroma pokritim prostorom za piknike, ureditev zunanjih utrjenih in zelenih površin za potrebe predvidenega objekta ter ureditev športno rekreacijskega parka.
(9) Predvidena dejavnost se lahko umešča v obstoječ objekt (objekt 1), ki se ga lahko rekonstruira, dozida oziroma nadzida (do K+P+M) ali pa se ga nadomesti z novim objektom. Umeščanje novih objektov je dopustno znotraj površine za postavitev in razvoj objektov za gostinsko dejavnost (GM-1), ki je prikazana v grafičnem delu OPPN.
(10) Ureditev površin za mirujoči promet je predvidena zahodno od površine za postavitev in razvoj objektov (GM-1), tik ob robu brežine, ter južno od dostopne poti, ki bo poleg dostopa na obravnavano območje zagotavljala tudi dostop do zemljišč ob vzhodnem robu območja OPPN (do betonske rampe za spuščanje čolnov ter do deponije za odlaganje naplavin).
(11) Kolikor se izkaže potreba, da se na lokaciji tudi po umestitvi nove (gostinsko nastanitvene dejavnosti) ohranja obstoječa dejavnost (zavetišče in hotel za živali), je to dejavnost treba ločiti od gostinsko nastanitvene ter jo umakniti v drug objekt. Umestitev objekta za zavetišče je dopustna na severozahodnem delu F1, znotraj površine za postavitev in razvoj objekta zavetišča (GM-2), ki je prikazana v grafičnem delu OPPN.
(12) Vsi novo predvideni objekti morajo biti umeščeni izven meje območja naravne vrednote (Sava Dolinka s pritoki do sotočja s Savo Bohinjko) ter izven 15 m pasu priobalnega zemljišča vodotoka. Znotraj navedenih območij je dopustno le umeščanje ploskovnih športno-rekreacijskih objektov (npr. igrišče za tenis, odbojko, otroško igrišče, ureditev plaže, vadbišče za pse (agility – travna površina, na katero so nameščeni premični objekti namenjeni vadbi za pse) ipd.). Ploskovni športno-rekreacijski objekti so lahko izvedeni kot travnata igrišča oziroma igrišča prekrita s peskom, mivko oziroma podobnim materialom ter morajo biti umeščena tako, da dostop do vodnega zemljišča ne bo oviran.
(13) Na severozahodnem delu platoja je na delu zemljišča parc. št. 360/260, k.o. Blejska Dobrava urejena baraža (vodna zapora), ki se jo ohranja. Do baraže je preko obstoječe dostopne poti treba zagotoviti dostop, ki bo zagotavljal njeno nemoteno delovanje in vzdrževanje.
(1) Na zgornjem in srednjem platoju (območje F2) je predvidena ureditev kampa kapacitete do petdeset (50) kampirnih prostorov z naslednjimi spremljajočimi objekti za potrebe kampa: objekt recepcije, sanitarni objekt, gostinski oziroma večnamenski objekt za prosti čas ter skladiščni objekt za shranjevanje opreme za vzdrževanje kampa.
(2) Za umeščanje novih objektov sta določeni dve gradbeni meji, ki določata prostor za postavitev in razvoj objektov za potrebe kampa, in sicer: GM-3 za umestitev sanitarnega in skladiščnega objekta ter GM-4 za umestitev recepcije in gostinskega oziroma večnamenskega objekta.
(3) Ureditve na območju kampa naj se čim bolj prilagajajo dejanskemu stanju na terenu, v čim večji meri naj se ohranja obstoječa vitalna drevesa ter gozdnati značaj južnega in vzhodnega roba območja.
(4) Kolikor je mogoče, naj se novo predvideni programi (recepcija, gostinski oziroma večnamenski objekt, sanitarni in skladiščni objekt) združujejo v skupne objekte, z namenom, da se ohranjata čim nižja stopnja zazidanosti platoja ter čim bolj naravno okolje. Predvideni programi se lahko umeščajo tudi na spodnji plato. Npr. prostor za recepcijo, večnamenski prostor, skladiščni prostor …, se lahko zagotavljajo tudi v sklopu gostinsko nastanitvenega objekta na spodnjem platoju.
(5) Znotraj območja kampa je poleg kampirnih prostorov dopustna tudi umestitev do največ deset (10) fiksnih prenočitvenih enot (npr. lesenih bungalovov oziroma glamping hišk). Fiksne prenočitvene enote naj se predvidi na vzhodnem delu platojev, po ustrezni predhodni utrditvi brežin pa lahko tudi na brežinah.
(6) Do območja kampa sta predvidena dva dostopa z javne ceste, ki poteka ob zahodnem robu OPPN, in sicer ločeno na zgornji in srednji plato.
(7) Kamp mora biti načrtovan skladno z zahtevami pravilnika, ki določa minimalne tehnične pogoje in obseg storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.
(8) Na vzhodnem delu območja, na povezovalni brežini na zemljišču parc. št. 360/56, k.o. Blejska Dobrava, se nahaja repetitor za meritve nivoja vode, do katerega mora biti omogočen dostop tudi po ureditvi kampa.
(vrste dopustnih objektov in dejavnosti)
(1) V F1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 1. faza:
CC-SI 12740 | Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo: zavetišče in hoteli za živali ter pomožne stavbe: lopa, letna kuhinja, ute in podobno), |
CC-SI 241 | Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo: igrišča za športe na prostem (npr. za nogomet, tenis, košarko, odbojko …), vodni športi, bazenska kopališča na prostem, agility poligoni, adrenalinski in plezalni parki). |
– 2. faza:
CC-SI 12112 | Gostilne, restavracije in točilnice (samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače), |
CC-SI 12120 | Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (počitniški domovi in bungalovi ter druge gostinske stavbe za nastanitev, ki niso razvrščene drugje), |
CC-SI 12740 | Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo: zavetišče in hoteli za živali ter pomožne stavbe: lopa, letna kuhinja, ute in podobno), |
CC-SI 241 | Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo: igrišča za športe na prostem (npr. za nogomet, tenis, košarko, odbojko …), vodni športi, bazenska kopališča na prostem, agility poligoni, adrenalinski in plezalni parki). |
(2) V F2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
CC-SI 241 | Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo: igrišča za športe na prostem (npr. za nogomet, tenis, košarko, odbojko …), vodni športi, bazenska kopališča na prostem, agility poligoni, adrenalinski in plezalni parki), |
CC-SI 12112 | Gostilne, restavracije in točilnice (samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače), |
CC-SI 12120 | Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (počitniški domovi in bungalovi ter druge gostinske stavbe za nastanitev, ki niso razvrščene drugje), |
CC-SI 12740 | Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo: pomožne stavbe: lopa, letna kuhinja, ute in podobno). |
(3) Na celotnem območju OPPN so dopustni tudi naslednji objekti:
CC-SI 222 | Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, |
CC-SI 2112 | Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti, |
CC-SI 24205 | Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov), |
CC-SI 22223 | Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti (samo: vodohrani in hidranti). |
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– nasipavanje in utrjevanje zemljišč,
– gradnja novih objektov (tudi dozidava ali nadzidava),
– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve objektov,
– spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),
– gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin ter
– gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture.
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom oziroma intervencijskim potem, je v skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje dovoljena postavitev oziroma gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: igrala na otroških igriščih, druga vadbena oprema in vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, spominska obeležja, skulpture in druge prostorske inštalacije, vodnjaki in okrasni bazeni, nadstrešnice za zbiranje in odjem komunalnih odpadkov, nadstrešnice za kolesa, lope, ute, senčnice, bazeni in vodni zbiralniki, pomožni cestni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, pomožni komunalni objekti, ograje (varovalna ograja, igriščna ograja, oporni zid), začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi in prireditvam, urbana oprema, servisni objekti za shranjevanje opreme, orodja, strojev ter rezervoarji za vodo.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi objekti na območju OPPN.
(splošni pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Arhitekturno oblikovanje stavb in ostalih objektov znotraj območja OPPN mora biti poenoteno in oblikovno usklajeno.
(2) Pri izbiri materialov za gradnjo objektov in urbane opreme je treba v čim večji možni meri uporabljati naravne, okolju prijazne materiale (zlasti zaželena je uporaba lesa).
(3) Na celotnem območju OPPN morajo biti grajena in preostala urbana oprema (npr. klop, smetnjak, svetilke, ograje, eko-otok ipd.) ter vsi enostavni in nezahtevni objekti med seboj poenoteni in oblikovno usklajeni, kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve.
(splošni pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Krajinska ureditev območja OPPN mora upoštevati celostno zasnovo ureditvenega območja. Vsi elementi zunanje ureditve morajo biti med seboj oblikovno usklajeni in poenoteni.
(2) Obstoječo vegetacijo (vsa vitalna drevesa in grmovnice) se ohranja v največji možni meri in se jo smiselno vključi v novo predvidene prostorske ureditve. Ohranja se obstoječi obrečni gozd, ostanke dobrav na obeh ježah in rečnih terasah.
(3) Za nove zasaditve je treba izbirati avtohtone vrste, ki se jih lahko zasledi v širši okolici in so odporne na lokalne klimatske razmere ter prilagojene danim rastiščnim pogojem.
(4) Na območju OPPN je treba ohranjati 70 % drevesne vegetacije oziroma jo nadomestiti skladno s pogoji OPN Občine Jesenice.
(5) Na celotnem območju OPPN je dopustno tudi urejanje notranjih dostopnih poti, sprehajalnih in povezovalnih pešpoti, trim stez, poti za jahanje ter kolesarskih poti. Površine notranjih poti naj se predvidijo v travnati ali peščeni izvedbi oziroma kot kolovozi.
(6) Travnata ali peščena igrišča naj se uredijo na naravno ravnem terenu oziroma na terenu, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.
(1) Na območju OPPN nova parcelacija ni predvidena in se jo lahko določi po potrebi, po izvedbi predvidenih ureditev. V skladu z dejanskim potekom dostopne poti je določena le nova parcelacija za (dostopno) cesto.
(2) Mejne točke novih parcel so opredeljene po Gauss- Krugerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve Odloka.
VI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Obstoječi in novo predvideni objekti na območju OPPN bodo priključeni na obstoječa infrastrukturna omrežja, ki potekajo ob oziroma čez obravnavano območje in so razvidna iz grafičnega načrta 4.2 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav.
(2) Objekti se bodo na infrastrukturna omrežja priključevali glede na potrebe posameznega objekta. Predvideno je priključevanje na cestno omrežje, vodovodno omrežje, energetsko omrežje (elektrika) in omrežje zvez (telekomunikacije). Vse priključitve bodo izvedene skladno s pogoji posameznih upravljavcev infrastrukturnih omrežij.
(3) Na območju ni javnega kanalizacijskega omrežja, zato je za potrebe odvajanja in čiščenja odpadnih vod treba predvideti umestitev ene oziroma več malih komunalnih čistilnih naprav (MČN).
(4) Praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Kadar to ni možno, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču.
(5) Obstoječe infrastrukturne vode je dopustno odstranjevati, zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost. Za vse posege na obstoječih vodih mora biti pridobljeno soglasje upravljavca.
(6) Pri izgradnji nove komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in objektov je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(1) Območje OPPN se bo na zahodni strani prometno navezovalo preko lokalne javne poti (oznaka 652951) na občinsko lokalno cesto Lipce–Blejska Dobrava (oznaka 152071), ki se v naselju Lipce naveže na avtocestni priključek Lipce (avtocesta A2 Jesenice–Ljubljana).
(2) Na območje kampa sta z dostopne ceste predvidena dva uvoza (na zgornji in srednji plato), dostopna cesta pa do spodnjega platoja. Do vzhodnega roba območja (do betonske rampe za spuščanje čolnov ter do deponije za odlaganje naplavin) je treba zagotoviti ustrezen dostop.
(3) Javna pot na zemljišču parc.št. 726/22, k.o. Blejska Dobrava, ki poteka čez obravnavano območje na spodnjem platoju, se ohranja ter mestoma prestavi, tako, da bo možno umeščanje z OPPN predvidenih prostorskih ureditev.
(1) Pri načrtovanju objektov in njihovih zunanjih ureditev je poleg splošnih pogojev in predpisov treba zagotoviti najmanj naslednji standard za parkiranje:
– gostilne s prenočišči | 1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev |
– gostilne (gostinski objekti z izjemo apartmajev) | 1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev |
– počitniške hiške (apartmaji) | 1 PM/ počitniško enoto |
– športna igrišča | 1 PM/250 m2 površine igrišč. |
(2) Parkirna mesta za potrebe kampa je treba zagotoviti v skladu z Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinskih dejavnosti.
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)
(1) Območje OPPN se napaja preko vodovodnega priključka ALK 25.
(2) Za obstoječe kapacitete območja, vključno s predvideno ureditvijo kampa, obstoječ vodovodni priključek zadošča. V fazi načrtovanja predvidenih ureditev, ki so dopustne po izvedbi protipoplavnega nasipa (umestitev gostinsko-nastanitvenega objekta, gradnja novega objekta za zavetišče idr.), pa je treba preveriti ustreznost obstoječega vodovodnega priključka ter ga po potrebi obnoviti oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti ustrezno oskrbo z vodo (npr. izgradnja zadrževalnega bazena).
(3) Voda za gašenje požara se zagotavlja iz naravnega vodotoka.
(4) V primeru, da obstoječi vodovodni priključek ovira gradnjo, ga je treba prestaviti na stroške investitorja ter v skladu s pogoji pristojnega upravljavca javne gospodarske infrastrukture.
(5) Križanja in odmiki morajo biti izvedeni v skladu s standardom SIST EN 805/2000.
(6) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati vsa določila veljavnih predpisov, ki urejajo oskrbo z vodo, in pridobiti soglasje upravljavca.
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
(1) Na območju OPPN javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno.
(2) Odvajanje komunalnih odpadnih vod iz obstoječih in novo predvidenih objektov je treba urediti v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), kar pomeni, da je potrebna izgradnja ene ali več malih čistilnih naprav, ki morajo biti dostopne vozilom za praznjenje.
(3) Meteorne vode z dvorišč, dovoznih poti ter drugih utrjenih površin ter s streh objektov se preko peskolova odvaja neposredno v tla oziroma vodotok.
(4) Dopustna je izraba padavinske vode v sanitarne namene.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Preko obravnavanega območja potekata 20 kV daljnovoda D070 in D205, namenjena oskrbi obstoječih in predvidenih novih odjemalcev z električno energijo na širšem območju Občine Jesenic.
(2) Na obravnavanem območju se nahaja tudi transformatorska postaja (TP) TP 321 Testni center, iz katere se preko NN omrežja napajajo obstoječi odjemalci.
(3) Predvidena je nadomestitev obstoječih daljnovodov z novimi 20 kV kablovodi, za kar je bila že izdelana projektna dokumentacija (izdelal: Elektro Gorenjska, d.d.). Prav tako je namesto obstoječe jamborske TP predvidena nova nadomestna kabelska TP, za katero je predvidena nova lokacija ob dostopni cesti, na srednjem platoju. Do nove TP je treba zagotoviti stalen dostop iz javnih površin.
(4) Za območje varovalnega pasu elektroenergetskih objektov velja Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih objektov (Uradni list RS, št. 101/10).
(5) Za potrebe napajanja novih uporabnikov na območju OPPN je po potrebi treba razširiti NN omrežje iz TP. Priključno merilne omarice morajo biti locirane na parcelnih mejah posameznih objektov in dostopne z javnih površin. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja.
(6) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN je treba upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.
(7) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96).
(8) Pred pričetkom gradbenih del je treba naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je treba predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(9) Vsa morebitna dela, prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja na stroške investitorja.
(10) Dopustna je namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije in ogrevanje sanitarne vode.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Preko območja OPPN poteka do obstoječega objekta na območju F1 obstoječ telekomunikacijski vod.
(2) Obstoječe telekomunikacijske naprave je treba pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi. Prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca.
(3) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje je investitor dolžan izdelati ali naročiti projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter potrjen s strani Telekoma Slovenije.
(učinkovita raba energije v stavbah)
Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah. Priporoča se učinkovita raba energije za ogrevanje in pridobivanje električne energije ter učinkovita raba vode.
(1) Na območju OPPN je treba zagotoviti prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov, ki mora biti primerne velikosti, asfaltirano ali tlakovano ter dostopno pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov. Prevzemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi javne službe za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(2) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir (stopnic, robnikov).
(3) Širina dovozne poti do prevzemnega mesta mora biti najmanj 3 m, najmanjša svetla višina dovozne poti pa 4 m. Največja oddaljenost prevzemnega mesta od mesta praznjenja znaša 5 m.
(4) S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
(5) Investitor oziroma izvajalec del morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN ni evidentiranih zavarovanih območij kulturne dediščine.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišč in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.
(2) Po končani izvedbi predvidene prostorske ureditve na območju OPPN se onesnaženje zraka ne bo bistveno povečalo. Emisije snovi v zrak bodo prisotne zlasti zaradi motornega prometa. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo vpliv emisije snovi v zrak neznaten.
(varstvo voda in varstvo tal)
(1) Ob severnem robu območja OPPN teče reka Sava Dolinka (vodotok 1. reda). Pri vseh posegih na vodno in priobalno zemljišče je treba upoštevati smernice ARSO, ki so sestavni del tega OPPN, in pridobiti vodno soglasje.
(2) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča varstvenih in ogroženih območij ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi poplavljanje in razlivanje na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevali prost prehod ob vodnem dobru.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa 37. člen ZV-1:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno dobro,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vod),
– zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaževanjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(5) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja.
(6) Urediti je treba odvajanje padavinskih in zalednih voda. Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja, poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodah ali objektih vodne infrastrukture ter dodatnega obremenjevanja akumulacijskega jezera s hranili ali onesnaževanjem.
(7) Pri načrtovanju posegov in ureditev je treba upoštevati nihanja gladine akumulacijskega jezera HE Moste in najvišjo koto vode v akumulaciji.
(8) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti terena, brežin jezera in vodotoka tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. Kolikor je potrebno, je treba predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(9) Zavarovanja in stabilizacijo brežine vodotoka je treba predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. Ureditve naj temeljijo na ohranjanju in spodbujanju sonaravnega koncepta ureditev, ki naj obsega tudi preureditve manj ustreznih ureditev in zavarovanj obale.
(10) V največji možni meri je treba ohranjati naravno obvodno zarast.
(11) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdi, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(12) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopanega materiala na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ni dovoljeno. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na pogojno stabilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(13) Treba je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaževanje vod in okolja.
(1) Območje OPPN deloma sega v območje hidrološke, geomorfološke in zoološke naravne vrednote Sava Dolinka s pritoki do sotočja s Savo Bohinjko, ident. št. 286.
(2) Na območju naravne vrednote je treba pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednje konkretne varstvene usmeritve:
– Na območju načrtovanega nasipa na spodnjem platoju, na območju naravne vrednote proti akumulaciji Moste, naj se vzpostavi položna nova brežina oziroma brežina v takem naklonu, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov. Z vidika ohranjanja lastnosti naravne vrednote tako kamnometi kot oporni zidovi niso zaželeni.
– Na celotnem območju naravne vrednote naj se zasadi pas avtohtone obrečne vegetacije (hrast dob, vrbe).
– Na novi zeleni površini spodnjega platoja je možno le umeščanje vadbišča za pse, igral za otroke oziroma ploskovnih športnih igrišč v travnati izvedbi brez betoniranja in drugih ureditev.
– Z območja naravne vrednote se odstrani vse obstoječe objekte, umeščanje novih ni dopustno.
– V čim večji možni meri naj se ohranja obstoječi obrečni gozd na območju naravne vrednote ter ostanki dobrav na obeh ježah in rečnih terasah.
– Zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti na območju naravne vrednote naj se na območje ne dovaža zemljin, ki potencialno lahko vsebujejo seme invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
– Prisotne invazivne tujerodne rastlinske vrste je treba v celoti odstraniti.
Obravnavano območje se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene.
(1) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(2) Vsa razsvetljava na območju OPPN mora biti izvedena skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(3) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s prepisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste in oblike, mirujočih ali premikajočih, ki so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije za načrtovane prostorske ureditve je treba upoštevati naravne omejitve kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena in temu primerno predvideti in opredeliti potrebne ukrepe.
Ukrepi za varstvo pred potresno nevarnostjo
(2) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno; upoštevati je treba projektni pospešek tal (0,175 g) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
Ukrepi za varstvo pred požarom
(3) Pri projektiranju posameznih objektov je treba upoštevati ukrepe, ki zagotavljajo pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje, upoštevati zahteve iz Zakona o varstvu pred požarom ter smernic Uprave RS za zaščito in reševanje, ki so sestavni del tega OPPN.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(5) Voda za gašenje požara se zagotavlja iz naravnega vodotoka. Za potrebe zajema iz naravnega vodotoka mora biti do odvzemnega mesta – črpališča omogočen dovoz za gasilska vozila. Črpališče mora biti dovolj blizu, da sesalna višina ni večja od 5 m, na mestu črpanja pa mora biti voda globoka najmanj 0,4 m.
(6) Dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezne dostope in površine za intervencijska vozila.
(7) Medsebojni odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
Ukrepi za varstvo pred poplavami
(8) Na območju spodnjega platoja je zaradi potrebnega zagotavljanja poplavne varnosti območja treba izvesti nasutje terena na celotnem spodnjem platoju, tako, da bo nova kota terena na 528 m.n.m. (kar je 0,5 m nad koto stoletnih vod). Ukrep (izvedba nasipa) je namenjen izboljšanju poplavne varnosti območja.
(9) Vsi posegi morajo biti skladni s predpisi s področja izvajanja dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav.
Geološka sestava tal in potrebni ukrepi
(10) Po podatkih izdelane geološke študije z naslovom Poročilo o izdelavi kart geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja v merilu 1:25.000 za Občino Jesenice, ki jo je pod številko DN 2003736 v septembru 2010 izdelal Gradbeni Inštitut ZRMK, se obravnavano območje glede ogroženosti z geološko pogojenimi nevarnostmi zaradi procesov pobočnega premikanja delno uvršča v razred R4 – območje brez tveganja in delno v razred R3 – območje nizkega tveganja.
(11) Za zahtevne in manj zahtevne objekte je priporočljiva izdelava geološko-geomehanskega poročila z izvedbo stabilnostnih analiz ter predvidenimi varovalnimi ukrepi za zaščito objekta.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Splošno:
(1) Dopustna so strokovno utemeljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju stavb in zunanje ureditve poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, oblikovalskega, ekonomskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so tudi tista odstopanja od predvidenih rešitev, ki so posledica spremembe stanja terena po izvedbi nasipa.
Odstopanja pri legi in velikosti objektov:
(4) V grafičnem delu OPPN so z gradbenimi mejami (GM) določene površine za postavitev in razvoj objektov. Znotraj teh površin objekti lahko segajo do gradbenih mej oziroma so od njih odmaknjeni v notranjost območij. Na straneh, kjer območja za umeščanje objektov mejijo na brežine, objekti lahko delno posegajo tudi na območja brežin.
(5) Izven območij, določenih z gradbenimi mejami, se poleg lesenih bungalovov oziroma glamping hišk dopušča le še ureditev morebitno potrebnega dodatnega sanitarnega objekta na območju F2.
(6) Umeščanje dopustnih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas je ob upoštevanju določil tega odloka možno na celotnem območju OPPN.
Odstopanja pri kapaciteti objektov:
(7) Preseganje določenih maksimalnih kapacitet objektov in ureditev ni dopustno, med tem ko za odstopanje navzdol ni omejitev.
Odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov:
(8) Zaradi prilagajanja projektnim rešitvam arhitekture so dovoljena odstopanja od predvidenih zunanjih ureditev, prikazanih na ureditveni situaciji.
(9) V skladu s projektno rešitvijo je dopustna tudi sprememba dostopov do posameznih objektov in ureditev.
Odstopanja od predvidene parcelacije:
(10) Dopustna so odstopanja od predvidene parcelacije, pod pogojem, da se omogoča ustrezna ureditev parcele za dostopno cesto.
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture:
(11) Pri prometni, komunalni, energetski in komunikacijski infrastrukturi so dopustna odstopanja od predvidenih rešitev (kot so lokacije posameznih infrastrukturnih naprav, poteki infrastrukturnih vodov in lokacije priključnih mest), če je zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč in nosilcev urejanja prostora. Spremembe ne smejo bistveno odstopati od načrtovanih rešitev OPPN in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Omejitve ne veljajo za izgradnjo javne komunalne infrastrukture.
(12) V skladu z zgornjim odstavkom je dopusten tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano v grafičnem načrtu 4.2 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav.
(13) Dopustna je sprememba lokacije nove transformatorske postaje, če je za to pridobljeno soglasje lastnika zemljišč in Elektro Gorenjske.
(14) Dopustna je tudi gradnja druge infrastrukture, ki z OPPN ni posebej načrtovana. V tem primeru je treba pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(15) Odstopanja ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja.
(1) OPPN se lahko izvaja etapno po funkcionalnih enotah. Objekti se lahko gradijo tudi posamično znotraj funkcionalnih enot, dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajeni del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. Navedena etapnost je možna le pod pogojem, da je sočasno z izgradnjo posameznih objektov oziroma delov objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Pogoj za umeščanje novih objektov in ureditev na spodnjem platoju (v F1) je predhodna izvedba protipoplavnega nasipa, kar pa ni pogoj za izvajanje predvidenih prostorskih ureditev na srednjem in zgornjem platoju (v F2). Za izvajanje predvidenih ureditev na območju kampa v F2 omejitve fazne gradnje, ki so določene za F1, ne veljajo.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. V primeru, da ob gradnji pride do poškodovanj obstoječih infrastrukturnih vodov, jih je izvajalec dolžan takoj obnoviti.
(2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(3) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
(posegi dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(1) OPPN velja do izvedbe vseh predvidenih prostorskih ureditev. Prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom občine.
(2) Po izvedbi z OPPN predvidenih prostorskih ureditev so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije, s katerimi se ne spreminja zunanji gabarit objektov in njihova konstrukcijska zasnova,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustne v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne na območju OPPN.
(dopustne ureditve na območjih predvidenih širitev območja OPPN)
(1) Sočasno s potekom postopka priprave tega OPPN poteka postopek priprave prvih sprememb in dopolnitev OPN Občine Jesenice, s katerimi je med drugim predvidena tudi širitev območja OPPN, ki ga obravnava ta odlok.
(2) Predvideni sta dve širitvi območja OPPN:
– območje širitve proti vzhodu (Š1 – vzhod) obsega zemljišča in dele zemljišč s parc. št. 360/58, 360/59, 360/206, 360/207, 360/208, 360/140, 361/16, 361/19, 361/22, 361/23, 360/142, 361/18, 361/21, 361/24, 361/25, 361/26, 361/27, 726/22, 360/209, 361/28, 361/29, 361/30 in 361/31, vse k.o. Blejska Dobrava in meri cca 1,1 ha;
– območje širitve proti jugu (Š2 – jug) obsega zemljišča in dele zemljišč s parc. št. 726/21, 360/36, 360/56, 360/268, vse k.o. Blejska Dobrava in meri cca 0,5 ha.
(3) Po uveljavitvi prvih sprememb in dopolnitev OPN Občine Jesenice, s katerimi se bosta zgoraj navedeni območji priključili k OPPN, ki ga obravnava ta odlok, so na območjih širitev dopustne naslednje ureditve:
– Š1 – vzhod:
– območje se uporablja za odlaganje naplavin in se lahko zasuje do novo predvidene kote spodnjega platoja (kot določa 8. člen tega odloka),
– po prenehanju uporabe deponije so dopustne ureditve zunanjih športno-rekreacijskih površin (le umeščanje ploskovnih športno-rekreacijskih objektov kot so npr. igrišče za tenis, odbojko, otroško igrišče, ureditev plaže ipd.).
– Š2 – jug:
– dopustna je širitev kampa za potrebe urejanja novih kampirnih prostorov,
– na območju se lahko uredi dodatnih 5 (pet) lesenih bivalnih enot v gozdu (npr. glamping hiške na drevesih), ki pa morajo biti načrtovane čim bolj sonaravno.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Jesenice, v prostorih Oddelka za okolje in prostor, in na Upravni enoti Jesenice.
Nadzor nad zakonitostjo odloka izvaja pristojno ministrstvo, nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojna inšpekcijska služba.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-9/2015
Jesenice, dne 18. junija 2015
Tomaž Tom Mencinger l.r.
