Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB in sprem.), 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in spr.) ter 13. in 140. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in spr.) je Občinski svet Občine Jesenice na 7. redni seji dne 18. 6. 2015 sprejel

Ta odlok podrobneje določa pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja, in sicer:

– pomoči na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim organom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014, str. 1); v nadaljevanju: Uredba št. 702/2014/EU); v nadaljevanju: državna pomoč;

– pomoč na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352/1, z dne 24. 12. 2013; v nadaljevanju: Uredba št. 1407/2013/EU); v nadaljevanju: pomoč de minimis;

– ostali ukrepi.

(1) Pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja po tem odloku se zagotavljajo iz proračuna Občine Jesenice (v nadaljevanju: občina).

(2) Višina sredstev se za vsako leto določi s proračunom občine.

(1) Pomoči po tem odloku se dodeljujejo v obliki nepovratnih sredstev, in sicer dotacije oziroma subvencionirane storitve.

(2) Pomoči, opredeljene v členih 9., 10., 11., 12., 13. in 14. tega odloka, so državne pomoči.

(3) Pomoči, opredeljene v členih 16., 17. in 18., so pomoči de minimis.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

(1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

(2) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;

(3) »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;

(4) »mikro, mala in srednja podjetja« pomenijo podjetja, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe št. 702/2014/EU;

(5) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi (v nadaljnjem besedilu: Priloga I), razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

(6) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;

(7) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;

(8) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;

(9) »nosilec kmetijskega gospodarstva« je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepa tega odloka;

(10) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;

(11) »območja z omejenimi možnostmi« pomenijo območja, kot so določena v 32. členu Uredbe (EU) št. 1305/2013;

(12) »člani kmetijskega gospodinjstva« so člani družine, ki imajo enak naslov stalnega bivališča, kot je sedež kmetijskega gospodarstva, razen delavcev na kmetiji;

(13) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;

(14) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;

(15) »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;

(16) »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;

(17) »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;

(18) »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;

(19) »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami«, pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:

a. predhodnega triletnega obdobja ali

b. triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;

(20) »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v 43. točki 2. člena Uredbe št. 702/2014/EU;

(21) »podjetje v težavah« je podjetje iz 14. točke 2. člena Uredbe št. 702/2014/EU;

(22) »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj povezana najmanj v enem izmed razmerij:

a. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

b. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

c. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

d. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a. do d. preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini se sredstva usmerjajo preko naslednjih ukrepov:

(1) Državne pomoči na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:

– Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, skladno s 14. členom Uredbe št. 702/2014/EU;

– Ukrep 2: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, skladno z 29. členom Uredbe št. 702/2014/EU;

– Ukrep 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij, skladno z 28. členom Uredbe št. 702/2014/EU;

– Ukrep 4: Pomoč za komasacijo kmetijskih in gozdnih zemljišč, skladno s 15. in 43. členom Uredbe št. 702/2014/EU;

– Ukrep 5: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja, skladno z 21. členom Uredbe št. 702/2014/EU;

– Ukrep 6: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode, skladno s 24. členom Uredbe št. 702/2014/EU.

(2) Izvajajo se naslednje pomoči de minimis (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013):

– Ukrep 7: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji;

– Ukrep 8: Nove investicije za delo v gozdu;

– Ukrep 9: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja.

(3) Ostali ukrepi v občini:

– Ukrep 10: Šolanje na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih;

– Ukrep 11: Delovanje društev in njihovih združenj.

(1) Pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 21, 24 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primeru ukrepa po členu 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine.

Pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči »de minimis« po Uredbi št. 1407/2013/EU, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine.

(2) V primerih posegov v kmetijska zemljišča so upravičenci pravne in fizične osebe, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.

(3) Člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva.

(4) Organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev s področij pomoči.

(5) Dijaki programov s področja kmetijstva in gozdarstva in imajo stalno prebivališče na območju občine.

(6) Registrirana stanovska ter interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine.

(7) Posamezni upravičenci bodo natančneje opredeljeni pri posameznem ukrepu.

(8) Do pomoči po tem odloku niso upravičeni subjekti, ki so:

– podjetja v težavah (velja samo za ukrepe državne pomoči iz poglavja II.A tega odloka);

– v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji;

– velika podjetja;

– subjekti, ki so za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije, če bi skupna pomoč presegala najvišje intenzivnosti ali zneska pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s to uredbo;

– nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali proračuna Evropske unije v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti;

– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije, v katerem je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

(9) Do pomoči de minimis (16., 17. in 18. člen odloka) niso upravičena podjetja iz sektorjev:

– ribištva in akvakulture,

– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,

– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:

– če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,

– če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(1) Za ukrepe po Uredbi št. 702/2014/EU se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek, razen v primeru podpor za publikacije iz ukrepa Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.

(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

– ime in velikost podjetja;

– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;

– lokacijo projekta ali dejavnosti;

– seznam upravičenih stroškov;

– vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter

– izjave vlagatelja:

– da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter

– glede izpolnjevanja pogojev iz prve in šeste alineje osmega odstavka 6. člena tega odloka.

(1) Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru posameznega ukrepa.

(2) Pomoč je dodeljena takrat, ko se pravica do prejema pomoči prenese na upravičenca na podlagi veljavnega nacionalnega pravnega režima, oziroma ko sklep o dodelitvi pomoči postane pravnomočen.

(3) Naložbe oziroma dela ali storitve, ki so odobrene z javnim razpisom, morajo biti zaključene pred zadnjim izplačilom zahtevka.

(4) Po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev.

(5) Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega odloka, mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom. Dokumentacijo in pogodbo o dodelitvi sredstev mora hraniti še najmanj 10 let po zadnjem izplačilu sredstev.

(6) Občina evidence o državni pomoči in pomoči de minimis hrani 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči.

(7) Upravičenec mora po izplačilu sredstev omogočiti, da Komisija za terenske oglede, ki jo s sklepom imenuje župan, lahko v naslednjih 5 letih preveri, če se naložba uporablja za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva in preveri predpisano dokumentacijo.

(8) Upravičeni prejemnik sredstev ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.

(9) Upravičenec, ki je že pridobil pomoč iz tega odloka, za isto naložbo, kot jo je navedel v vlogi, ne more kandidirati naslednjih 5 let.

(10) Upravičenec, ki od svoje vloge odstopi (razen v primerih višje sile, v skladu z definicijo nacionalnih operativnih strateških dokumentov državnih razpisov za področje kmetijstva) po že odobreni pomoči iz tega odloka, ne more kandidirati naslednji 2 leti.

(11) Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen za pomoč, razen kadar na podlagi nacionalne zakonodaje o DDV ni izterljiv.

(12) Državna pomoč oziroma pomoč de minimis ne sme biti namenjena za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo.

(13) Državna pomoč oziroma pomoč de minimis ne sme biti pogojena s prednostjo uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.

(14) Pomoči iz tega odloka se ne uporabljajo za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.

(15) Ta odlok se ne uporablja za ukrepe državne pomoči, ki so sami po sebi, zaradi z njimi povezanih pogojev ali zaradi metode njihovega financiranja, neločljivo povezani s kršitvijo prava Unije, zlasti za:

(a) pomoč, pri kateri je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v zadevni državi članici ali da ima tam večino poslovnih enot;

(b) pomoč, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;

(c) pomoč, ki upravičencem omejuje možnost za izkoriščanje rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

(16) Ta odlok se ne uporablja za nobeno individualno pomoč, katere bruto ekvivalent nepovratnih sredstev presega naslednje pragove:

a) Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih, povezanih s primarno kmetijsko proizvodnjo, kot je navedeno v 14. členu Uredbe št. 702/2014/EU: 500.000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt;

b) Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih, kot je navedeno v 29. členu Uredbe št. 702/2014/EU: 500.000 EUR na podjetje in na naložbeni projekt.

(17) Pri pomoči de minimis iz 16., 17. in 18. člena tega odloka pomoč dodeljena enotnemu podjetju ne sme presegati 200.000 EUR v obdobju treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije. Izjema velja za podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, kjer skupna pomoč de minimis ne sme presegati 100.000 EUR v obdobju treh proračunskih let.

(1) Predmet pomoči so naložbe za izboljšanje pogojev za delovanje kmetijskih gospodarstev v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo.

(2) Namen pomoči:

– posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje;

– povečanje konkurenčnosti primarnega kmetijskega sektorja, saj je na majhnih kmetijah dvig produktivnosti z novimi tehnologijami ključnega pomena za ohranitev in razvoj primarne dejavnosti na kmetijah ter predpogoj za izboljšanje okolja, varnosti, higiene in dobrobiti živali.

(3) Cilji pomoči so:

– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;

– izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;

– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo.

(4) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, opredeljena v prvem oziroma drugem odstavku 6. člena tega odloka, in so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji.

(5) Splošni pogoji upravičenosti:

– upravičenec mora imeti v času oddaje vloge za investicijo MID številko ter v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin. Za en ha primerljivih površin se po podatkih GERK štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov ali drugih površin;

– naložba mora ustrezati veljavnim veterinarsko sanitarnim, zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam (napisana in podpisana izjava s strani upravičenca o ustreznosti naložbe);

– za naložbo morajo upravičenci predložiti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje) – kjer je to potrebno;

– naložba mora biti v skladu z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja (pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU, je pogojena s tem, da sta bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za izvedbo zadevnega naložbenega projekta);

– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja.

(6) Posebni pogoji upravičenosti:

– upravičenec mora poleg vloge, zahtevane z javnim razpisom, predložiti mnenje kmetijsko svetovalne službe in načrte ureditve, kjer je to potrebno, kar se določi z javnim razpisom;

– za posege v kmetijska zemljišča opravi Komisija za terenske oglede v kmetijstvu predhodni ogled ter pripravi mnenje.

(7) Upravičeni stroški vključujejo:

– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;

– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);

– stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vrednosti;

– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;

– stroški nakupa in postavitve rastlinjaka s pripadajočo opremo (razen za opremo za namakanje);

– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …);

– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;

– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki …);

– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, vključno s stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;

– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije (krčenje drevesne zarasti in grmičevja, ravnanje zemljišča, odstranjevanja skal);

– naložbe v cestno in ostalo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih, ki niso javne poti ter zemljišča (dovozne poti do kmetijskega gospodarstva v zasebne namene, poljske poti …);

– urejanje in komasacija kmetijskih zemljišč (stroški zemeljskih del).

(8) Pomoč se ne dodeli za:

– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;

– zasaditev letnih rastlin;

– dela v zvezi z odvodnjavanjem;

– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;

– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;

– za že izvedena dela;

– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;

– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;

– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;

– obratna sredstva.

(9) Intenzivnost pomoči je omejena na:

– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;

– stopnje se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 odstotkov za:

– mlade kmete, ki so bili vzpostavljeni v petih letih pred zahtevkom za pomoč,

– naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami.

(10) Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če gre za podjetje na območju z omejenimi možnostmi.

(11) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Predmet pomoči:

Z ukrepom bo občina podprla manjše investicije v obnovo objektov, ki imajo poseben pomen za ohranjanje kulturne in naravnedediščine na kmetijskih gospodarstvih (kozolci, kašče, sušilnice sadja, čebelnjaki, žage, mlini …).

(2) Cilji pomoči:

– ohranitev naravne in kulturne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.

(3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, opredeljena v prvem odstavku 6. člena tega odloka, in imajo v lasti stavbe kulturne in naravne dediščine, ki ležijo na območju občine.

(4) Splošni pogoji upravičenosti:

– dokazilo o vpisu v register nepremične dediščine;

– pred obnovo stavb kulturne in naravne dediščine upravičenec predloži izjavo, da bo pri obnovi sledil usmeritvam Zavoda za naravno in kulturno dediščino, če so le-te za posamezno obnovo potrebne;

– v primeru, da gre za rekonstrukcijo, upravičenec predloži dokazilo, da gre za zgodovinsko izpričano lokacijo in obstoj objekta (fotodokumentacija, zemljiškoknjižni izpisek, katastrski načrt);

– vsa potrebna dovoljenja za obnovo objekta (npr. lokacijska informacija);

– do pomoči niso upravičeni objekti, ki so sofinancirani s strani Republike Slovenije in Evropske unije;

– podrobnejši pogoji bodo opredeljeni v javnem razpisu.

(5) Upravičeni stroški so:

– stroški naložbe v opredmetena sredstva:

– nabava materiala za obnovo;

– stroški gradbenih in obrtniških del;

– pri posameznih gradbenih in obrtniških delih se upoštevajo stroški dobave gotovih elementov (nakup in prevoz), njihova montaža in stroški izvedbe del na licu mesta (stroški materiala, prevoza in opravljenih del);

– investicijska dela (pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva).

(6) Intenzivnost pomoči:

– do 100 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine 10.000 EUR letno. Investicijska dela v okviru stroškov naložbe lahko predstavljajo do 10.000 EUR letno.

(7) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Predmet pomoči je sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:

– naravnih nesreč,

– slabih vremenskih razmer, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer,

– bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter

– zaščitenih živali.

(2) Namen pomoči je povečanje obsega zavarovanj in s tem zmanjšanje izgub zaradi naravnih nesreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer, bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali.

(3) Splošni pogoji upravičenosti:

– veljavna zavarovalna polica z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.

(4) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, opredeljena v prvem odstavku 6. člena tega odloka, so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.

(5) Upravičeni stroški:

– sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje pred naravnimi nesrečami;

– sofinanciranje zavarovalne premije za zavarovanje pred slabimi vremenskimi razmerami, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugimi slabimi vremenskimi razmerami;

– sofinanciranje zavarovalne premije za bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah za eno zavarovalno leto;

– sofinanciranje zavarovalne premije za zaščitene živali;

– sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij vključuje tudi pripadajoči davek od prometa zavarovalnih poslov.

(6) Intenzivnost pomoči:

– pomoč občine znaša razliko med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 65 odstotkov upravičenih stroškov zavarovalne premije.

(7) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel ter neugodne posestne strukture je namen pomoči vzpodbuditi večji interes za menjavo kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.

(2) Upravičenci do pomoči so določeni v prvem odstavku 6. člena tega odloka in imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.

(3) Splošni pogoji upravičenosti:

– načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč;

– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;

– podrobnejši pogoji bodo opredeljeni v javnem razpisu.

(4) Upravičeni stroški so stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi (zaokrožitvi) kmetijskih in gozdnih zemljišč, vključno s stroški pregleda.

(5) Intenzivnost pomoči:

– do 100 odstotkov dejansko nastalih upravičenih stroškov.

(6) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Namen pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem sektorju.

(2) Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov.

(3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, opredeljena v prvem odstavku 6. člena tega odloka, ter njihovi člani in delavci in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju in izpolnjujejo pogoje iz osmega odstavka 6. člena tega odloka.

(4) Izvajalci dejavnosti prenosa znanja in informiranja so pravne ali fizične osebe, ne glede na velikost, ki so ustrezno registrirane in zagotavljajo ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti s področja zadevne pomoči.

(5) Prejemnik pomoči:

– pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja. Pomoč za stroške iz druge alineje sedmega odstavka tega člena se lahko izplača neposredno upravičencem.

(6) Splošni pogoji upravičenosti:

– Pomoč iz prve alineje sedmega odstavka tega člena ne vključuje neposrednih plačil upravičencem.

– Izvajalec pomoči mora zagotoviti, da bo izobraževanje oziroma usposabljanje dostopno vsem upravičencem na območju občine. Če dejavnosti zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah, ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.

– Izvajalec pomoči je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja ali svetovanja z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci (upravičenci) morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani oziroma delavci.

– Podrobnejši pogoji upravičenosti ter vsebine v okviru prenosa znanja in informiranja bodo opredeljeni v javnem naročilu.

(7) Pomoč se dodeli za naslednje upravičene stroške:

– stroške organizacije izobraževanj, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami in inštruiranjem, ter stroške predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja;

– stroške potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev.

(8) Intenzivnost pomoči:

– do 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(9) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim naročilom.

(1) Namen pomoči je doseči večjo prepoznavnost proizvajalcev na trgu ter ozaveščanje javnosti o ponudbi kakovostnih kmetijskih proizvodih.

(2) Pomoč krije stroške:

– organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih;

– publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih.

(3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, opredeljena v prvem odstavku 6. člena tega odloka, in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju ter izpolnjujejo pogoje iz osmega odstavka 6. člena tega odloka.

(4) Izvajalci storitev so organizacije ali subjekti, ne glede na velikost, in ki so registrirani za opravljanje dejavnosti ali storitev s področja zadevne pomoči.

(5) Prejemnik pomoči:

– pomoč se izplača izvajalcu storitev, razen za stroške iz prve in druge alineje šestega odstavka tega člena, kjer se pomoč lahko izplača neposredno upravičencem.

(6) Upravičeni stroški za organizacijo tekmovanj, sejmov in razstav ter udeležbo na njih:

– stroški udeležbe,

– potni stroški in stroški prevoza živali,

– stroški publikacij in spletnih mest, v katerih je dogodek napovedan,

– najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja,

– simbolične nagrade do vrednosti 1.000 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja.

(7) Upravičeni stroški za publikacije:

– stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upravičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

(8) Splošni pogoji upravičenosti:

– Publikacije ne smejo vsebovati navedb o posameznem podjetju, blagovni znamki ali poreklu, z izjemo navedbe o poreklu kmetijskih proizvodov, ki jih zajemajo sheme kakovosti, kot so opredeljene v drugem odstavku 20. člena (alineja a) Uredbe št. 702/2014/EU, če takšna navedba natanko ustreza označbi, zaščiteni v Uniji, ter za sheme kakovosti, kot so opredeljene v drugem odstavku 20. člena (alineji b in c) Uredbe št. 702/2014/EU, če je takšna navedba sekundarna v sporočilu.

– Spodbujevalne ukrepe lahko izvajajo skupine proizvajalcev ali druge organizacije ne glede na njihovo velikost.

– Pomoč za simbolične nagrade se izplača ponudniku spodbujevalnih ukrepov le, če je bila nagrada dejansko dodeljena in je bil predložen dokaz o tem.

– Pomoč za spodbujevalne ukrepe je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine.

– Kadar spodbujevalni ukrep izvajajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za udeležbo, vsak prispevek v smislu upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev pa je omejen na stroške izvajanja spodbujevalnih ukrepov.

– Podrobnejši pogoji upravičenosti ter vsebine v okviru spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode bodo opredeljeni v javnem naročilu.

(9) Intenzivnost pomoči: do 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(10) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim naročilom.

(1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določenih v 9., 10., 11., 12., 13. in 14. členu tega odloka ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v 14., 15., 21., 24., 28. in 29. členu Uredbe št. 702/2014/EU ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.

(2) Pomoč izvzeta z Uredbo št. 702/2014/EU se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo št. 702/2014/EU.

(3) Pomoč izvzeta z Uredbo št. 702/2014/EU, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi št. 702/2014/EU.

(4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.

(1) Namen te pomoči je z ukrepom prispevati k ustvarjanju pogojev in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej nosilcev in članov kmečkega gospodarstva. Podpiramo kmetijska gospodarstva, ki bodo obstoječo primarno dejavnost z zagonom in širjenjem dopolnilne dejavnosti dvignili, povečali konkurenčnost kmetije in zagotovili dodatni vir dohodka, kar bo dolgoročno vplivalo na obstoj primarne dejavnosti na kmetiji.

(2) Pomoči bodo dodeljene naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dejavnosti v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter nekmetijskih dejavnosti ali za posodobitev in širjenje že obstoječih dejavnosti.

(3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, opredeljena v prvem odstavku 6. člena tega odloka, ter člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva, in se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih in živilskih proizvodov oziroma nekmetijskimi dejavnostmi.

(4) Splošni pogoji upravičenosti:

– registracija dejavnosti;

– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. Če le tega še nimajo, ga upravičenci morajo predložiti v 12 mesecih po izvedeni celotni investiciji;

– upravičenec mora imeti v času oddaje vloge MID številko ter v uporabi najmanj 1 ha primerljivih površin. Za en ha primerljivih površin se, po podatkih GERK, štejejo: 1 ha njiv, 2 ha travnikov oziroma ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov, 0,2 ha vrtov, vključno z zavarovanimi prostori pri pridelavi vrtnin, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž ali 6 ha barjanskih travnikov oziroma drugih površin;

– naložba mora ustrezati veterinarsko sanitarnim, zdravstveno sanitarnim in okoljevarstvenim zahtevam;

– upravičenci morajo imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije (lokacijsko informacijo, gradbeno dovoljenje – kjer je to potrebno);

– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu s predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;

– kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev kmetijske mehanizacije ali opreme v objektih v proces dela dejavnosti;

– po zaključku investicije mora biti investicija v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva vsaj še 5 let po izplačilu sredstev;

– dejavnost, za katero je upravičenec pridobil sredstva po tem odloku, mora upravičenec opravljati vsaj še 5 let po zaključeni investiciji;

– upravičenec mora poleg vloge, zahtevane v razpisu, predložiti mnenje kmetijsko svetovalne službe in načrte ureditve, kjer je to potrebno, kar se določi v razpisu.

(5) Upravičeni stroški:

– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;

– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;

– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic, honorarji arhitektov, stroški za študije izvedljivosti in blagovnih znamk;

– stroški nakupa opreme in naprav, ki je nujno potrebna in neposredno povezana s tehnološkim postopkom in trženjem glede na vrsto dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.

(6) Intenzivnost pomoči je omejena na:

– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe.

Stopnje se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 odstotkov za:

– mlade kmete, ki so bili vzpostavljeni v petih letih pred zahtevkom za pomoč,

– naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami.

(7) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Namen ukrepa je zmanjšanje nesreč v gozdu ter boljša strojna in tehnična oprema kmetijskih gospodarstev, ki imajo v lasti gozdne površine.

(2) Pomoči bodo dodeljene naložbam v stroje in manjšo opremo za kvalitetnejše delo v gozdu.

(3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, opredeljena v prvem odstavku 6. člena tega odloka, in imajo v lasti gozdne površine.

(4) Splošni pogoji upravičenosti:

– upravičenec predloži dokazilo o lastništvu gozdnih parcel (podrobneje se določi z javnim razpisom);

– kot zaključek naložbe se šteje tehnični prevzem ali vključitev gozdarske mehanizacije ali opreme v proces dela v gozdu;

– po zaključku investicije mora investicija biti v uporabi za namen, za katerega je upravičenec pridobil sredstva, vsaj še 5 let po izplačilu sredstev.

(5) Upravičeni stroški so stroški gozdarskih strojev in oprema za delo v gozdu (npr. manjša gozdarska mehanizacija; motorne žage, cepilci in zaščitna oprema za delo v gozdu …).

(6) Intenzivnost pomoči je omejena na:

– do 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;

– stopnje se lahko povečajo za 20 odstotnih točk, če največja intenzivnost pomoči ne presega 90 odstotkov za:

– mlade kmete, ki so bili vzpostavljeni v petih letih pred zahtevkom za pomoč,

– naložbe na območjih z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami.

(7) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Namen ukrepa je podpiranje usposabljanja, izobraževanja, prenosa dobrih praks in novih znanj ter promocija na področju dopolnilnih dejavnosti in gozdarstva, kar bi doprineslo k večji konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.

(2) Predmet pomoči:

– organizacija izobraževanj, usposabljanj in svetovanj kmetom na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja ter udeležba na njih;

– organizacija sejmov, razstav, tekmovanj in forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi ter sodelovanje na njih;

– publikacije, kot so katalogi in spletišča.

(3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva (prvi odstavek 6. člena odloka) ter njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo in trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ter organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev iz področij pomoči.

(4) Splošni pogoji upravičenosti:

– Izvajalec izobraževanj, usposabljanjj in svetovanj mora zagotoviti, da bo pomoč dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na območju občine;

– če je izvajalec skupina proizvajalcev ali druga kmetijska organizacija za vzajemno pomoč, mora zagotoviti, da je pomoč dostopna tudi nečlanom, prispevek za udeležbo nečlanov se omeji na stroške za zagotavljanje storitev;

– izvajalec izobraževanj, usposabljanj oziroma svetovanj je dolžan po zaključenem usposabljanju naročniku – občini predložiti seznam upravičenih udeležencev izobraževanja in usposabljanja, z vsemi zakonsko obveznimi podatki: udeleženci morajo biti vpisani v register kmetijskih gospodarstev ali morajo biti njihovi družinski člani;

– kmetijska gospodarstva, ki kandidirajo za pridobitev različnih usposabljanj in izobraževanj, to dokazujejo z dokazilom o udeležbi na izobraževanju ali usposabljanju in dokazilom o uspešnem zaključku usposabljanja;

– pri predstavitvah v publikacijah, kot so katalogi ali spletišča, mora izvajalec zagotoviti, da material na kateremkoli mediju vsebuje dejanske podatke o proizvajalcih iz določenega območja ali dejanske podatke o proizvajalcih danega proizvoda ter da so informacije in predstavitve nevtralne in imajo vsi zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo;

– podrobnejši pogoji bodo opredeljeni v javnem razpisu.

(5) Upravičeni stroški so stroški:

a. Izobraževanja, usposabljanja ter svetovanja kmetom na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja:

– stroški organiziranja in izvedbe programov usposabljanja in izobraževanja (prostor, predavatelji, oglaševanje);

– stroški svetovalnih storitev: (sem ne spadajo trajne ali občasne svetovalne storitve, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje);

– stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije;

– stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje.

b. Sejmi, razstave, tekmovanja in forumi za izmenjavo znanj med gospodarstvi:

– stroški vstopnin,

– potni stroški,

– najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroški njihove postavitve in razstavljanja,

– materialni stroški priprave in dostave izdelkov za razstave, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 1.000 EUR na nagrado in zmagovalca.

c. Publikacije (katalogi in spletišča):

– stroški priprave in tiska publikacij, katalogov in

– stroški oblikovanja in priprave spletnih strani.

(6) Višina pomoči se dodeli v višini do 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(7) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Pri dodeljevanju pomoči se upošteva kumulacija pomoči, ki določa, da se pomoči, ki jih prejme upravičenec iz kateregakoli javnega vira za iste upravičene stroške in namene, seštevajo in ne smejo preseči maksimalne višine pomoči, določene s pravili pomoči »de minimis«.

(2) Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.

(3) Pomoč »de minimis« dodeljena v skladu z Uredbo št. 1407/2013/EU, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012.

(4) Pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredbo št. 1407/2013/EU se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje (200.000 oziroma 100.000 EUR).

(1) Namen ukrepa je zagotoviti usposobljene kadre za delo v kmetijstvu in gozdarstvu.

(2) Upravičenci so dijaki poklicnih in srednješolskih programov s področja kmetijstva in gozdarstva in imajo stalno prebivališče v občini.

(3) Splošni pogoj upravičenosti:

– uspešno zaključeno šolanje v preteklem letu.

(4) Pomoč se dodeli v višini do 400 EUR/dijaka (neto) v šolskem letu.

(5) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Društva predstavljajo temelj za izmenjavo znanj in izkušenj med prebivalstvom, ki živi na podeželju. Z ukrepom se spodbuja delovanje društev, s tem pa se dolgoročno dvigne tudi kvaliteto življenja na podeželju.

(2) Pomoči bodo dodeljene za sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja kmetov in drugih neprofitnih združenj povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja.

(3) Upravičenci so društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na območju občine na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

(4) Splošni pogoji upravičenosti:

– društva, registrirana za delovanje na območju občine, oziroma delujejo na območju občine;

– sofinancirajo se izključno nepridobitne dejavnosti društev.

(5) Posebni pogoji upravičenosti:

– odločba o vpisu v register društev;

– seznam članov društva iz območja občine.

(6) Upravičeni stroški so materialni stroški za delovanje društva.

(7) Višina sofinanciranja je do 100 odstotkov upravičenih stroškov.

(8) Znesek pomoči za ukrep se določi z javnim razpisom.

(1) Pomoči se bodo, razen za ukrepa iz 13. in 14. člena tega odloka, dodeljevale na podlagi letno izvedenega javnega razpisa, v katerem občina podrobneje določi merila ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev. Za izvedbo postopka župan imenuje komisijo.

(2) O dodelitvi sredstev po tem odloku odloča direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba.

(1) Javni razpis določa višino razpoložljivih sredstev za posamezni ukrep, najvišjo višino dodeljene pomoči za posamezen ukrep, merila ter način uveljavljanja in koriščenja sredstev.

(2) Javni razpis je objavljen na krajevno običajen način in vsebuje:

– ime oziroma naziv in sedež občine, ki dodeljuje sredstva;

– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;

– predmet javnega razpisa oziroma ukrepe, za katere se dodeljujejo sredstva;

– navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu ter pogoje za pridobitev sredstev;

– okvirno višino sredstev, ki je na razpolago za posamezne ukrepe javnega razpisa, ter najvišjo višino dodeljene pomoči za posamezne ukrepe na upravičenca;

– merila za vrednotenje vlog;

– rok in način oddaje vlog za dodelitev sredstev;

– kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo;

– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;

– rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa;

– navedba o tem, kdo s sklepom odloči o dodelitvi sredstev in kdo o pritožbi zoper ta sklep;

– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev.

(3) Če je za določen ukrep manjše število vlog glede na razpoložljiva sredstva, se s sklepom direktorja občinske uprave lahko prerazporedijo na drug ukrep znotraj okvira javnega razpisa oziroma javnega naročila.

(4) Za izvedbo postopka javnega razpisa se uporabljajo področni predpisi.

(1) Razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa pripravi strokovna komisija z vsemi podatki, ki omogočajo izdelati popolno vlogo.

(2) Razpisna dokumentacija vsebuje:

– besedilo javnega razpisa;

– prijavni obrazec, ki vsebuje osnovne podatke o vlagatelju, podatke o predmetu sofinanciranja in izjave vlagatelja;

– navedbo potrebnih dokumentov, ki jih mora vlagatelj predložiti kot dokazilo, da izpolnjuje pogoje za kandidiranje na javnem razpisu;

– merila za vrednotenje vlog;

– vzorec pogodbe o sofinanciranju;

– druge priloge.

(1) Vloge, prispele na javni razpis pregleda in oceni komisija, ki jo imenuje in razrešuje župan. Sestavljajo jo predsednik in najmanj dva člana komisije, ki ne smejo biti z vlagatelji interesno povezani v smislu poslovne povezanosti ali sorodstvenega razmerja, razen v primeru, da komisije ni mogoče sestaviti drugače.

(2) Naloge strokovne komisije so:

– pripravi razpisno dokumentacijo;

– ugotavlja pravočasnost prispelih vlog;

– odpira prispele vloge;

– preveri formalno pravilnost vloge;

– ugotovi, ali prijavitelji izpolnjujejo pogoje;

– strokovno pregleda vloge in jih oceni skladno z merili za vrednotenje;

– pripravi predlog dodelitve sredstev.

(1) Po preteku razpisnega roka strokovna komisija odpre po vrstnem redu prispele vloge in ugotovi njihovo formalno popolnost. O odpiranju vlog komisija sestavi zapisnik.

(2) Pristojni uslužbenec pozove vlagatelje, ki so oddali nepopolne vloge, za dopolnitev. Rok za dopolnitev vloge je največ 8 dni od prejema poziva za dopolnitev vloge.

(3) Vloge, ki niso pravočasno ali niso bile dopolnjene v danem roku ali jih ni vložila upravičena oseba, pristojni oddelek zavrže s sklepom. Zoper sklep, s katerim je vloga zavržena, ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 8 dni od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča župan Občine Jesenice. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem.

(4) Pred ocenjevanjem popolnih vlog bo strokovna komisija preverila, ali vloga ustreza predmetu in vsem pogojem razpisa. V primeru, da vloga ne bo ustrezala predmetu in ne bo izpolnjevala pogojev javnega razpisa, je komisija ne bo ocenjevala in bo vlogo zavrgla.

(5) Komisija za terenske oglede v kmetijstvu za vloge, s katerimi vlagatelji uveljavljajo posege v kmetijska zemljišča, pred strokovnim pregledom vlog, opravi terenski ogled ter na podlagi tega pripravi mnenje, ki ga predloži strokovni komisiji. Mnenje oziroma ugotovitve in predlogi komisije za terenske oglede se upoštevajo pri vrednotenju vlog, pogoji, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, pa se vključijo v pogodbo iz 28. člena tega odloka.

(6) O postopku in rezultatih ocenjevanja na podlagi meril za vrednotenje vlog, strokovna komisija sestavi zapisnik. Nato komisija pripravi predlog razdelitve sredstev posameznim upravičencem.

(1) Na podlagi končnega predloga razdelitve sredstev s strani strokovne komisije direktor občinske uprave oziroma pooblaščena oseba odloči o dodelitvi sredstev s sklepom, ki ga posreduje vsem vlagateljem. Zoper sklep o dodelitvi sredstev ima vlagatelj pravico do pritožbe v roku 8 dni od dneva vročitve sklepa o dodelitvi sredstev. O pritožbi odloča župan Občine Jesenice. Odločitev župana je dokončna. Proti dokončnemu upravnemu aktu, zoper katerega ni več mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, je dopusten upravni spor pred upravnim sodiščem.

(2) Sklep postane izvršljiv z dnem dokončnosti le-tega. Vlagatelji imajo možnost podati izjavo, da se odpovedujejo pravici do pritožbe, v tem primeru sklep postane dokončen že pred potekom pritožbenega roka.

(1) Po pravnomočnosti sklepa o dodelitvi sredstev se z upravičenci sklene pogodba, ki jo podpiše župan Občine Jesenice. V pogodbi se podrobneje uredijo način in pogoji koriščenja sredstev ter se opredelijo morebitna dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti.

(2) Upravičenec mora podpisano pogodbo, skupaj z dokazili, vrniti do roka, določenega v pogodbi, v nasprotnem primeru se domneva, da upravičenec odstopa od vloge in da je občina prosta obveznosti, ki bi zanjo izhajale iz sklepa o dodelitvi sredstev.

(1) Pomoči iz 13. in 14. člena tega odloka se bodo dodeljevale po postopku javnega naročanja v skladu z Zakonom o javnem naročanju oziroma v skladu z internimi navodili Občine Jesenice za oddajo javnih naročil brez objave.

(2) V razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila se določijo vsebina in način izvedbe dejavnosti oziroma storitev, ki so predmet podpore ukrepov iz 13. in 14. člena, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, okvirna višina sredstev za izvedbo dejavnosti oziroma storitev ter druga določila.

(3) Z izbranim izvajalcem se sklene pogodba, ki jo podpiše župan Občine Jesenice. V pogodbi se podrobneje uredijo predmet pogodbe, roki za izvedbo pogodbenih obveznosti izvajalca, vrednost del ter drugi pogoji koriščenja sredstev.

(1) Upravičenec oziroma izvajalec, pri katerem se ugotovi, da je sredstva pridobil nezakonito ali jih porabil nenamensko, oziroma del ali storitev ni izvršil v skladu s pogodbenimi določili, mora občini vrniti vsa pridobljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Natančni pogoji vrnitve sredstev, dodeljenih upravičencu oziroma izvajalcu, se določijo v pogodbi.

(2) Upravičenec oziroma izvajalec iz prejšnjega odstavka ne more pridobiti novih sredstev iz tega odloka še 5 let po vračilu vseh nezakonito pridobljenih sredstev skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Ta odlok se uporablja za Občino Jesenice in za uresničevanje strategije Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja, ki deluje na območju občine.

(1) Dajalec pomoči mora pristojnima ministrstvoma posredovati podatke o dodeljenih pomočeh v skladu z Uredbo o posredovanju podatkov in poročanju o dodeljenih državnih pomočeh in pomočeh po pravilu »de minimis« (Uradni list RS, št. 61/04, 22/07, 50/14). Poročilo mora zajemati podatke o višini dodeljenih sredstev po upravičencih in namenih.

(2) Nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev in izvajanjem aktivnosti opravlja občinska uprava.

(1) Določbe 9., 10., 11., 12., 13. in 14. člena tega odloka se začnejo uporabljati po pridobitvi pozitivnega mnenja pristojnega ministrstva in potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o pomoči z identifikacijsko številko pomoči. Župan o tem objavi obvestilo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Določbe 16., 17. in 18. člena tega odloka se začnejo uporabljati po pridobitvi pozitivnega mnenja pristojnega ministrstva.

(3) Ta odlok se uporablja za programsko obdobje 2014–2020.

(1) Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 45/11).

Uradni list RS, št. 45/2015 z dne 24. 6. 2015

1861. Odlok o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Jesenice, stran 4905.