Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Mozirje na 5. redni seji dne 9. 6. 2015 sprejel
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mozirje
(predmet občinskega prostorskega načrta)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Mozirje vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
– okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana,
– okvirna območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
– usmeritve za razvoj v krajini,
– usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in
– usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Izvedbeni del OPN za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN).
2. člen (vsebina in oblika OPN)
(1) Občinski prostorski načrt vsebuje tekstualni, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij:
I. | UVODNE DOLOČBE | |
II. | STRATEŠKI DEL | |
| 2.1 Splošne določbe | |
| 2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine | |
| 2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine | |
| 2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra | |
| 2.5 Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana | |
| 2.6 Določitev območij razpršene poselitve | |
| 2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo | |
| 2.8 Usmeritve za razvoj v krajini | |
| 2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč | |
| 2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev | |
| 2.11 Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča Mozirje, za katerega je izdelan urbanistični načrt | |
III. | IZVEDBENI DEL | |
| 3.1 Splošne določbe | |
| 3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji | |
| 3.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji | |
| 3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji | |
IV. | POSEBNE DOLOČBE | |
IV. | PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE | |
| (3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje karte: | |
| 1. Zasnova prostorskega razvoja občine | M 1:25000 |
| 2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra | M 1:25000 |
| 3. Zasnova območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, in območji razpršene poselitve | M 1:25000 |
| 4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo | M 1:25000 |
| 5. Usmeritve za razvoj v krajini | M 1:25000 |
| 6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč | M 1:25000 |
| (4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje: | |
| 1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste | M 1:25000 |
| 2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | M 1:25000 |
| 3. Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora | M 1:5000 |
| 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | M 1:5000 |
| (5) Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Mozirje: | |
| 1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta | |
| 2. Prikaz stanja prostora | |
| 3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, ter urbanistični načrt za urbano središče Mozirje | |
| 4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, vključno s poročilom o upoštevanju smernic ter opisom postopka pridobivanja smernic in mnenj | |
| 5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta | |
| 6. Povzetek za javnost | |
| 7. Okoljsko poročilo | |
| 8. Ostala gradiva, izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora | |
| 9. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta. | |
(pomen kratic in uporabljenih izrazov)
Posamezne kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– DI_DZP – delež zelenih površin,
– DI_H – višina stavb,
– EUP – enota urejanja prostora,
– FZ – faktor zazidanosti,
– GJI – gospodarska javna infrastruktura,
– MHE – mala hidroelektrarna,
– ON – območje naselja, določeno po Zakonu o prostorskem načrtovanju,
– OP – okoljsko poročilo,
– OPPN – občinski podrobni prostorski načrt,
– PIP – prostorski izvedbeni pogoji,
– PNRP – podrobnejša namenska raba prostora,
– PRS – Prostorski red Slovenije,
– RPE – register prostorskih enot,
– SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije,
– SURS – Statistični urad Republike Slovenije.
(pomen uporabljenih izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen s tem odlokom ni izrecno določen, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo veljavni predpisi.
(2) Izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, razen v primerih, ko iz utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) to ni možno. V tem primeru je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno dovoljenje ipd.).
2.1 Splošne določbe
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja, določa zasnovo prostorskega razvoja ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture, opredeljuje in določa območja naselij, območja razpršene gradnje in razpršene poselitve ter podaja usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja in teženj ter možnosti prostorskega razvoja)
(1) Današnja Občine Mozirje je bistveno manjša od nekdanje, ki je zajemala vse občine Zgornje Savinjske doline. Leži ob vstopu v Zgornjo Savinjsko dolino. Statistično je Občine Mozirje del večje Savinjske statistične regije, prostorsko in politično pa se, skupaj z ostalimi občinami Zgornje Savinjske doline, ter občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, povezuje v Savinjsko-Šaleško regijo. Naselje Mozirje je ohranilo nekdanjo vlogo središča celotne doline in zagotavlja funkcije, ki so pomembne za širše območje Zgornje Savinjske doline. Medobčinsko in občinsko središče Mozirje se razvija kot upravno središče Zgornje Savinjske doline.
(2) Območje Občine Mozirje zajema 54 km2 in meji na občine Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Braslovče. Po podatkih Statističnega urada RS (v nadaljnjem besedilu SURS) je leta 2010 na območju občine v osmih naseljih po registru prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu RPE) stalno bivalo 4100 prebivalcev. Območje Občine Mozirje je izrazito centralno poseljeno. Večina prebivalcev živi v medobčinskem in občinskem središču Mozirje, katerega del, s širitvijo poselitve postopoma postajata tudi Ljubija in Loke pri Mozirju. Mozirje se nahaja na vstopu v osrednji del Zgodnje Savinjske doline. Na hribovitih območjih Brezja, Ljubije, Lepe Njive, Dobrovelj, Radegunde in Šmihela nad Mozirjem se pretežno pojavljajo zaselki ter gruče posameznih objektov, predvsem kmetij in stanovanjskih objektov. Povprečna gostota poselitve v Občini Mozirje znaša 76 prebivalcev na km2, kar je 78 % slovenskega povprečja (podatek SURS, 2010).
(3) Poselitveni vzorec v Občini Mozirje je posledica naravnih in zgodovinskih razmer tega območja. Prevladujoča poselitev strnjenega tipa se v občini pojavlja predvsem v dolini ob reki Savinji, kjer je značilna drobno členjena kmetijska krajina dolinskega dna, prekinjena z obvodno krajino obrečne vegetacije. Slikovito staro trško jedro Mozirje se je izoblikovalo ob sotočju Trnave in Mozirnice z reko Savinjo. Medobčinsko in občinsko središče Mozirje se je v nedavni preteklosti širilo predvsem proti zahodu z obsežno prostostoječo stanovanjsko pozidavo in proti vzhodu, kjer se je oblikovalo obsežno območje s centralnimi dejavnostmi in trgovskimi centri. Le manjši del Mozirja se je širil na desni breg Savinje, kjer se postopoma že spaja z Lokami pri Mozirju. Na desnem bregu Savinje je umeščen Mozirski gaj, ki skupaj s športno-rekreacijskim centrom Golte-Žekovec na skrajnem severozahodnem delu Občine Mozirje, predstavlja osrednjo turistično ponudbo občine. Stik med naselji in kmetijsko krajino oblikujejo visokodebelni sadovnjaki, vrtovi in kmetijsko-gozdarski (gospodarski) objekti – kozolci, lope … Naselja so po večini ohranila tipično naselbinsko strukturo. V naseljih Brezje, Ljubija, Lepa Njiva, Dobrovlje pri Mozirju, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem, deloma pa tudi v naseljih Mozirje in Loke pri Mozirju, prevladuje značilna avtohtona razpršena poselitev, v obliki manjših zaselkov, gruč stanovanjskih in kmetijskih objektov ter celkov.
(4) Naravni prirast prebivalstva v občini je v primerjavi s slovenskim povprečjem negativen, kar kaže na to, da se povprečna starost prebivalcev v občini dviga. Povprečna starost v občini je 40,6 let, kar je sicer manj od povprečja v Sloveniji. Selitveni prirast je sicer pozitiven, vendar v občini ostaja problem zaposlovanja predvsem višje in visoko izobraženega kadra, ki išče ustrezne možnosti za delo in bivanje v večjih središčih v neposredni okolici (Velenje, Celje).
(5) V Občini Mozirje primanjkuje delovnih mest, stopnja brezposelnosti je leta 2010 znašala 9,0 %, kar je manj od povprečja v Sloveniji. Delež zaposlitev občanov v občini, glede na vse zaposlitve občanov v vseh občinah, je izredno nizek in močno pod slovenskim povprečjem. V občini so pomembneje zastopani drobno gospodarstvo, trgovina, turizem in kmetijstvo. V zadnjem obdobju pa se razvijata predvsem turizem in trgovina, kjer se zagotavljajo tudi dodatna delovna mesta.
(6) V letu 2010 je bilo v občini 392 stanovanj na 1000 prebivalcev. Število stanovanjskih enot na območju občine kaže na primanjkljaj stanovanj.
(7) Oskrbne in storitvene dejavnosti so večinoma umeščene v Mozirju. V manjši meri pa tudi na Lepi Njivi in Šmihelu nad Mozirjem. V Občini Mozirje predvsem primanjkuje prostora za umeščanje različnih gospodarskih dejavnosti ter za razvoj turizma in za širitev turističnih kapacitet. Dobro je organizirano varstvo najmlajših in osnovno izobraževanje. Primarno zdravstveno varstvo je omogočeno v zdravstvenem domu v Mozirju, ki zajema tako splošne kot tudi specialistične ambulante. V Občini Mozirje so tudi sedež upravne enote in policijska postaja, pošta, knjižnica, galerija ter dvorana za kulturne in športne prireditve s športnimi igrišči.
(8) Vse kmetijske površine po dejanski rabi v občini zajemajo približno 15,7 km2, kar predstavlja približno 29,4 % celotnega ozemlja občine.
(9) Gozdna zemljišča se razprostirajo pretežno na hribovitem območju občine in v manjši meri ob obrečnem pasu Savinje, kjer prevladuje poplavni gozd. Gozdne površine zajemajo približno 35 km2, kar predstavlja približno 65,5 % površine občine. Zaradi razdrobljene gozdne posesti je oteženo gospodarjenje z gozdovi in njihovo gospodarsko izkoriščanje.
(10) Največji vodotok obravnavanega območja je Savinja, ki zaradi svojega delovanja vpliva in spreminja dolino neposredno ob svojem toku. Savinja s svojimi pritoki poplavno ogroža predvsem ravninski del ob svojem koritu, kjer je tudi večji del strnjene poselitve v dolinskem delu občine. Poselitev je najbolj zgoščena neposredno ob sotočju Savinje, Mozirnice, Trnave in Ljubije. Vsi omenjeni vodotoki pogosto poplavljajo. Na območju Občine Mozirje so prisotni tudi manjši hudourniški vodotoki, ki prav tako povečujejo poplavno ogroženost območij poselitve.
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe občine so usmerjene v:
– razvoj Mozirja kot medobčinskega in občinskega središča, ki je upravno središče Zgornje Savinjske doline ter razvoj ostalih naselij v občini,
– razvoj Mozirja kot turističnega, zaposlitvenega in storitvenega središča,
– zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi, dejavnostmi socialnega varstva ter dejavnostmi izobraževanja. Omrežje družbene javne infrastrukture, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in druge javne službe, se razvija skladno z omrežjem občinskih središč Zgornje Savinjske doline,
– razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij ter razvoj delovnih mest, zlasti na območju Mozirja, s čimer se zmanjšuje dnevna migracija v večja zaposlitvena središča. V Mozirje se umešča tudi primarna zdravniška in socialna oskrba, hkrati pa se v njem zagotavlja možnosti za turistično, športno in kulturno dejavnost,
– spodbujanje vzdržnega prostorskega razvoja. Novogradnje se usmerja zlasti v obstoječa poselitvena območja, s čimer se zagotavlja racionalna raba prostora in racionalno opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu GJI),
– razvijanje podeželskih naselij ter krajine kot povezanega gospodarskega in bivalnega prostora, v katerem se ohranja in razvija krajinska in arhitekturna kakovost. Prednost se daje obnovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti,
– rekonstruiranje in gradnjo GJI v skladu s sprejetimi nacionalnimi in lokalnimi operativnimi programi,
– razvoj turizma na celotnem območju občine, zlasti pa v povezavi z Mozirskim gajem ter Goltemi,
– gradnjo energetskih objektov v občini, pri čemer se ob umeščanju v prostor zagotavlja njihovo optimalno vključenost v slovensko energetsko omrežje in preprečuje prekomerne vplive na prostor in okolje,
– gradnjo komunikacijskega omrežja, pri čemer se ob umeščanju v prostor zagotavlja optimalna vključenost v prostor s ciljem, da bo zagotovljen dostop do omrežja vsakemu gospodinjstvu,
– izkoriščanje rekreacijskega potenciala gozda in obrečnega pasu, ki se ga smiselno vključi v načrtovanje zelenega sistema naselja,
– razvoj kmetijstva, ki se razvija v tistih delih občine, kjer so za to primerni pogoji. Na hribovitih predelih občine se spodbuja in razvija dopolnilne programe in kmetijsko dejavnost povezuje z vzdrževanjem kulturne krajine, preprečevanjem zaraščanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, promocijo in kakovostno rabo kulturne dediščine ter trajno rabo z razvojem turizma v naravi.
(2) Občina Mozirje bo pri nadaljnjem prostorskem razvoju težila k:
– zagotavljanju kakovostnega in zdravega bivalnega okolja,
– enakomerni poseljenosti in zagotavljanju ustrezne in enakovredne oskrbe vseh prebivalcev,
– zagotavljanju možnosti za ohranjanje obstoječih ter razvoj novih gospodarskih dejavnosti,
– povezovanju obstoječih turističnih produktov,
– zagotavljanju možnosti za ohranjanje kmetijske proizvodnje, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, z namenom ohranjanja podeželja ter preprečevanja zaraščanja kmetijskih površin, s čimer se zagotavlja tudi prehranska samooskrba,
– ohranjanju naravnih in ustvarjenih kakovosti prostora,
– zmanjševanju nevarnosti zaradi delovanja voda.
(3) Razvojne potrebe regije so usmerjene zlasti v:
– povečanje produktivnosti regijskega gospodarstva,
– rast in razvoj novih tehnoloških proizvodnih in storitvenih podjetij in pogojev za razvoj izobraževanja za bodoče razvojne potrebe gospodarstva regije,
– razvoj Savinjske regije kot regije inovativnega turizma ter turistične destinacije v Evropi regij, ki bo pospešeno povečevala in nadgrajevala zmogljivosti uveljavljenih turističnih središč, formirala nove turistične produkte in storitve in na podeželju ter v mestih povezovala naravne danosti, tradicijo in prebivalce, nadgrajevala in širila svojo podobo in ponudbo, ki bo razpoznavna in uspešna tako za njene prebivalce kot za njene obiskovalce,
– razvoj sonaravnega kmetovanja, prenovo in ekonomizacijo podeželske dediščine in tradicije,
– zagotavljanje ustrezne okoljske in prometne infrastrukture ter energetske oskrbe.
(4) Razvojne potrebe države so v povezavi z Občino Mozirje zlasti usmerjene v:
– medsebojno povezovanje posamičnih obstoječih ali novih turističnih in prostočasnih programov,
– ohranjanje območja nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine Zadrečka dolina, za katero je značilna velika gostota kulturne dediščine in številne medsebojne, pogosto zgodovinsko odvisne povezave.
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Občina Mozirje meji na občine: Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Šmartno ob Paki, Braslovče in Šoštanj.
(2) Občina Mozirje je močno povezana z vsemi občinami Zgornje Savinjske doline, s katerimi je nekdaj tvorila enotno lokalno skupnost. Močna je tudi povezava s občinami Šoštanj, Šmartno ob Paki ter z Mestno občino Velenje. Občine so medsebojno povezane na komunalnem področju, s skupnimi kanalizacijskimi sistemi in sistemi za oskrbo s pitno vodo, ter v prometnem smislu, kjer se medsebojna povezanost odraža tudi v navezavi javnega potniškega prometa. Občina se s sosednjimi občinami povezuje v gospodarskem smislu, predvsem zaradi dnevne migracije zaposlenih, socialne in zdravstvene oskrbe ter z vidika turizma, zlasti v povezavi s smučiščem Golte, ki sega na območje treh občin.
(cilji skladnega prostorskega razvoja občine)
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine so:
– policentrični razvoj v občinskem merilu, usklajen z razvojnimi interesi regije,
– enakomerna razmestitev dejavnosti v prostoru ter s tem povezana socialna in kulturna oskrba prebivalcev,
– zagotavljanje poplavne varnosti,
– razvoj turizma kot gospodarske dejavnosti z visoko dodano vrednostjo (nove zaposlitvene možnosti),
– načrtovanje novih gospodarskih con, ki jih Občina Mozirje nima,
– zagotavljanje varstva zavarovanih območij, naravnih vrednot, ohranjanja biotske raznovrstnosti ter varstva kulturne dediščine pri doseganju razvojnih ciljev občine,
– okoljska sanacija območij razpršene gradnje,
– zagotavljanje enakovredne opremljenosti z GJI v vseh naseljih,
– ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
Zasnova prostorskega razvoja občine temelji na analizi stanja in težnjah prostorskega razvoja, ranljivosti in z njo povezano ustreznostjo za razvoj posameznih dejavnosti v prostoru ter je določena na podlagi izdelanih strokovnih podlag za izdelavo občinskega prostorskega načrta. Načrtovani razvoj Občine Mozirje upošteva izhodišča nadrejenih aktov, prostorskih in drugih dokumentov na ravni države in regije ter usmeritev, podanih s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora.
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Občina spodbuja uravnotežen policentričen razvoj. Razvoj poselitve se prednostno usmerja v medobčinsko in občinsko središče Mozirje, lokalna središča Lepa Njiva, Ljubija, Radegunda, Loke pri Mozirju in Šmihel nad Mozirjem. Zaradi ohranjanja poselitve v širšem zaledju Mozirja se z ohranjanjem določenih funkcij naselja spodbuja in ohranja poselitev tudi v podeželskih naseljih Brezje in Dobrovlje pri Mozirju.
(2) Pri usmerjanju stanovanjske gradnje se zagotavlja racionalna raba prostora z zgoščevanjem obstoječe pozidave in zagotavljanjem površin, ki omogočajo pozidavo višje gostote, zlasti v medobčinskem in občinskem središču Mozirje. Stanovanjsko gradnjo se usmerja tudi v lokalna središča, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter ustrezno dostopnost.
(3) Na območju medobčinskega in občinskega središča občina zagotavlja površine za gradnjo različnih tipov stanovanjskih objektov, ki omogočajo različne oblike bivanja. V lokalnih središčih se zagotavljajo površine za gradnjo pretežno enostanovanjskih objektov z ali brez spremljajočih dejavnosti, v podeželskih naseljih pa se zagotavljajo predvsem površine za gradnjo objekto v, namenjenih tako bivanju kot tudi kmetijskim dejavnostim ter razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Pri tem se upoštevajo vsa merila za kakovostno bivanje – osončenost zemljišča, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo bivalno okolje, ustrezna dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, dostopnost do javnega prometa ter združljivost z drugimi dejavnostmi, predvsem kmetijsko.
(4) Centralne dejavnosti se razvija v medobčinskem in občinskem središču Mozirje ter v lokalnih središčih Lepa Njiva in Šmihel nad Mozirjem, s čimer občina zagotavlja enakomerno dostopnost do oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti vsem občanom v občini.
(5) Občina spodbuja razvoj turizma in dopolnilnih turističnih dejavnosti na kmetijah skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Turizem se v povezavi s prostočasnimi dejavnostmi ter športom in rekreacijo na prostem prednostno razvija v lokalnem središču Radegunda (Žekovec), v povezavi z Goltemi. Turizem se usmerja tudi v medobčinsko in občinsko središče Mozirje, v lokalni središči Loke pri Mozirju in Ljubija. Poleg turizma se prostorski razvoj usmerja tudi v razvoj različnih oblik prostočasnih dejavnosti, ki so predvsem povezane s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov). Z vidika razvoja športa in rekreacije na prostem je poleg Golt in drugih, za občino pomembnih območij, pomemben tudi Mozirski gaj.
(6) Razvoj energetike v smislu postavitve sončnih elektrarn in malih hidroelektrarn je načrtovan na Brezju, Lepi Njivi, Ljubiji, Mozirju in Radegundi.
(7) Proizvodne dejavnosti v smislu gospodarskih con in površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo se razvija v Mozirju, Lokah pri Mozirju, Ljubiji in na Brezju.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Po RPE Republike Slovenije je Občine Mozirje razdeljena na osem naselij, in sicer: Brezje, Dobrovlje pri Mozirju, Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Mozirje, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem.
(2) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu SPRS) se naselja v Občini Mozirje glede na vlogo in funkcijo delijo na:
– občinsko središče Mozirje s statusom medobčinskega središča po SPRS,
– lokalna središča Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Radegunda, Šmihel nad Mozirjem,
– podeželski naselji Brezje in Dobrovlje pri Mozirju.
(3) Razvoj Mozirja kot občinskega in medobčinskega središča temelji na:
– razvoju urbanega naselja s centralnimi in servisnimi dejavnostmi,
– krepitvi funkcije središča Zgornje Savinjske doline in občine,
– krepitvi naselja s kakovostno kulturno dediščino (ohranjanje in prenova naselbinske dediščine),
– krepitvi družbene infrastrukture na nivoju sociale (skrb za starostnike in ljudi s posebnimi potrebami),
– krepitvi oskrbnih, storitvenih in poslovnih ter drugih podobnih dejavnosti,
– uveljavitvi naselja kot kulturnega in turistično-rekreacijskega centra,
– izvedbi ureditev za potrebe parkovnih ureditev, športa in nastanitvenih kapacitet za potrebe turizma.
(4) V lokalnih središčih Lepa Njiva, Ljubija, Loke pri Mozirju, Radegunda, Šmihel nad Mozirjem, ki imajo vsaj enega od pomembnih javnih programov, kot so osnovna šola, cerkev s pokopališčem, trgovina, gostilna ali turizem, se krepi njihova vloga v smislu manjših oskrbnih centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje.
(5) V podeželskih naseljih Brezje in Dobrovlje pri Mozirju, ki nimata pomembnejše vloge v omrežju naselij, prevladujeta kmetijstvo in bivanje. Podeželski naselji se razvijata v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne potrebe in omejitve.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Občinsko središče Mozirje se z ostalimi občinskimi središči Zgornje Savinjske doline povezuje z regionalnimi cestnimi povezavami. V smeri vzhod–zahod se Mozirje z občinskima središčema Braslovče (vzhod) in Nazarje (zahod) povezuje z regionalno cesto I. reda R1-225, na katero se na območju Soteske navezuje regionalna cesta III. reda R3-695, ki preko Gorenjskega klanca Mozirje povezuje z občinskim središčem Šmartno ob Paki.
(2) Preko regionalnih prometnih povezav se v smeri proti občinskemu središču Braslovče in naprej proti Vranskem občinsko središče Mozirje navezuje na avtocesto A1 Maribor–Ljubljana. V isti smeri je predvidena tudi kasnejša navezava na državno cesto tretje razvojne osi.
(3) Z lokalnimi povezavami se naselja v občini povezujejo z naselji v sosednjih občinah.
(4) Lokalna središča se preko sistema regionalnih in lokalnih povezav navezujejo na medobčinsko in občinsko središče Mozirje. Naselje Radegunda se z Mozirjem in z ostalimi občinami v regiji povezuje z regionalno cesto III. reda RTIII-928. Podeželska naselja pa so z lokalnimi središči povezana preko lokalnih povezav.
(5) V smislu regionalnih povezav so pomembne tudi obstoječe in predvidene žičnice, ki športno-turistični in rekreacijski center Golte povezujejo s turističnimi območji v sosednjih občinah Rečica ob Savinji in Ljubno ob Savinji ter tako oblikujejo zaokroženo turistično celoto v tem delu regije.
(druga za občino pomembna območja)
(1) V Občini Mozirje so prepoznana naslednja za občino pomembna območja:
– Golte kot območje prepoznanih naravnih in ustvarjenih kakovosti prostora,
– naselje Šmihel nad Mozirjem kot območje prepoznanih ustvarjenih kakovosti prostora z varovano naselbinsko dediščino, staro trško jedro Mozirje ter Mozirski gaj,
– reka Savinja z svojimi pritoki,
– območja gozdov ter kmetijske površine.
(2) Območje Golt je s svojimi naravnimi in ustvarjenimi kakovostmi pomembno predvsem z vidika razvoja turizma, športa, rekreacije ter prostočasnih dejavnosti na prostem. Območje je prav tako pomembno z vidika ohranjanja narave in kulturne krajine.
(3) Naselje Šmihel nad Mozirjem je zaradi svojih značilnosti in ohranjene kulturne krajine pomembno predvsem z vidika ohranja nja tipične avtohtone poselitve in identitete prostora in kot tako predstavlja pomemben element za razvoj turizma in kmetijstva v povezavi z ohranjanjem kulturne dediščine. Za občino sta z vidika razvoja turizma pomembna tudi staro trško jedro Mozirje ter Mozirski gaj.
(4) Reka Savinja s svojimi pritoki predstavlja energetski in rekreacijsko-turistični potencial.
(5) Za občino so pomembna tudi območja gozdov in kmetijske površine. Območja gozdov so pomembna kot naravni vir in naravno bogastvo. Gozdovi s svojimi funkcijami predstavljajo, ob upoštevanju varstvenih zahtev, tudi velik razvojni potencial tako z vidika lesne proizvodnje, energetike kot tudi z vidika rekreacije in prostočasnih dejavnosti na prostem. Območja kmetijskih površin so z vidika ohranjanja krajine pomembna v hribovitih predelih občine, kjer se z ohranjanjem poselitve na območju razpršene poselitve ohranja kmetijska proizvodnja ter spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)
Glede na vlogo, funkcijo in značaj naselja se urbanistični načrt izdela za urbano središče Mozirje, pri čemer se v urbanistični načrt vključujeta tudi del lokalnega središča Ljubija ter del Lok pri Mozirju, ki sta prostorsko povezana z Mozirjem.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(splošne usmeritve za gradnjo GJI)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se razvijajo v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja ter v skladu z usmeritvami in cilji hierarhično nadrejenih aktov: SPRS in PRS. Obstoječa infrastrukturna opremljenost se dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo infrastrukturo, izboljšuje pa se tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Na območjih, kjer so načrtovane širitve ali sanacije, je potrebna predhodna ali sočasna celovita infrastrukturna ureditev. Na območjih urejanja prometnic ali druge infrastrukture se teži k sočasni ureditvi infrastrukture.
(3) GJI se praviloma umešča izven naravovarstveno občutljivih območij (območja naravnih vrednost, ekološko pomembna območja ter Natura 2000) ter prednostno gradi v obstoječih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju objektov in omrežij GJI se izogiba vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam. GJI se v prostor umešča na način, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
2.4.1 Omrežje prometne infrastrukture
(1) Cestno omrežje v Občini Mozirje tvorijo:
– regionalna cesta I. reda R1-225,
– regionalna cesta III. reda R3-695,
– regionalna turistična cesta III. reda R3-928,
– lokalno cestno omrežje ter javne in gozdne poti.
(2) Občina gradi in posodablja prometno omrežje in s tem zagotavlja dostopnost do vseh naselij v občini.
(3) Skladno z zasnovo prometne infrastrukture sta na območju občine predvideni dve novi krožišči in rekonstrukcija dela regionalne ceste na območju Gorenjskega klanca.
(4) Z rekonstrukcijami in gradnjo cest se omogoča dober dostop do območij storitvenih in drugih dejavnosti. Razširitev in posodobitev cestnega omrežja je predvidena tudi na območjih, kjer so večje površine za organizirano stanovanjsko gradnjo. Občinsko cestno omrežje se postopoma modernizira na odsekih, kjer ni ustreznih prometno-tehničnih elementov.
(5) Na posameznih odsekih lokalnih cest, na prehodu v naselja, se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami, na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste, izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
(6) V naselju Radegunda je ob spodnji postaji načrtovane žičnice Planinska raven–Mozirska koča–Alpski vrt predvidena ureditev parkirišča za obiskovalce smučišča Golte. Po izgradnji žičnice in ureditvi parkirišča se cesta proti hotelu na Golteh zapre z zapornico in promet omogoči le za goste namestitvenih kapacitet, turistično osebje (npr. osebje in goste v hotelu, koči in drugih počitniških objektih), planšarje, gozdarje, lovce, pohodnike in kolesarje. Za preostali motoriziran promet se cesta proti hotelu zapre. Obstoječa parkirišča ob Alpskem vrtu in ob cesti proti hotelu se po izgradnji žičnice in ureditvi parkirišča na Planinski ravni sanirajo, do takrat pa njihova širitev ni dopustna.
(omrežje kolesarskih poti in peš poti ter drugih rekreacijskih poti)
(1) Občina v vseh naseljih zagotavlja pogoje in površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa ter varen dostop do postajališč javnega potniškega prometa.
(2) Varno odvijanje kolesarskega prometa se zagotavlja z ureditvijo kolesarskih stez, pasov in poti. Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah. Ureditev hodnikov za pešce je dopustna tudi ob javnih poteh. Za boljšo povezanost peš poti in za turizem pomembnih območij občine se predvidi umestitev brvi prek Savinje pri Preseki, ki omogoča prehod pešcem in kolesarjem. Skozi območje Občine Mozirje je predvidena ureditev kolesarske poti, ki povezuje celotno Savinjsko statistično regijo in se približuje turističnim območjem in točkam in navezuje na že obstoječe poti v sosednjih regijah.
(3) Obstoječe in nove kolesarske ter peš poti, tematske, konjeniške in podobne poti se urejajo in povezujejo v povezan sistem poti za rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
(4) Na območju Golt se v sklopu obstoječih urejenih poti označi Panoramska cesta, kjer se uredijo razgledne točke ter počivališča za pohodnike in kolesarje.
(1) Na območju občine je že vzpostavljen javni potniški promet, ki se razvija zlasti na novih stanovanjskih območjih ter na območjih, kjer je predviden razvoj dejavnosti. V naselju Mozirje je obstoječa avtobusna postaja, urejena so avtobusna postajališča.
(2) Ohranja se obstoječa avtobusna postaja ter prenavljajo avtobusna postajališča. Predvsem na območjih večjih naselij in povezav med njimi se na vseh kategorijah cest urejajo nova avtobusna postajališča, v skladu s predpisom, ki določa pogoje za gradnjo postajališč javnega potniškega prometa. Ponudba javnega potniškega prometa se v skladu s potrebami izboljšuje z večjo frekvenco javnega prometa. Obstoječi šolski prevozi se prilagodijo za izvajanje javnih linijskih prevozov.
Preko območja Občine Mozirje potekajo zračne poti, zato je treba upoštevati omejitve, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.
2.4.2 Omrežje elektronskih komunikacij
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) V občini se gradi odprto širokopasovno omrežje in internetni priključki za gospodinjstva.
(2) Za zagotavljanje storitev mobilnih povezav se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se v prihodnje pričakuje povečanje števila baznih postaj, je treba umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtovati, predvsem z vidika ohranitve naravnega okolja in krajinskih vrednot.
(3) Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja za nove stavbe ter v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(4) Za umeščanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prednostno uporabljajo površine obstoječega javnega dobra in obstoječih objektov.
2.4.3 Energetika
(1) Oskrba občine z energijo bo temeljila na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in Lokalnega energetskega koncepta. Načrtuje se zmanjšanje porabe energije ter prehod na pridobivanje energije iz ekoloških in obnovljivih virov energije.
(2) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Mozirje so v občini možnosti energetske izrabe naslednjih virov:
– lesna biomasa,
– sončna energija,
– geotermalna energija,
– vetrna energija in
– vodna energija.
(3) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije. Proučijo se možnosti izkoriščanja bioplina.
(1) Na območju Občine Mozirje potekata naslednja visokonapetostna elektroenergetska voda:
– DV 110 kV Šoštanj–Mozirje,
– DV 110 kV Podlog–Mozirje ter
številni srednje in nizko napetostni elektroenergetski vodi.
(2) V naselju Ljubija je zgrajena razdelilna transformatorska postaja 110/20 kV, razdelilna postaja je tudi na območju Cinkarne.
(3) Oskrba z električno energijo bo vezana na obstoječe omrežje srednje in nizkonapetostnih elektroenergetskih vodov. Obstoječi elektroenergetski objekti se obnavljajo skladno z načrti upravljavca ob upoštevanju in prilagoditvi prostoru, v katerem se nahajajo.
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se dogradita nizko in srednjenapetostno omrežje s pripadajočimi transformatorskimi postajami. Predvideni elektroenegetski vodi se umeščajo v skladu s srednjeročnimi in letnimi plani investicij, z ozirom na kritične razmere v nizkonapetostnem omrežju na posameznem območju, in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035).
(5) Izven območij naselij se elektroenergetski vodi lahko gradijo v nadzemni ali podzemni izvedbi, pri čemer se slednji gradijo s kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali pa so vloženi v PVC ceveh. V naseljih se vodi gradijo v kabelski izvedbi, po mo žnosti v kabelski kanalizaciji. Izjema so območja naselbinske kulturne dediščine in arheološka območja, kjer se elektroenergetski vodi prednostno gradijo v nadzemni izvedbi. Izven območij naselij se elektroenergetski vodi vodijo po lesenih ali betonskih stebrih, pri čemer njihova postavitev ne sme bistveno vplivati na krajinsko podobo prostora. Oblikovanje transformatorskih postaj se prilagodi značilnostim prostora, v katerega se umeščajo.
(6) Zagotavljanje potreb po električni energiji iz omrežja mora zagotavljati tudi varovanje pred vplivi elektromagnetnega sevanja. Novo umeščanje elektroenergetskih vodov v prostor se prilagaja poselitvi.
(obnovljivi viri energije)
(1) Izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije na objektih je dopustna pod pogojem, da se naprave izvedejo tako, da je njihova vizualna izpostavljenost čim manjša oziroma, da se z njimi ne rušijo obstoječe arhitekturne in krajinske značilnosti objektov.
(2) Sončne elektrarne se v prostor umeščajo le na zato predvidenih območjih in pod pogoji, navedenimi v tem aktu.
(3) Namestitev fotonapetostnih panelov se prednostno dopušča na objektih (npr. strehah), saj so ti s prostorskega, krajinskega in okoljskega vidika manj moteči. Poleg fotonapetostnih panelov se na strehah dopuščajo tudi druge oblike izkoriščanja sončne energije, kot so kolektorji za segrevanje vode. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4) Male hidroelektrarne (v nadaljnjem besedilu MHE) se umeščajo v skladu z lokalnimi potrebami in programom razvoja. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz MHE na Savinji in njenih pritokih je treba na tovrstnih območjih zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Gradnja MHE je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah ter na mestih, kjer je mogoče zagotoviti dostop. Izgradnja malih hidroelektrarn oziroma vse ureditve na pritokih Savinje in na Savinji se izvaja ob zagotavljanju pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ob upoštevanju ekološke povezanosti habitatov na območju. Omogočeno mora biti delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih. Upošteva se naravna dinamiko porečja, izvaja sonaravne ukrepe, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike. Gradnjo MHE je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne utemeljitve določiti količine minimalnega še sprejemljivega pretoka ter zagotoviti vse omilitvene ukrepe, ki so potrebni za varstvo okolja.
(5) Na območju občine se dopušča izvedba raziskav ter koriščenje geotermalne in vetrne energije. Prav tako se dopušča izkoriščanje bioplina.
2.4.4 Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Občina zagotavlja stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da pri svojem razvoju ščiti vodne vire. Izvaja gradnje novih ter rekonstrukcije in obnove obstoječih vodovodov.
(2) V občini je zgrajen magistralni vodovod, preko katerega se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz Letošča. Brez povezave z vodnim virom Ljubija ni zagotovljenega rezervnega vodnega vira v primeru nenadnega daljšega izpada dobave vode iz Letošča, zato je nujna povezava obeh vodovodnih sistemov ter izgradnja povezovalnega voda Lepa Njiva–Ljubija–Mozirje.
Vodovod poteka preko nižinskih delov občine in s prečrpavanjem se zagotavlja voda tudi nekaterim višje ležečim območjem.
Območje razpršene poselitve se deloma oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, deloma pa z vodo iz lastnih zajetij.
(3) Za izboljšanje oskrbe z vodo in zagotavljanje vode iz javnega vodovodnega omrežja se zagotovi nov vodni vir. Načrtovane so dograditve vodovodnega sistema v naseljih Mozirje, Lepa Njiva, Brezje, Radegunda, Ljubija in Loke pri Mozirju. Načrtovana je povezava vodovoda Dobrovlje z vodovodom Letošč ter izgradnja novega črpališča.
(4) Naselja, zaselki in posamezne kmetije, ki jih je mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se priključijo na obstoječi vodovod, zaselki in samostojne kmetije, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, pa se oskrbujejo preko lastnih zajetij.
(5) Pri novogradnjah, predvsem manjših stanovanjskih objektov, se z namenom zmanjševanja porabe pitne vode lahko del vode za uporabo v gospodinjstvih zagotovi tudi z uporabo čiste padavinske vode.
(odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda)
(1) Občina nadaljuje z dograditvijo kanalizacijskega sistema, ločeno za sistem komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Kjer je možno, se ti sistemi priključujejo na centralno čistilno napravo Mozirje (locirana v Zgornjih Lokah), ki je v skupni uporabi občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji in za katero je predvidena obnova in razširitev. Območje centralne čistilne naprave je namenjeno tudi drugim komunalnim dejavnostim.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda se izvaja v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, v katerem je opredeljeno, da je izgradnja javnega kanalizacijskega sistema obvezna na območju aglomeracije Mozirje. Z OPN je načrtovana gradnja kanalizacijskih vodov tudi v naseljih Ljubija, Radegunda, Loke pri Mozirju in Lepa Njiva. Na območjih, kjer je predvidena gradnja kanalizacijskega omrežja, se zgradijo tudi pripadajoče čistilne naprave ali pa se odpadne vode odvajajo in čistijo v centralni čistilni napravi v Lokah pri Mozirju.
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda je na območjih poselitve, za katera ni obvezna gradnja javnih kanalizacijskih sistemov, dopustno z individualnimi sistemi.
2.4.5 Druga področja GJI lokalnega pomena
(1) Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov občina ureja v regijskem centru ravnanja z odpadki – CERO Celje. V okviru centralne čistilne naprave Mozirje se uredi zbirni center, kjer bo občanom omogočeno odlaganje gospodinjskih kosovnih odpadkov tudi med letom.
(2) V organizirano zbiranje in prevoz odpadkov je vključen pretežni del občine. Organizirane so tudi zbiralnice ločenih frakcij, ki se širijo skladno s širitvijo poselitve in skladno z zakonodajo.
Usmeritev občine je, da se prednostno na neosvetljenih pohodnih javnih površinah uredi, drugod pa posodobi javna razsvetljava, skladno z veljavno področno zakonodajo (zmanjšanje svetlobnega onesnaženja).
V občini sta pokopališči v Mozirju in Šmihelu nad Mozirjem. Za pokopališče v Mozirju je predvidena širitev.
2.5 Določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(določitev območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana)
(1) Na območju Občine Mozirje je skupno dvajset območij naselij (ON). Od teh jih osem vključuje tudi razpršeno gradnjo, ki je z njimi prostorsko povezana, štiri nova naselja so nastala kot posledica sanacije razpršene gradnje in eno naselje kot posebno zaključeno območje poselitve.
(2) V Občini Mozirje so naslednja območja naselij:
– Brezje – eno območje naselja (BR1),
– Dobrovlje pri Mozirju – eno območje naselja (DO1),
– Lepa Njiva – štiri območja naselja (LN1 Grmadnik; LN2 Grmadnik počitniško naselje, LN3 Lepa njiva; LN4 Ržiše),
– Ljubija – eno območje naselja (LU1 Zg. Preseka),
– Loke pri Mozirju – tri območja naselij (LO1 Sp. Loke, LO2 Zg. Loke in LO3 Turistično naselje Gozdna šola),
– Mozirje – eno območje naselja (MO1), deli območja naselja segajo v naselja Ljubija in Loke pri Mozirju po RPE,
– Radegunda – tri območja naselja (RA1 Žekovec, RA2 Trnavče in RA3 Turistično naselje Golte),
– Šmihel nad Mozirjem – eno območje naselja (SM1).
(3) Območja naselij, ki vključujejo tudi območja razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, so:
– Lepa Njiva (LN3 Lepa Njiva in LN4 Ržiše),
– Ljubija (LU1 Zg. Preseka) in
– Loke pri Mozirju (LO1 Sp. Loke in LO2 Zg. Loke),
– Mozirje (MO1) in
– Radegunda (RA1 Žekovec in RA2 Trnavče).
(4) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot nova naselja, so:
– v Lepi Njivi (LN5 Završe) in
– v Ljubiji (LU2 Kolovrat, LU3 Sp. Preseka, LU4 Škrubov vrh).
(5) Območje sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve, je v Lepi Njivi (LN6 Završe vzhod).
2.6 Določitev območij razpršene poselitve
(določitev območij razpršene poselitve)
Območja razpršene poselitve kot prepoznavni avtohtoni poselitveni in krajinski vzorec se glede na prostorske značilnosti pojavlja na celotnem območju občine in v vseh naseljih po RPE. Razpršena poselitev se na območju občine pojavlja v obliki samotnih kmetij, manjših zaselkov ter posameznih gruč objektov. Tak tip razpršene poselitve se kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranja.
2.7 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
(1) Razvoj naselij v Občini Mozirje se primarno usmerja v izboljšanje bivalnih, arhitekturnih in urbanističnih kakovosti naselij z notranjim razvojem. Le-ta se zagotavlja z načrtovanjem zgostitev, delno oziroma celovito prenovo naselij in njihovih delov, zlasti pa s sanacijo degradiranih območij znotraj naselij. Razvoj naselij se spodbuja v vseh naseljih, ne glede na njihovo funkcijo, vlogo, vrsto in tip. Z razvojem naselij se zagotavlja ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami ter ohranja prepoznavno identiteto naselja. Kulturno dediščino se vključuje v načrtovanje naselij kot kakovost prostora in dejavnik, ki bistveno prispeva h kakovosti bivalnega okolja in potenciala za razvoj turizma. Na enak način se v razvoj naselja vključujejo tudi posamezni elementi zelenega sistema in okoliške krajine.
(2) Glavno usmeritev razvoja naselij v Občini Mozirje predstavlja notranji razvoj.
(3) Delna prenova se usmerja zlasti na območja, kjer je pretekli razvoj pripeljal do neustrezne kakovosti bivanja oziroma, kjer je zaradi slabe ali neustrezne komunalne opremljenosti prostor razvrednoten. Celovita prenova je predvidena le na območju, ki je prepoznano kot kultura dediščina.
(območja notranjega razvoja)
(1) Z notranjim razvojem se zagotavlja izboljšanje kakovosti prostorskih ureditev v območjih poselitve. Za notranji razvoj naselij je pomembno ustvarjanje nove, kakovostnejše rabe zemljišč in objektov v naselju, ustvarjanje nove kakovostnejše strukture urbanega prostora ter ohranjanje stavbne in naselbinske dediščine.
(2) Notranji razvoj na prostih, nezazidanih površinah je predviden v medobčinskem in občinskem središču Mozirje (MO1), v lokalnem središču Lepa Njiva (LN1 in LN2) ter v podeželskih naseljih Brezje (BR1) in Dobrovlje pri Mozirju (DO1), kjer se z zgoščevanjem in racionalizacijo poselitve izkoristijo nezazidana stavbna zemljišča. V medobčinskem in občinskem središču Mozirje se notranji razvoj zagotavlja zlasti na območju Podrožnika, severno od upravnega središča, na območju Brdc, v zahodnem delu občinskega središča ter na desnem bregu Savinje, v vzhodnem delu občinskega središča.
(3) V lokalna središča se z notranjim razvojem usmerja predvsem stanovanjska gradnja, v občinskem središču pa se gradnja prilagaja funkciji območja, znotraj katerega se usmerja prostorski razvoj.
(4) Razpoložljiva in ne dovolj izkoriščena stavbna zemljišča v podeželskih naseljih ter na območju razpršene poselitve se prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s poudarkom na dejavnostih, vezanih na kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in obrt.
(območja prenove naselja)
(1) Prenova naselij ima prednost pred širitvami.
(2) Delna in celovita prenova naselij se zagotavlja kot način urbanističnega urejanja naselja, ki poleg prostorskih ciljev vključuje tudi možnosti za gospodarski razvoj naselja, reševanje socialnih problemov in za zagotavljanje kakovostnejšega bivanja ob upoštevanju vseh vidikov, pomembnih za ustvarjanje kakovostnega prostora ter se izvaja v morfološko in funkcionalno zaokroženih območjih. S celovito ali delno prenovo se mora ohranjati in izboljševati kakovost bivalnega okolja, vzpostavljati ponovno rabo opuščenih območij in sanirati degradirana območja. Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le območij in objektov kulturne dediščine. S prenovo se ponovno izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja. S celovito ali delno prenovo se osredotoči predvsem na izboljševanje kakovosti bivanja, pri čemer ima pomembno vlogo tudi kakovostno urejanje javnih površin in odprtega prostora v naseljih. S prenovo se mora ohranjati identiteta naselja, njegovi robi, prehodi iz naselja v krajino ter kakovostni elementi zelenega sistema naselja.
(3) Celovita prenova v smislu izboljšanja funkcionalnih, bivalnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer je predvidena na območju starega trškega jedra medobčinskega in občinskega središča Mozirje.
(4) Delna prenova je predvidena na območju kompleksa Cinkarne in naselja Šmihel, kjer je predvidena zlasti arhitekturna prenova. V vseh ostalih naseljih je predvidena delna prenova zaradi neprimerne komunalne opremljenosti.
(1) V naseljih, kjer z notranjim razvojem ni mogoče zagotoviti dovolj prostora za razvoj posamezne dejavnosti, se prostorski razvoj zagotavlja tudi s širitvami. S širitvami ter zaokrožitvami se sanirajo tudi območja razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje.
(2) S širitvami se zagotavljajo dodatne površine za razvoj turizma, centralnih dejavnosti, okoljske infrastrukture, razvoj gospodarskih dejavnosti ter kmetijske proizvodnje. Dodatne površine za razvoj turizma se zagotavlja v lokalnih središčih Radegunda (Žekovec), Loke pri Mozirju (širitev obstoječe hotelske dejavnosti v Zg. Lokah in na območju Gozdne šole) in Ljubija (širitev turistične kmetije v Zg. Preseki). Načrtovana je širitev centralnih dejavnosti v vzhodnem delu Mozirja, okoljske infrastrukture (centralne čistilne naprave) v Lokah pri Mozirju in širitev obstoječe gospodarske dejavnosti na Brezju. Za potrebe razvoja obstoječe kmetijske proizvodnje sta predvideni širitvi v Ljubiji (Zg. Preseka) in Lokah pri Mozirju.
(3) Širitve naselij v smislu sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, so načrtovane na območju naselij Mozirje, Lepa Njiva (Lepa Njiva, Ržiše), Ljubija (Zg. Preseka) in Loke pri Mozirju (Zg. in Sp. Loke), Radegunda (Žekovec in Trnavče).
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Dejavnosti se v naselja usmerjajo skladno z vlogo in funkcijo naselja v omrežju naselij. Dejavnosti se razmeščajo na način, da se z njimi zagotavlja enakomeren prostorski razvoj in da so medsebojno združljive.
(2) Bivanje se prioritetno usmerja v občinsko središče Mozirje. Prostorske možnosti za bivanje pa so zagotovljene tudi v vseh ostalih naseljih v občini. Bivanje v povezavi s kmetijsko dejavnostjo ter dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, zlasti turizmom se usmerja v podeželska naselja ter na območja razpršene poselitve.
(3) Razvoj centralnih dejavnosti se v največji meri usmerja v občinsko središče Mozirje. V manjši meri pa se centralne dejavnosti razvijajo tudi v lokalnih središčih Šmihel nad Mozirjem in Lepa Njiva. V omenjenih naseljih se zagotavlja možnost prostorskega razvoja obstoječih dejavnosti kot so gasilstvo, trgovine, dejavnost kulturnih in vaških domov, dejavnost šol, vrtcev.
(4) Gospodarske dejavnosti se razvijajo zlasti na območju gospodarske cone Cinkarna ter območju obstoječih dejavnostih v naseljih Brezje (Sela) in Ljubija (Sp. Preseka). Kmetijska proizvodnja se razvija na območju naselij Ljubija, Loke pri Mozirju in Mozirje.
(5) Turizem se usmerja zlasti v turistični center Radegunda (Žekovec) v navezavi s smučarskim centrom Golte in v razvoj Mozirskega gaja. Za potrebe smučišča je predvidena gradnja apartmajev ter ureditev parkirnih površin. V naselju Loke pri Mozirju je predvidena ureditev turističnega območja s kampom ob Gozdni šoli ob Savinji ter ureditev kampa v sklopu kmetije kot dopolnilna dejavnost.
S prostorskim razvojem se turizem usmerja tudi v občinsko središče Mozirje, kjer se razvija hotelski turizem v povezavi z drugimi nastanitvenimi kapacitetami. V naselju Ljubija je ob jezeru predvidena gradnja apartmajev. Turizem se kot pomemben razvojni element usmerja tudi na območja razpršene poselitve kot dopolnilna dejavnost na kmetijah. Pohodniški turizem se razvija v naselju Šmihel nad Mozirjem v povezavi s krajinskim parkom Golte in v drugih naseljih v sklopu obstoječih kulturnih znamenitosti ter naravnih vrednot.
(6) Šport in rekreacija ter prostočasne dejavnosti v naravi se usmerjajo predvsem na območja, kjer so že razviti. Šport in rekreacija se prednostno usmerjata na širše območje Golt. Na območju občinskega središča Mozirje se šport in rekreacija razvijata v sklopu obstoječega športnega centra ter v povezavi s turizmom in prostočasnimi dejavnostmi na območju Mozirskega gaja. Na območju Gozdne šole se v sklopu razvoja turizma zagotovijo tudi površine za oddih, šport in rekreacijo. Spodbuja se razvoj športa in rekreacije ob Savinji (čolnarjenje, ribolov, kopanje …).
(sanacija in prenova razpršene gradnje)
(1) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, so na območjih naselij Lepa Njiva (Lepa Njiva, Ržiše), Ljubija (Zg. Preseka), Loke pri Mozirju (Zg. in Sp. Loke), Mozirje in Radegunda (Trnavče in Žekovec).
(2) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje, so na Lepi Njivi (Završe), v Ljubiji (tri območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot novo naselje: Kolovrat, Sp. Preseka, Škrubov Vrh).
(3) Območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot posebno zaključeno območje poselitve, je v naselju Lepa Njiva (Završe).
(ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) Razpršena poselitev kot avtohtoni vzorec v prostoru se pojavlja na celotnem območju Občine Mozirje. Razpršena poselitev se pojavlja v obliki samostojnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih in razpostavljenih naselij.
(2) Na območjih avtohtone poselitve se poselitev ohranja. Razvoj poselitve se na ta območja usmerja z zagotavljanjem ustreznih površin za bivanje in opravljanje dejavnosti, z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti, urejanjem komunalne infrastrukture in posodabljanjem elektronskih komunikacij.
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Na območjih, ki so zaradi arhitekturne dediščine in značilnosti stavbarstva prepoznana kot kulturna dediščina ter na vplivnih območjih objektov kulturne dediščine, se trajno ohranjajo obstoječe kakovosti prostora. Na teh območjih se trajno ohranjajo tudi obstoječe vedute.
(2) Na območju starega trškega jedra Mozirje in Šmihela nad Mozirjem, ki sta zavarovana kot kulturna spomenika, se varuje primarna, naselbinska zasnova (komunikacijska mreža, parcelacija, nezgoščena obcestna pozidava, razporeditev javnih in internih odprtih prostorov ipd.). Varuje se vedute na naselja ter poglede iz naselij, podoba naselij v prostoru (mase, gabariti objektov, oblike strešin, vrste kritine, obcestne podobe fasad ipd.) in odnos med posameznimi stavbami ter odprtim prostorom. Varuje se celotno stavbno tkivo glede na valorizacijo objektov, ohranja prostorsko pomembne naravne prvine v prostoru (vodotok, drevesa) ter varuje morfološko, zgodovinsko strukturo naselij.
(3) Pri posegih na vedutno občutljivih območjih v neposredni bližini trškega jedra Mozirja ter pri sanaciji industrijskega območja ob cerkvi svetega Nikolaja v Ljubiji se zagotavlja kakovostno in celovito urejanje prostora. V neposredni bližini trškega jedra Mozirje se pri gradnji objektov upošteva tradicionalni urbanizem, tlorisni in višinski gabariti objektov pa morajo upoštevati varovanje podobe naselja ter vedut.
(4) Na območju razpršene poselitve se ohranja vzorec obstoječe razporeditve objektov in gabariti objektov zaradi ohranjanja krajinskih značilnosti prostora.
2.8 Usmeritve za razvoj v krajini
2.8.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
(1) Prepoznavnost Občine Mozirje predstavlja skupek značilnosti zgradbe in simbolnih pomenov krajine (Dobrovlje, Loke, obvodni prostor Savinje, gozdnata območja Golt, Radegunde, Šmihela, Lepe Njive itd.), značilni arhitekturni elementi in umeščenost teh v prostoru (značilni celki, kozolci ob naselju, cerkve, značilna trška jedra vasi). Pri razvoju krajine se primarno upošteva ohranjanje obstoječih krajinskih značilnosti in prvin Zgornje Savinjske doline, ohranjanje kmetijske rabe, varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter vzdržna raba prostorskih potencialov, ob istočasnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. Pri ureditvah se upoštevajo enote in območja kulturne dediščine, njihova vplivna območja in funkcionalna okolica.
(2) Pri posegih se zagotavljata ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki sta pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
(3) Za območje je značilna razgibana gričevnata krajina, z ohranjeno tradicionalno kmetijsko krajino na obrobju, ter kmetijska krajina dolinskega dna v ravninskih delih občine. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba strukt ure kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajini.
(4) Razvojne dejavnosti občine se usmerjajo na območja, ki imajo za te dejavnosti največji prostorski potencial in istočasno najmanjšo prostorsko ranljivost. Pri določanju območij za dejavnosti je treba upoštevati naravne kakovosti prostora, prisotnost naravnih virov in ogroženost prostora zaradi naravnih in drugih nesreč. Na območju z ostrejšimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti, še posebno pa, kadar bi to spodbudilo erozijske procese.
(5) Na območjih, ki so zaradi naravnih in kulturnih kakovosti spoznana kot vrednejša, se zagotavlja njihovo skupno varstvo.
(6) Območja ob vodotokih in hribovita, pretežno z gozdom porasla območja občine, se smatrajo kot pretežno naravno ohranjena krajina. Na teh območjih se raba usmerja v ekstenzivno kmetijstvo in turistično rekreacijske dejavnosti. Osrednje območje severno in južno od Savinje in posamezna območja doline se ohranja in razvija skladno s tradicionalno kmetijsko rabo, ki je značilna za kulturno krajino na tem območju.
(7) Posegi vodnega gospodarstva se osredotočajo na zagotavljanje poplavne varnosti, ohranjanje obstoječih retenzijskih površin in renaturacijo vodotokov.
(1) Kmetijska pridelava se prvenstveno usmerja na najboljša kmetijska zemljišča, predvsem na območju ravninskega in hribovitega območja občine, kjer so ugodni pogoji za kmetovanje. Predvsem z vidika pašne živinoreje je treba ohranjati manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitih predelih občine.
(2) Kmetijska zemljišča na hribovitih predelih občine se kot kakovostna kulturna krajina ohranjajo v obsegu obstoječih kmečkih gospodarstev, ki predstavljajo avtohtono razpršeno poselitev.
(3) Kmetijske površine se glede na naravne lastnosti, lego, obliko in velikost parcel delijo na najboljša in druga kmetijska zemljišča. Na območjih drugih kmetijskih zemljišč, ki imajo praviloma slabši pridelovalni potencial, se s kmetijsko dejavnostjo vzdržuje kulturna krajina in preprečuje zaraščanje. Na teh območjih se spodbuja trajnostno naravnan turizem, povezan z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji in promocijo ter kakovostno rabo kulturne dediščine in kulturne krajine. V kulturni krajini s prepoznavnimi kulturnimi in simbolnimi vrednostmi je treba ohranjati obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce. To še posebej velja za območje Šmihela nad Mozirjem v osrednjem severnem delu občine, ki je območje nacionalne prepoznavnosti z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine, z visoko gostoto kulturne dediščine in številnimi medsebojnimi, zgodovinsko odvisnimi povezavami.
(4) Na območjih avtohtone razpršene poselitve (samotne kmetije, celki), ki imajo zaradi naravnih lastnosti slabše razmere za kmetijsko pridelavo (strma, hribovita in slabše dostopna območja), se preprečuje opuščanje kmetijske dejavnosti ter zaraščanje kmetijskih površin. Na teh kmetijah se uvajajo in razvijajo dopolnilne dejavnosti, trajnostno naravnan turizem in sonaravna ter ekološka kmetijska pridelava.
(5) Najboljša kmetijska zemljišča, ki predstavljajo temelj proizvodnje hrane, je treba v čim večji možni meri ohranjati v kmetijski rabi. Trase infrastrukturnih objektov se na najboljša kmetijska zemljišča usmerjajo le, kadar so izčrpane vse druge možnosti. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večjem obsegu izogibajo predvsem območjem sklenjenih kmetijskih površin. Novi posegi ne smejo razdrobiti obstoječe posestne strukture.
(6) Pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) in takšno rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, starih sadovnjakov, na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, gozdni otoki, osamela drevesa in vodna telesa.
(1) Gozdovi v občini zavzemajo več kot polovico vseh površin. V hribovitih, gozdnatih predelih občine se s prebiralno sečnjo spodbuja sonaravno lesno proizvodnjo. Gospodarjenje v gozdovih z velikim krajinskim, ekološkim in rekreacijskim pomenom se izvaja skladno s temi funkcijami gozdov. Kjer pa so ekološke in socialne funkcije še posebej poudarjene (prva stopnja), krčitve gozdov praviloma niso dopustne.
(2) Na območju Občine Mozirje je območje gozdnega rezervata na območju Golt ter območja varovanih gozdov ob reki Savinji ter na območju Golt. Varovalni gozdovi in gozdni rezervat se urejajo v skladu z varstvenim režimom.
(3) Na gozdnatih predelih se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih. Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se gozdove (in druge oblike naravnih prvin) ohranja v čim bolj naravnem stanju.
(4) Na območjih, kjer prihaja do prepletanja gozdarske in kmetijske dejavnosti, se varujejo gozdne zaplate in gozdni koridorji, ki dajejo obstoječi kulturni krajini značilno podobo. Gozdne površine ob robovih naselij, ki imajo na prvi stopnji poudarjene ekološke (klimatska funkcija) in socialne funkcije (higiensko-zdravstvena, rekreacijska funkcija), se ohranja in vključuje v zelene sisteme naselij.
(5) Pri posegih v območju gozdov je treba preprečevati pretirano fragmentacijo gozdov. Upoštevati je treba razvojne potrebe gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdnem prostoru svoje interese. Posegi in dejavnosti v gozdnem prostoru, ki onemogočajo zagotavljanje ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda ali poslabšujejo možnosti njihovega uresničevanja, niso dopustni.
(6) Zagotoviti je treba dostope do gozdnih zemljišč, na katerih se izvaja gospodarska izraba gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo. Pri urejanju gozdnih prometnic se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost, zlasti na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.
(7) Na območju vodnih virov se varuje in ohranja gozdna vegetacija v njihovi okolici. V gozdovih s poudarjeno hidrološko funkcijo je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, izkopavanje in nasipanje materiala. To v splošnem velja za vse gozdne površine.
(1) Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, pri čemer je treba zagotavljati njihovo varstvo v smi slu trajnega ohranjanja kemijskega in ekološkega ravnovesja. Upoštevati in varovati je treba tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini.
(2) Z vidika varovanja voda ter vodnega in obvodnega prostora so predlagani sledeči ukrepi in usmeritve:
– varovanje naravnega in sonaravnega odtočnega režima voda,
– varovanje podzemnih voda,
– zagotavljanje dolgoročnih in trajnih protierozijskih ukrepov.
(3) Znotraj poplavnega območja so prepovedane vse dejavnosti in posegi, ki lahko imajo v primeru poplav škodljiv vpliv na vod e, vodna ter priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost. Na teh območjih se izvajajo le posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(4) Dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov, so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedani. Med te dejavnosti spadata tudi gnojenje in uporaba fitofarmacevtskih sredstev v kmetijske namene. Uporabniki kmetijski zemljišč ne smejo gnojiti zemljišč tik ob vodotokih oziroma zemljišč, ki so skladno z veljavno zakonodajo bližje od predpisanega odmika.
(5) Zagotavlja se dostop za potrebe vzdrževanja vodotoka ter prost prehod do vodnega in priobalnega zemljišča. Na vodnih in priobalnih zemljiščih zato ni dovoljeno graditi objektov ali postavljati drugih trajnih ovir. Na teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in športnih površin, namenjenih rekreaciji v naravnem okolju. Hkrati je treba ohranjati vegetacijske zaščitne pasove.
(6) Naravne retenzijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij), ki služijo razlivanju poplavnih voda, je treba zavarovati pred nadaljnjo gradnjo. V primeru, da pride do zmanjšanja obstoječih površin, je treba zagotoviti nadomestne retenzijske površine.
(7) Ob upoštevanju ekološkega pomena obvodnega rastja je treba ohranjati in vzdrževati vegetacijske pasove ob vodotokih, saj predstavljajo hrbtenico zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe in preprečujejo širjenje površinskega onesnaženja v vodotoke. Na območjih kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso.
(8) Pri hidroenergetski izrabi vode je treba zagotavljati ugodno stanje vodotoka oziroma zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov na širšem območju. Pretok mora omogočati naravno dinamiko reke in njenih pritokov, kar je pomembno tudi zaradi zagotavljanja ustreznega življenjskega okolja kvalifikacijskih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov na varovanem območju Nature 2000.
(9) Pri ureditvah in dejavnostih na območju voda se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotska raznovrstnost. Posege v krajini se ne usmerja v obvodni pas vodotoka. Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.
(10) Za območje občine je izdelana študija »Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju Občine Mozirje«. Na podlagi izdelane študije so iz Prikaza stanja prostora razvidni razredi poplavne nevarnosti ter razredi erozijske nevarnosti. Posegi na poplavna območja se izvajajo v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(11) Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda, naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah ob vodotoku. Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oziroma njihove dele se ustrezno sanira.
(1) Turistične in športno-rekreacijske dejavnosti se usmerjajo tako, da ne zmanjšujejo naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter da se preprečujejo konflikti z drugimi obstoječimi rabami v prostoru. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi, v turistično ponudbo pa se vključuje naravne vrednote ter kulturno dediščino.
(2) Pri razvoju turizma in rekreacije se zagotavlja dvig kakovosti ponudbe, ustrezna infrastrukturna opremljenost turistično rekreacijskih območij in razvoj ter nadgradnja novih turističnih proizvodov in programov.
(3) V občini se oblikujejo turistična območja, ki se jih med seboj poveže s kolesarskimi potmi. Hrbtenico turistične ponudbe v Občini Mozirje predstavljajo turistično območje Žekovec v navezavi z Goltemi, Gozdna šola ter medobčinsko in občinsko središče Mozirje, znotraj katerega se v enoten turistični produkt poveže zlasti trško jedro, reko Savinjo s pritokom Trnava, naravno kopališče Kopelce, Mozirski gaj in Brdce. Skladno z usmeritvami razvoja turizma v krajini se naravno kopališče predvidi tudi na območju Gozdne šole. Poleg omenjenega se turizem usmerja tudi v Loke pri Mozirju (Sp. Loke), kjer se oblikuje manjši kamp za šotore ter na območje turistične kmetije v naselju Ljubija (Zg. Preseka), ker se s širitvijo zagotovi celotna ponudba obstoječe kmetije.
(1) Na območju občine so evidentirani štirje nelegalni kopi, in sicer na območju Dobrovelj in Radegunde ter dva na območju Lepe Njive. Za nelegalni kamnolom na Dobrovljah je predvidena sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin), nelegalni kop se sanira v stanovanjsko območje. Na parceli št. 681, k.o. Radegunda se na južnem delu ter vzhodno od varovanega območja varovalnega gozda načrtuje sanacija nelegalnega kopa z izkoriščanjem mineralnih surovin, po pridobitvi koncesije za izkoriščanje. Za območje predvidene sanacije nelegalnega kopa se izdela občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPPN), v sklopu katerega se določijo tudi pogoji za izkoriščanje mineralnih surovin, pogoji varstva okolja in način dokončne sanacije okolja.
(2) V zemljiškem katastru evidentirana nelegalna kopa na parcelnih št. 541/1 in 1551, k.o. Lepa Njiva se prepustita biološki sanaciji, brez izkoriščanja mineralnih surovin.
(3) Vse manjše lokacije nelegalnih kopov se bodisi sanirajo (brez izkoriščanja mineralnih surovin) ali prepustijo biološki sanaciji. Odločitev za en ali drug poseg je odvisna od terena in morebitne problematike, vezane na erozijo.
(4) Pri določanju novih lokacij je treba upoštevati značaj dejavnosti in zagotoviti čim manjši vpliv na prostor (hrup, prah, vibracije) ter zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za nova območja, za katera se predvidi možnost izkoriščanja mineralnih surovin, je treba še pred začetkom izvajanja dejavnosti izdelati sanacijski načrt z opredeljenim načinom sanacije (zasipanje, pogozditev) in po prenehanju izvajanja dejavnosti sanacijo dejansko izvesti.
(5) Območja izkoriščanja mineralnih surovin morajo biti dovolj oddaljena od obstoječih stanovanjskih objektov in naselij, tako da njihova dejavnost ni moteča za prebivalce.
(6) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine pod pogojem, da je na območju izkoriščanja ustrezno določena namenska raba prostora – območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin se izdela OPPN.
2.8.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
(območja ohranjanja in razvijanja prepoznavnih kakovosti in vrednot prostora, pomembnih z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)
(1) Območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kakovosti in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti v občini, so zlasti:
– območje Lok pri Mozirju ter obrečni prostor Savinje,
– severni del občine – Golte, Radegunda, Šmihel nad Mozirjem, Lepa Njiva,
– območje Dobrovelj pri Mozirju,
– naselja, zavarovana kot naselbinska dediščina.
(2) Za območje Lok pri Mozirju je značilna krajina dolinskega dna z nepravilno drobno členjeno parcelacijo kmetijskih zemljišč. Kmetijsko krajino na severu omejuje reka Savinja s še sklenjeno obrečno vegetacijo. Med kmetijskimi zemljišči se pojavljajo posamezne gozdne zaplate ter koridorji, ki dajejo krajini značilen videz.
(3) Za območje Golt, Radegunde, Šmihela nad Mozirjem in Lepe Njive je značilna avtohtona razpršena poselitev v obliki celkov in manjših zaselkov. Poselitev je prisotna zlasti na pobočjih. Gozd se pojavlja v strnjenih zaplatah in manjših opisih na mejah. Ob meji s sosednjima občinama Rečica ob Savinji in Ljubno je umeščeno športno-rekreacijsko območje Golte. Redka poselitev na mehko oblikovanih pobočjih členi prostor in povečuje prostorsko pestrost.
(4) Na območju Dobrovelj pri Mozirju se zlasti varuje krajinsko zgradbo, ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini, tipologijo krajinskih prvin in povezavo s stavbno in naselbinsko dediščino. Prevladuje razpršena poselitev z značilnimi celki.
(5) Na območju naselja Šmihel nad Mozirjem ter trškega jedra Mozirje, ki sta zavarovana kot naselbinska dediščina, je poselitev kakovostno vpeta v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kakovosti. Prisotno je večje število objektov kulturne dediščine in imajo kot naselje kakovosti urbanističnega spomenika.
(usmeritve za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Občina Mozirje ima bogato kulturno dediščino. Predstavljajo jo enote arheološke dediščine, sakralne in profane stavbne dediščine (cerkve, hiše, kašče, kozolci itd.), memorialne dediščine (grobišče, spomenik) in naselbinske dediščine. Status kulturne dediščine naselbinskega spomenika imata trško jedro Mozirje in razloženo naselje Šmihel nad Mozirjem. V občini je evidentiranih osem objektov sakralne stavbne dediščine, šestinšestdeset enot profane stavbne dediščine, štiri enote memorialne dediščine in štiri enote arheološke dediščine.
(2) Pri posegih na registrirano kulturno dediščino in njena vplivna območja se upošteva varstvene režime. Poleg območja zavarovane kulturne dediščine se varuje tudi njeno vplivno območje, določeno iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika.
(3) Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja s celostnim ohranjanjem dediščine in preprečevanjem škodljivih vplivov nanjo ter s skrbjo za uveljavljanje in razvoj sistema dediščine. Celostno ohranjanje se uresničuje s trajnostnim razvojem in predstavlja sklop ukrepov, s katerimi se zagotavlja nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje. Zagotovi se ustrezno trajnostno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in se ob tem obravnava dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojni in prostorski potencial. Pred izvajanjem posegov je potrebna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali po potrebi soglasja za raziskavo in odstranitev dediščine.
(4) Pri vseh posegih v prostor je treba objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo. V času izvajanja gradbenih del se spremlja vpliv vibracij na najbližje objekte kulturne dediščine ter se glede na rezultate zavzamejo vsi potrebni ukrepi.
(5) V izogib obsežnim arheološkim raziskavam, ki niso skladne z usmeritvami varovanja kulturne dediščine, naj bodo posegi v zemeljske plasti minimalizirani, pri gradbenih posegih je treba poiskati najustreznejše, specifične in posebne tehnične rešitve, ki posege v zemeljske plasti omejijo na minimum.
(6) V občini se nahajajo tudi enote propadajoče kulturne dediščine. To so hiše, opuščeni kmečki objekti in kozolci ob naseljih, za katere se poskrbi in obnovi na območjih, kjer predstavljajo značilne ambiente v prostoru ali v okviru naselij, ker pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.
(usmeritve za ohranjanje narave)
(1) Na območju občine so območja Natura 2000 (Grintovci, Savinja Grušovje-Petrovče in Mesarska lopa), ekološko pomembna območja (Kamniško-Savinjske Alpe, Dobrovlje-Čreta in Savinja-Letuš), naravne vrednote državnega in lokalnega pomena (npr. Golte, Savinja s pritoki idr.) ter zavarovano območje – krajinski park Golte.
(2) Na območju občine se zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti, predvsem na območjih ohranjanja narave. To so:
– zavarovana območja (krajinski park Golte, naravni spomeniki), kjer se pri urejanju upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, kot jih določa predpis o razglasitvi naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Mozirje,
– naravne vrednote, ki se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti in glede na status naravnih vrednot. Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih in tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči ali ne spreminja lastnosti zaradi katerih je spoznana kot naravna vrednota,
– posebna varstvena območja (območja Natura 2000), kjer se posege načrtuje tako, da se: ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst; ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo; ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti na območjih Natura 2000 se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin, in sicer: živalim se prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja; rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja. Na območjih Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov. Posegov in dejavnosti se ne izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 (npr. drstišča, gnezdišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja,
– ekološko pomembna območja so območja habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Za gradnjo objektov na teh območjih, ki niso obenem območje Natura 2000, zavarovano območje ali območje naravnih vrednot, ni treba pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasja. Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši,
– območja pričakovanih naravnih vrednot – območje karbonatov na območju Golt. Pristojne institucije spremljajo posege v naravo, predvsem zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Zemeljska dela so namenjena odkrivanju, zagotavljanju dokumentiranja, vrednotenju in ohranjanju na novo odkritih naravnih vrednot.
(3) S predvidenimi posegi in dejavnostmi se zagotavlja varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti tudi na območjih ustvarjenih kakovosti prostora.
2.8.3 Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja in objekti za potrebe obrambe
(usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Na ogroženih območjih, to je poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih, se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na ogroženih območjih je treba omogočati varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na poplavnih in erozijskih območjih Savinje in pritokov, kot so prikazana v Prikazu stanja prostora na podlagi izdelane strokovne podlage, se v skladu z veljavnim predpisom upoštevajo pogoji in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije.
Za zmanjšanje poplavne ogroženosti so v skladu z izdelano študijo predvideni naslednji ukrepi:
– na levem pritoku Trnave se zamenjajo prepusti pod Hribernikovo cesto in prepusti pritoka v samem centru mesta do iztoka,
– na desnem pritoku Ločke struge se uredi strugo pritoka do izliva v Ločko strugo, tako da pritok prevaja pretoke vsaj krajših povratnih dob.
Na erozijskih območjih vodotokov so z izdelano študijo za zmanjšanje erozijske ogroženosti predvideni naslednji ukrepi:
– sanacija Ločkega jezu z razširitvijo in delnim znižanjem prelivnega polja,
– sistem zaplavnih pregrad na Mozirnici nad Mozirjem,
– večja zaplavna pregrada z umetno povečanim zadrževalnim prostorom na Trnavi nad trgom (na mestu, kjer Trnava prehaja iz ozke doline proti osrednjemu delu Mozirja).
(3) V skladu z Opozorilno karto erozije Občina Mozirje ni erozijsko ogrožena, skoraj celotna občina se ureja z običajnimi protierozijskimi ukrepi. Posegi na erozijskih območjih se izvajajo ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev, določenih v členu »erozijska, plazljiva in plazovita območja«.
(4) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je treba zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.
(5) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječi h pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih.
(6) V skladu s karto projektnega pospeška tal se območje uvršča v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal 0.150 g.
50. člen (območja in objekti za potrebe obrambe)
V občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države.
2.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
51. člen (splošne usmeritve)
(1) Namenska raba stavbnih zemljišč je določena na podlagi veljavnega prostorskega plana, usmeritev nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih potreb in teženj. Stavbna zemljišča so korigirana na parcelno mejo natančno oziroma določena na podlagi dejanskega stanja v prostoru.
(2) Namenska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč je določena na podlagi planskega akta občine, pri čemer je meja med kmetijskimi in gozdnimi zemljišči določena na podlagi dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(3) Namenska raba »območja voda« in »območja prometne infrastrukture« je določena na podlagi izdelanega geodetskega načrta za območje občine.
2.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
52. člen (določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji so določeni po namenski rabi prostora in po posameznih enotah urejanja prostora, na območju katerih so določeni predvsem pogoji, ki se nanašajo na posamezne varstvene režime.
(2) Za območja, ki se urejajo z OPPN, so določeni posegi, ki jih je možno izvajati do sprejetja OPPN, podani pa so tudi pogoji in usmeritve za izdelavo OPPN.
2.11 Konceptualni del prostorskega razvoja urbanega središča mozirje, za katerega je izdelan urbanistični načrt
Na območju Občine Mozirje je urbanistični načrt izdelan za medobčinsko in občinsko središče Mozirje, ki sta mu zaradi prostorske in vsebinske povezanosti, priključena dela naselij Ljubija in Loke pri Mozirju po RPE.
54. člen (koncept razvoja naselja)
(1) Mozirje se prednostno usmerja v razvoj dejavnosti, vezanih na turizem.
(2) Koncept razvoja naselja Mozirje temelji na:
1. revitalizacij mestnega jedra v smislu celovite prenove s poudarkom na prenovi stavbnega fonda in infrastrukture,
2. razvoju turizma, predvsem na območjih:
– turističnega območja južno oziroma vzhodno od regionalne ceste, na območju Mozirskih Lav, kjer je dopustno tudi umeščanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Načrtujejo se kakovostne, ekološke in vizualno privlačne stavbe, npr. z ozelenjenimi strehami ... V pasu ob regionalni cesti se uredijo sprehajalne poti, kolesarske steze,
– Mozirskega gaja, kjer se načrtuje razvoj parka, spremljajočih objektov ter izvajajo druge ureditve za potrebe turizma (adrenalinski park ipd.) ter ribištva …,
– Brdc, ob jugozahodni meji naselja na levem bregu Savinje, kjer se omogoči razvoj turistične dejavnosti,
– obstoječega hotela Benda, v sklopu katerega je predvidena širitev obstoječe dejavnosti in ureditev parkirišča,
– ob Cesti na Lepo Njivo, kjer je predvidena gradnja apartmajev za potrebe razširitve turistične ponudbe,
3. razvoju centralnih dejavnosti na območjih:
– severno od Upravnega centra Mozirje in severno od veterinarske postaje, kjer je načrtovan razvoj obstoječih upravnih in drugih centralnih dejavnosti,
– osnovne šole in vrtca Mozirje, kjer se omogoča razvoj in širitev izobraževalnih dejavnosti,
– severno od avtobusne postaje in južno od starega trškega jedra, kjer se pri umeščanju centralnih dejavnosti ali stanovanj upošteva občutljivost območja zaradi bližine starega trškega jedra Mozirje ter zagotavlja kakovostno in celovito urejanje prostora.
4. razvoju športa in rekreacije na območjih:
– ob šolskem kompleksu, kjer se ohranja obstoječe smučišče za potrebe šole in vrtca in omogoča dogradnja obstoječih športnih igrišč,
– južno od Savinje in vzhodno od Mozirskega gaja, na območju obstoječega športnega kompleksa,
5. razvoju stanovanjskih površin na območjih:
– severno od Šmihelske ceste, na desnem bregu Savinje, vzhodno in zahodno od ceste v Loke, ob Mlinski poti, severno oziroma severozahodno od območja za turizem na Brdcah, na skrajnem severozahodnem delu Mozirja ob nekdanjem strelišču. Na teh območjih se načrtuje strnjena individualna pozidava, s čimer se naselje morfološko zaokroži z dopolnitvijo praznih prostorov in ureditvijo roba naselja,
– ob Upravnem središču ter na delu Brdc, kjer je že obstoječa večstanovanjska pozidava, ki se dopolnjuje z novimi večstanovanjskimi objekti,
– Mozirskih Trat, kjer so površine namenjene domu za starejše oziroma varovanim stanovanjem. Ob objektih se proti Savinji uredijo sprehajalne poti za potrebe varovancev doma ter uredi območje naravnega kopališča Kopelce,
6. zelenih površinah, ki:
– se ohranjajo med regionalno cesto in trškim jedrom. Območje se uredi kot odprti javni zeleni prostor, ki se nameni prireditvam in druženju. Deloma se na območju lahko uredijo urbani vrtovi ali travnata igrišča,
– se ohranjajo ob Savinji in ob prometnicah.
(3) Ohranja se območje obstoječega pokopališča v severnem delu naselja. V sklopu pokopališča se uredijo dodatne parkirne površine.
(4) Na območju kompleksa Cinkarne se načrtuje delna prenova na vplivnem območju kulturne dediščine cerkve svetega Nikolaja. Razvoj proizvodnih dejavnosti je načrtovan vzhodno od Cinkarne.
(5) Prenovi se obstoječi jez ob Cesti v Loke ter zgradita mali hidroelektrarni na Savinji.
(koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja)
(1) V strukturi pozidave se ohranjajo značilnosti obstoječe gradnje, predvsem v starem trškem jedru, ki je razglašeno kot kulturni in zgodovinski spomenik.
(2) Ob robovih naselja je nove soseske in območja dopustno urejati s sodobnejšimi pristopi urbanistično-arhitekturnega oblikovanja.
(koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa)
(1) Na območju Mozirja je načrtovana rekonstrukcija obstoječega cestnega omrežja, ki se dogradi na območjih predvidene pozidave. Istočasno se v sklopu naselja uredijo oziroma dogradijo hodniki za pešce, avtobusna postajališča in javna razsvetljava.
(2) Za izboljšanje prometne pretočnosti in prometne varnosti se načrtuje rekonstrukcija križišč na regionalni cesti, tako da se uredijo krožišča, skupaj s pločniki in kolesarsko stezo. Novi krožišči sta predvideni na križišču regionalne ceste s Hofbauerjevo ulico in Cesto v Loke (krožišče Gaj) ter na stiku regionalne ceste in Savinjske ceste (krožišče Šola). Prav tako je predvidena rekonstrukcija križišča Delejev jez. Ob regionalni cesti se uredita tudi pločnik in kolesarska steza.
(3) Uredi se mreža peš in kolesarskih poti, ki se povežejo v funkcionalno celoto. Od tega so najpomembnejše povezave za pešce in kolesarje v pasu ob regionalni cesti, ki še niso povsod izvedene in pa nove povezave na območjih širjenja poselitve.
(4) Nova parkirišča se urejajo na območjih predvidene pozidave ter v navezavi na mrežo javnega potniškega prometa. Za razbremenitev trškega jedra se lahko kot deloma javna parkirišča uporabljajo večja parkirišča v bližini središča, in sicer dve predvideni parkirišči ob Hofbauerjevi ulici, parkirišča ob domu za starejše, parkirišča ob turističnem središču.
(koncept zelenega sistema)
(1) Zeleni sistem mora biti vpet med posamezne urbane strukture ter le-te medsebojno ločevati.
(2) Večja območja zelenega sistema v Mozirju so obvodno območje Savinje s pritoki, pokopališče, park Mozirski gaj, športne površine (športna centra ob Savinji in ob šoli), rekreacijske površine (smučišče za potrebe šole in vrtca), zelene površine ob cesti (pas ob regionalni cesti) in odprte zelene površine znotraj naselja (manjše parkovne ureditve, otroška igrišča, drevoredi, urejene poti). Del zelenega sistema so tudi kmetijske površine ter gozd. Ob novih območjih poselitve se parkovno uredijo zelene površine in postavijo nova otroška igrišča.
(3) Povezave zelenega sistema, preko grajenega tkiva mesta, predstavljajo predvsem vodotoki z obvodnim prostorom in zelene površine v pasu ob regionalni cesti. Na robu naselja se urejeni deli zelenega sistema stikajo s kmetijskimi površinami ali gozdom.
(lokalni energetski koncept)
(1) Dolgoročno se za ogrevanje gospodinjstev, proizvodnih, centralnih in ostalih objektov uporablja obstoječe toplovodno omrežje. Na omrežju se izvajajo vzdrževalna dela in rekonstrukcije. Sistem se širi in dograjuje skladno s širitvami poselitve.
(2) Pri načrtovanju novih energetskih objektov in naprav se upošteva načela varstva bivalnega in naravnega okolja ter izboljševanja kakovosti prostora. Prostorski razvoj nove energetske infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Pri umeščanju v prostor se upoštevajo značilne naravne prvine (gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti), podoba krajine ter grajena struktura, vidnost naselja in značilni pogledi. Na območjih naselbinske kulturne dediščine in v arheoloških območjih ima prednost nadzemna izvedba infrastrukturnih vodov. Če to s tehničnega vidika ni mogoče, so posegi možni šele po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav v robnih delih območij arheološke kulturne dediščine; vsi posegi v zemeljske plasti pa morajo biti tlorisno in globinsko minimalizirani.
(3) Spodbuja se raba obnovljivih virov energije. Predvideva se izgradnja malih hidroelektrarn na Savinji in sončnih elektrarn, zlasti na strehah obstoječih stavb (šola, vrtec in drugi javni objekti, proizvodna območja itd.). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(4) Skladno z Lokalnim energetskim konceptom Občine Mozirje se izvajajo ukrepi za učinkovito rabo energije, kot so: sanacija oken, izolacij, streh, dotrajanih ogrevalnih sistemov, prezračevanj v objektih, načinov priprave sanitarne tople vode, razsvetljave in večjih kotlovnic. Učinkovita raba energije se zagotavlja tudi na področju javne razsvetljave.
(koncept opremljanja z GJI)
(1) Obstoječa komunalna mreža se razširi in dogradi na območjih, kjer je predviden razvoj naselja ter prenova. Vse obstoječe in načrtovane objekte se priključi na infrastrukturno omrežje. Komunalna infrastruktura se združuje v koridorje, ki potekajo ob obstoječih in načrtovanih prometnicah.
(2) Obstoječa mreža transformatorskih postaj znotraj naselja oziroma ob njenem robu zadovoljivo napaja vse porabnike. Ob nadaljnjem povečevanju odjemne moči se praviloma povečuje moč obstoječih transformatorskih postaj. Vse novogradnje se priključujejo na elektro omrežje.
(3) V skladu s potrebami se dogradi in rekonstruira javna razsvetljava, pri čemer je treba upoštevati predpise s področja svetlobnega onesnaževanja in druge zahteve, ki izhajajo iz varstvenih režimov.
(4) Na območju urbanističnega načrta je obstoječe vodooskrbno omrežje, ki se ga v primeru nezadostnih kapacitet rekonstruira. Novogradnje se priključujejo na vodovodno omrežje.
(5) Znotraj območja mesta je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki je zgrajeno v mešanem, delno pa tudi v ločenem sistemu. Kanalizacijsko omrežje Mozirja se navezuje na centralno čistilno napravo, ki se nahaja vzhodno od območja urbanističnega načrta. Dolgoročno je treba na območju celotnega mesta zgraditi ločen sistem odvajanja odpadnih voda. Pred izpustom padavinskih voda v vodotoke je treba poskrbeti za njihovo zadrževanje. Na območjih predvidenih širitev naselja je treba urediti in razširiti omrežje odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
(6) Zagotovi se enakomerna pokritost z elektronskimi komunikacijami na celotnem območju mesta. Pri načrtovanju novih posegov v prostor je treba upoštevati obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki ga je treba zaščititi oziroma prestaviti, kolikor bi le-to oviralo razvoj novih dejavnosti. Za vse predvidene širitve je treba načrtovati novo ali pa razširitev obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Do posameznih novih objektov se predvidijo nove trase telekomunikacijskih vodov, do novih območij širitev grajene strukture se predvidijo novi telekomunikacijski vodi. Skladno z razvojem na tem področju se omogoči posodobitev omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(7) Znotraj območja mesta je zgrajeno toplovodno omrežje. Pri umeščanju novih objektov v prostor je treba upoštevati obstoječe trase in se jim prilagajati, v kolikor je to možno in načrtovane objekte priključiti na toplovodno omrežje. V skladu z izvedbo predvidenih posegov je treba povečevati priključne moči na posameznih območjih.
3.1 Splošne določbe
(vsebina izvedbenega dela)
Izvedbeni del OPN za celotno območje občine po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katere se pripravi OPPN.
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo deli na: območja stavbnih zemljišč, območja kmetijskih zemljišč, območja gozdnih zemljišč, območja voda in območja drugih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba je v grafičnem delu OPN določena v skladu s predpisom, ki določa vsebino, obliko in način priprave občinskega prostorskega načrta. Določeni podrobnejši namenski rabi prostora (npr. SS, SK itd.) so na nekaterih površinah dodane še podrobnejše členitve rabe glede na dejavnosti ali tipiko objektov (npr. SSig).
(3) Podrobnejša namenska raba prostora ter členitve podrobnejše rabe so razvidne iz spodnje tabele.
Osnovna namenska raba prostora | Podrobnejša namenska raba prostora in členitve | Grafični znak namenske rabe |
I. Območja stavbnih zemljišč | S | Območja stanovanj | |
| SS | Stanovanjske površine | SS |
| | Površine večstanovanjske pozidave | SSvs |
| | Površine prostostoječe poslovno-stanovanjske pozidave | SSig |
| SB | Stanovanjske površine za posebne namene | SB |
| SK | Površine podeželskega naselja | SK |
| SP | Površine počitniških hiš | SP |
| C | Območja centralnih dejavnosti | |
| CU | Osrednja območja centralnih dejavnosti | CU |
| CD | Druga območja centralnih dejavnosti | CD |
| | Površine za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja | CDsb |
| | Površine za izvajanje verske dejavnosti | CDr |
| I | Območja proizvodnih dejavnosti | |
| IG | Gospodarske cone | IG |
| IK | Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | IK |
| B | Posebna območja | |
| BT | Površine za turizem (hoteli, apartmaji in drugi nastavnitveni) | BT |
| BD | Površine drugih območij | BD |
| Z | Območja zelenih površin | |
| ZS | Površine za oddih, rekreacijo in šport | ZS |
| ZP | Parki | ZP |
| ZK | Pokopališča | ZK |
| ZD | Druge urejene zelene površine | ZD |
| P | Območja prometnih površin | |
| PC | Površine cest | PC |
| | Površine mostov in drugih premostitvenih objektov čez vode | PCvc |
| PO | Ostale prometne površine | PO |
| T | Območja komunikacijske infrastrukture | T |
| O | Območja okoljske infrastrukture | |
| | Čistilne naprave | Očn |
| | Vodohrani, zbiralniki pitne vode, črpališča | Ov |
| E | Območja energetske infrastrukture | |
| | Energetska infrastruktura | E |
| | Male hidroelektrarne | Evc |
| | Sončne elektrarne | Es |
| A | Območja razpršene poselitve | |
| | Površine razpršene poselitve | A |
| | Površine razpršene poselitve (turistični objekti) | Abt |
| | Površine razpršene poselitve (kmetijsko-gozdarski objekti) | Aik |
| | Površine razpršene poselitve (obrt) | Aig |
| | Površine razpršene poselitve (počitniške hiše) | Asp |
| | Razpršena gradnja | |
| | Objekti kot stanje prostora (fundusi) | |
II. Območja kmetijskih zemljišč | K | Območja kmetijskih zemljišč | |
| | Najboljša kmetijska zemljišča | K1 |
| | Druga kmetijska zemljišča | K2 |
III. Območja gozdnih zemljišč | G | Gozdna zemljišča | |
| | Lesno-proizvodni gozd | G |
| | Varovalni gozd | Gv |
| | Gozdni rezervat | Gr |
| | Gozd s poudarjeno izobraževalno funkcijo | Gzp |
| | Vegetacija ob vodotokih | Gvc |
IV. Območja voda | V | Površinske vode | |
| | Celinske vode | VC |
| | Območja vodne infrastrukture | VI |
V. Območja drugih zemljišč | L | Območja mineralnih surovin | |
| | Površine nadzemnega pridobivalnega prostora | LN |
(enote urejanja prostora)
(1) Območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu EUP).
(2) EUP so določene glede na namensko rabo prostora, značilnosti prostora ali glede na varstvene režime.
(3) EUP so označene z dvočrkovno oznako naselja, opredeljenega po RPE, ter zaporedno številko enote (npr. Mozirje 01 – MO01). EUP, ki so določene vodotokom imajo dodano še eno zaporedno številko (npr. BR38-1, LN58-1 itd.).
(4) Legenda črkovnih oznak naselja:
– Brezje: BR,
– Dobrovlje pri Mozirju: DO,
– Loke pri Mozirju: LO,
– Lepa Njiva: LP,
– Ljubija: LU,
– Mozirje: MO,
– Radegunda: RA,
– Šmihel nad Mozirjem: SM.
(prostorski izvedbeni pogoji in določila za uporabo)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji se delijo na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo za celotno območje občine,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, ki so določeni za posamezno namensko rabo prostora in
– posebne prostorske izvedbene pogoje, kolikor so ti za posamezno enoto urejanja prostora določeni.
(2) V primeru neskladja med prostorskimi izvedbenimi pogoji se upošteva najprej posebne prostorske izvedbene pogoje, nato podrobnejše in zatem splošne prostorske izvedbene pogoje, ki veljajo, če posebni ali podrobnejši pogoji ne določajo drugače.
(3) Za območja predvidenih OPPN so podani pogoji, ki jih je treba upoštevati do njihove izdelave.
3.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
3.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih gradenj in namembnosti objektov
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Kolikor ta odlok ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Mozirje dopustne gradnje novih objektov (dozidave, nadzidave), spremembe namembnosti v skladu z določili odloka, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov ter vzdrževanje objektov.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena, so na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine posamezne vrste gradenj dopustne le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(3) Dozidave, nadzidave, rekonstrukcije ter vzdrževanje objektov je dopustno le na zakonito zgrajenih objektih in s pridobitvijo ustreznih soglasij oziroma dovoljenj.
(4) Odstranitve objektov, z izjemo enostavnih objektov, prizidkov oziroma pomožnih objektov, niso dovoljene na območju kulturne dediščine, kjer bi lahko zaradi rušitve objekta prišlo do rušenja obstoječe morfologije naselja kot celote. Odstranitve so dopustne v primeru, če je investitor pridobil ustrezno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine oziroma bo po rušitvi na mestu odstranjenega objekta postavil nov objekt, ki bo po velikosti, arhitekturnem oblikovanju in namembnosti enak odstranjenemu objektu in bo za gradnjo novega objekta pridobil vsa potreba soglasja in dovoljenja.
(5) Na celotnem območju občine je dovoljena gradnja gradbenih inženirskih objektov ter vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture kot npr. vodov in naprav vodovodnega omrežja, vodov in naprav kanalizacijskega omrežja (padavinska kanalizacija in kanalizacija za komunalne odpadne vode), distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, elektroenergetskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Gradnja prenosnega plinovodnega omrežja, nadzemnih in podzemnih elektroenergetskih objektov, vodov in naprav ter vodov komunikacijskih omrežij je dovoljena le pod posebnimi zakonsko določenimi pogoji. Na območju obstoječih žičnic in pripadajočih objektov ter naprav so dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in gradnja nadomestnih žičniških objektov ter naprav.
(6) Na strehah objektov so dovoljeni tudi kolektorji za ogrevanje vode ter fotonapetostni paneli za proizvodnjo električne energije. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(7) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo prostora, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževalna dela, dozidave, nadzidave in odstranitev objektov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namena in možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Na posamezno območje znotraj predvidene enote urejanja prostora ni dovoljeno vnašanje dejavnosti, ki bi bistveno ogrožale sedanjo namembnost ter negativno vplivale na obstoječo funkcijo naselja oziroma ureditve.
(2) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje ni dovoljena.
3.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju novih objektov v prostor se upoštevajo črte oziroma gradbene linije, ki jih tvorijo in narekujejo že zgrajeni objekti.
(2) Če regulacijske črte oziroma gradbene linije v prostoru ne obstajajo (ker tam ni objektov), je regulacijska črta določena z regulacijskimi linijami cest.
(1) Nove stavbe, ki so uvrščene med zahtevne in manj zahtevne objekte (nad in pod terenom) morajo biti z najbolj izpostavljenim delom strehe (napuščem) od meje sosednjih parcel oddaljene za najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, pa za najmanj 1.5 m, če z regulacijskimi črtami obstoječih objektov ni določeno drugače. Ostali nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni na podlagi soglasja mejaša oziroma upravljavca gospodarske javne infrastrukture, če se z načrtovano ureditvijo posega v infrastrukturni varovalni pas.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka tega člena morajo biti razmiki med stavbami najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je v okviru parcele in predvidene rabe možno normalno izvajanje vzdrževalnih del ter intervencije v primeru požara in drugih nesreč.
(3) Novi objekti se morajo od roba cestišča javne ceste odmakniti najmanj 1,5 m. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci gospodarske javne infrastrukture oziroma kadar morajo zaradi obstoječega stanja stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji dela naselja ali naselja kot celote oziroma za naselja, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(4) Ograje med posameznimi parcelami ali posestmi se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata soglašati oba lastnika mejnih parcel. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena za najmanj 0.5 m. Pri predpisanem odmiku za 0.5 m mora vsak lastnik vzdrževati svoj del ograje ter čistiti svoj del vmesnega prostora med ograjo in parcelno mejo.
(5) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od ceste 1.0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograje in opornega zida ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.
(6) Med javno površino in uvozom na parkirišče, dvorišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(7) Nove stavbe morajo biti oddaljene od gozdnega roba najmanj 10 m. Manjši odmik je dopusten na podlagi soglasja pristojnega zavoda za gozdove.
3.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov
(določanje velikosti objektov)
(1) Dozidave in nadzidave legalno zgrajenih objektov se dovolijo v tlorisni velikosti do 50 % bruto tlorisne površine objekta in le v primeru, da je na območju dozidave določeno stavbno zemljišče.
(2) Nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov se dovolijo do bruto višine 2,5 m oziroma za maksimalno eno etažo objekta, kolikor s tem višina slemena strehe objekta ne preseže maksimalne višine sosednjih objektov.
(3) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– faktorjem zazidanosti (v nadaljnjem besedilu FZ),
– deležem zelenih površin (v nadaljnjem besedilu DI_DZP),
– višino objektov (v nadaljnjem besedilu DI_H).
(4) Velikost objekta je določena s faktorjem zazidanosti, ki se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti ne sme presegati v spodnjih tabelah navedenih vrednosti.
FZ | Podrobnejša namenska raba (PNRP) |
Max 0.4 | SS, SK, Abt |
Max 0.6 | Asp, SP, SSvs, SB, CU, CD, CDsb, BT |
Max 0.8 | SSig, SK, IG, IK, BD, A, Aig, Aik |
(5) Do navedenega FZ je znotraj parcele posamezne namenske rabe možna gradnja enega ali več novih zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Do navedenih faktorjev zazidanosti so dopustne tudi dozidave. Ko so zgoraj navedene vrednosti presežene, gradnja objektov ni več možna.
(6) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) parcele večja od dovoljene oziroma določene s tem odlokom, je na obstoječih že zgrajenih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter rekonstrukcije oziroma prenove, brez povečanja površine objektov, volumna in višine objektov. Poleg omenjenega so dopustne tudi spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest in so skladne z dopustno namembnostjo območja. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(7) Dopustna višina objekta, od nivoja terena do skrajne točke višine kapi strehe objekta, je določena na podlagi etažnosti in višine objekta. Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja, da je dopustna višina novega objekta enaka višini slemen objektov na območju enote urejanja prostora, gledano v oddaljenosti približno 50 m od parcele objekta, namenjene gradnji načrtovanega objekta. To velja zlasti za objekte v ruralno-urbanih in ruralnih naseljih brez uličnega reda. Kadar gre za urbana naselja z ulicami, je maksimalna višina objektov v uličnem nizu posamezne enote urejanja prostora enaka višini kapi sosednje višje stavbe.
(8) Delež zelenih površin se določi na podlagi faktorja zelenih površin na parceli, namenjeni gradnji. Pri tem se za izračun uporabijo le dejanske zelene površine. Površine, kot so travnata parkirišča, se pri izračunu DI_DZP ne upoštevajo kot del zelenih površin. Z gradnjo objektov mora biti na parceli, kjer stoji objekt, zagotovljenih vsaj toliko zelenih površin, kot je prikazano v tabeli.
DI_DZP | Podrobnejša namenska raba (PNRP) |
Min 0.2 | SSvs,SSig,CU, CD,CDr,IG, IK, BD, Aig,Aik, SS, SK, SB, SP, CDsb, BT, Asp, Abt |
3.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov, urejanja zelenih in parkirnih površin ter postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagajati urbanističnim in arhitekturnim značilnostim obstoječih objektov, pri čemer morajo biti za vzor pri oblikovanju stavbe tradicionalni arhitekturni tipi objektov, kot sta pritlična hiša z izkoriščenim podstrešjem ter pritlična hiša z mansardo nad vhodom. Novi objekti se morajo prilagajati objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu, smereh in slemenih streh, materialih, barvah in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, postavitvi ograj in opornih zidov, razmestitvi in postavitvi urbane opreme in drugih oblikovnih značilnostih prostora.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.
(4) V enotah urejanja prostora s prepoznavnim kakovostnim oblikovanjem se naklon strehe, material in barvo strešne kritine ter smeri slemen prilagodi kakovostni celotni podobi enote urejanja prostora. Kritine naj bodo temne (sive, rjave ali opečne barve) in ne smejo biti trajno bleščeče. Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena z okenskimi odprtinami in drugimi strešnimi elementi, ki ne smejo biti višji od slemena osnovne strehe in so na posamezni strehi poenoteno oblikovani. Streha naj bo ravna, enokapna v razponu med 5–25° ali dvokapna v razponu med 25–45°. Glede na sodobne oblikovalske trende je lahko streha simetrično ali nesimetrično dvokapna, z ali brez čopa. Tri, štiri ali več kapne, lomljene, šotoraste ali druge strehe niso dovoljene. Prav tako niso dovoljene okenske odprtine ali drugi strešni elementi, kot so strešne line, ki štrlijo izven osnovne ravnine ploskve strehe. Frčade so dovoljene izjemoma, če so te tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Strešna okna, kolektorji in fotonapetostni paneli na objektu so dovoljeni, kolikor ti ne kazijo podobe objekta. Fotonapetostni moduli ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni vzporedno z ravnino ploskve strešine. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % objektov v EUP) v smeri slemen prečno na plastnice.
(5) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, treba smiselno upoštevati in posnemati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v enoti urejanja prostora. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in ne avtohtone. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnega pomena.
(6) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu s prostorom, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kakovostno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih.
(velikost, urejanje in oblikovanje javnih zelenih površin)
(1) Na območjih strnjene enostanovanjske in večstanovanjske gradnje je treba zagotoviti ustrezne parkovne površine in otroška igrišča.
(2) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene je treba zagotoviti ustrezno velike zelene površine za počitek in sprostitev stanovalcev.
(3) Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic. Umeščajo se na lokacijo, ki omogoča varen dostop do igrišča in je v bližini območij, namenjenih bivanju. Na območju otroških igrišč je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(4) V urbanem in ruralno-urbanem okolju se obcestne ureditve in parkirišča urejajo z drevoredi.
(5) Zasaditev javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele novega objekta. Odstranitev drevesa ni možna, kadar gre za naravno vrednoto.
(7) Obstoječe drevorede in drevesa je treba ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(8) Ozelenitev javnih parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta.
(9) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(10) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici javnih objektov je prepovedano uporabljati visoko alergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene dele.
(11) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu, višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden kaskadno. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen.
(12) Pri vseh posegih v prostor mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami. Ob zaključku izvedbe del in po končani gradnji pa sanirati poškodovano drevnino, odstraniti začasne objekte in naprave ter odvečni gradbeni material.
(13) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami se priporoča izgradnja parkirnih mest v podzemni garaži. Parkirna mesta se lahko zagotavljajo tudi v samostojnih objektih, garažnih hišah.
(3) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje padavinskih voda preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Parkirna mesta, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite.
(7) Parkirnih mest in garaž za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 tone, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih ni dopustno urejati.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.). Dopustna je tudi postavitev foto napetostne elektrarne, če ta ni v konfliktu z ostalimi rabami v enoti urejanja prostora oziroma v prostoru.
(9) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(10) Parkirnih površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(11) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(določitev števila parkirnih mest)
(1) Pri dimenzioniranju parkirišč je treba upoštevati veljavne normative za določanje parkirnih mest po posameznih dejavnostih.
(2) Poleg predpisanega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(5) Najmanjša dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2.4 x 5.0 m.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se razvrščajo skladno s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in ne smejo presegati dimenzij, ki jih določa veljavna zakonodaja, ki ureja to področje. Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna na območjih, določenih s tem odlokom.
(2) Na parceli, namenjeni gradnji, se lahko gradi največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidljivosti. Nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe, se na parceli gradijo kot posamični objekti, dopustna pa je tudi postavitev ob objekte. V primeru gradnje več nezahtevnih in enostavnih objektov se ti gradijo s povezovanjem (združevanje objektov pod enotno streho). Ko z združevanjem enostavnih objektov, objekt preseže predpisane dimenzije, ki objekt uvrščajo med nezahtevne in enostavne objekte, se objekt ne smatra več kot nezahteven oziroma enostavnen objekt.
(3) Nezahtevne in enostavne objekte je treba oblikovno uskladiti s stavbo, h kateri pripadajo.
(4) Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi na območju posamezne podrobne namenske rabe, so določene v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih tega odloka.
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Postavitev objektov za oglaševanje je dopustno skladno z občinskim predpisom, ki ureja to področje.
(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, je na objektih in v območjih varovane kulturne dediščine postavitev objektov in naprav za oglaševanje dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, pri čemer je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Prav tako postavitev reklamnih panojev, jumbo plakatov ipd. ni dopustna na območjih ohranjanja narave v odprti krajini.
(3) Označevanje zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti se izvaja skladno s predpisom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot.
3.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(merila za določitev parcele)
(1) Pri določitvi novih parcel za stavbe je treba upoštevati:
– velikost in namembnost predvidenega objekta na parceli, z vsemi nujno potrebnimi površinami za nemoteno uporabo ter vzdrževanje objekta, pri čemer se kot nujne površine upoštevajo parkirna mesta, ki jih je treba zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi, ustrezno velike manipulacijske prometne površine, ustrezno velike utrjene površine, namenjene pešcem, površine dostopov do javnih cest ter površine funkcionalnega zelenja,
– obliko, namembnost in velikost parcele objektov v odnosu do obstoječih parcel, pri čemer naj bodo parametri nove parcele podobni oziroma približno enaki parametrom obstoječih parcel znotraj območja, kjer se predvideva gradnja stavbe ali gradbenega inženirskega objekta,
– položaj, namembnost in velikost obstoječih in predvidenih javnih površin,
– ustrezne intervencijske dostope ter velikost potrebnih površin za nemoteno izvajanje aktivnosti za zavarovanje ljudi, živali in stvari v primeru požarov in drugih naravnih nesreč,
– da pri določanju parcele, namenjene gradnji, ni dopustno parcelacije izvesti tako, da ostane del zemljišča, na katerem ni mogoča gradnja novega objekta.
(2) Delitev parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova parcela obstoječega objekta ustreza pogojem iz prejšnjega odstavka.
(3) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele po zgoraj navedenih pogojih, se parcela določi v okviru dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površine ni dopustno zmanjševati.
3.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter glede gradnje infrastrukture
3.2.6.1 Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju, sočasno z gradnjo objektov, zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
(1) Stavbna zemljišča za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se predpisana komunalna oprema določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
(1) Objekte je treba priključiti na predpisano obvezno gospodarsko javno infrastrukturo iz prejšnjega člena tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis. Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka.
(2) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem, velike višinske razlike, oddaljenosti posameznih objektov od omrežja, prečkanja vodotokov itd., s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem, velike višinske razlike, oddaljenosti posameznih objektov od omrežja, prečkanja vodotokov, itd. lahko, s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala komunalna čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(4) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(5) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(6) Na javno cesto je treba praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
3.2.6.2 Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in GJI)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
Vrsta ceste | Varovalni pas |
za regionalno cesto (RC) | 15 m |
za lokalno cesto (LC, LG, LZ, LK) | 8 m oziroma za LK 6 m |
za javno pot (JP) | 5 m |
za kolesarske javne poti (KJ) | 2 m |
(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
Elektroenergetski vod nazivne napetosti | Varovalni pas |
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 35 kV in 110 kV | 15 m |
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV | 3 m |
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV | 10 m |
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV | 1 m |
za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV | 1,5 m |
za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti | 2 m |
(3) Varovalni pasovi ostale infrastrukture:
Gospodarska javna infrastruktura | Varovalni pas |
vodovod | 3 m |
padavinska kanalizacija | 3 m |
kanalizacija za komunalne odpadne vode | 3 m |
telekomunikacije | 3 m |
(4) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, drugačni od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(5) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(6) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
3.2.6.3 Pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
(splošni pogoji glede gradnje objektov in naprav GJI)
(1) Vsa GJI se mora graditi in vzdrževati v skladu z veljavnimi področnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Trase gospodarske javne infrastrukture je treba medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(3) Gradnja omrežij GJI mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanje ekonomske učinkovitosti izvajalcev gospodarskih javnih služb. Pri gradnji GJI je treba, v kolikor z zakonodajo, pravilniki ter odloki upravljavcev GJI to ni določeno, upoštevati v spodnjih preglednicah navedene minimalne odmike, globine in načine križanja.
Preglednica 1: Minimalni medsebojni odmiki (v metrih).
GJI | ELEKTRIKA | VODOVOD | KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE | PADAVINSKA KANALIZACIJA | TOPLOVOD | PTT/CATV |
ELEKTRIKA | 0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
VODOVOD | 0,5 | 0 | 0,75 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE | 0,5 | 0,75 | 0 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 | 0,5 |
TOPLOVOD | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 | 0,5 |
PTT/CATV | 0,25 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0 |
Preglednica 2: Minimalni odmik od objektov in minimalna globina polaganja (v metrih).
GJI | ODMIK | GLOBINA |
ELEKTRIKA | 0,5 | 0,8 |
VODOVOD | 0,5 | 1,2 |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE | 0,5 | 1,5 |
PADAVINSKA KANALIZACIJA | 0,5 | 1,2 |
TOPLOVOD | 0,5 | 0,8 |
PTT/CATV | ob objektu | 0,8 |
Preglednica 3: Križanje vodov.
GJI | ELEKTRIKA | VODOVOD | FEKALNA | METEORNA | TOPLOVOD | PTT/CATV |
ELEKTRIKA | nad ali pod | pod | pod | pod | pod | nad |
VODOVOD | nad | nad ali pod | pod | pod | nad ali pod | nad |
KANALIZACIJA ZA KOMUNALNE ODPADNE VODE | nad | nad | nad ali pod | nad | nad | nad |
PADAVINSKA KANALIZACIJA | nad | nad | pod | nad ali pod | nad | nad |
TOPLOVOD | nad | nad | pod | pod | nad ali pod | nad |
PTT/CATV | nad ali pod | pod | pod | pod | pod | nad |
(4) Kolikor se v fazi projektiranja najdejo racionalnejše rešitve, se lahko upoštevajo tudi odmiki in globine opredeljene v projektantskih rešitvah, vendar le v primeru, če so te skladne s pravilniki in standardi, ki veljajo za načrtovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(6) Omrežja GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogo v potek po javnih površinah ni možen.
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je treba omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi.
(8) Omrežja in jaške GJI na javnih cestah se umešča zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(9) Globina podzemnih vodov GJI in njenih objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je treba zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča.
(10) Prečkanja GJI pod strugo vodotoka je treba načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
(11) Predvidena GJI in grajeno javno dobro sta razvidna iz grafičnega dela OPN. Odstopanja od predvidenih tras so možna v primeru, če se pri nadaljnjem, podrobnejšem proučevanju ali pri projektiranju izkaže, da so nove rešitve tehnično ali ekonomsko sprejemljivejše. Pri tem se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, prav tako rešitve ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s predpisom, ki ureja projektiranje cest.
(2) Dimenzijo tipskega prečnega profila vseh voznih površin je mogoče zmanjšati v primeru, če gradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt in ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika.
(3) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(4) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil vodnega telesa. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(5) Avtobusna postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s predpisi o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča.
(6) Obvezna je gradnja pločnikov ob lokalnih zbirnih cestah, praviloma pa se pločniki gradijo ob vseh lokalnih cestah v naseljih. Obvezna je tudi izgradnja pločnikov ob javnih cestah, ki vodijo do objektov družbene javne infrastrukture, pri čemer se prioritetno zagotovijo pločniki do vrtcev in osnovnih šol.
(7) Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze 2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20 m.
(8) Za posamezne nezazidane celote se določi zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji upravljavcev GJI, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in izgradnjo GJI za vsa zemljišča na območju.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je treba umeščati zunaj javnih voznih ali pohodnih površin.
(3) Uporabniki industrijske vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(4) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Novo kanalizacijsko omrežje se gradi v ločenem sistemu.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin se izvaja v skladu s področnimi predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko odpadno vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem.
(4) Zadrževalni bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je treba zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(5) Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma locirane tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave. Lokacija naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(6) Male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu z veljavnimi predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave.
(7) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(8) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(9) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine, niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih vodov elektroenergetskega omrežja napetostnega nivoja 35 kV in več je dovoljena v koridorjih daljnovodov, pri čemer je gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN, in so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij in tako da:
– se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum,
– se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta,
– se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
– so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,
– se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(4) Transformatorske postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojene oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice in podobno.
(5) V varovalnih pasovih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. Za gradnjo drugih objektov v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja ter upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(6) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov, ki predstavljajo vir sevanja, ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem.
(7) V varovalnih koridorjih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8) Za vse objekte, novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti, ki so namenjeni bivanju in ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih daljnovodov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na urbanih območjih se opremijo z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Zagotovi se ustrezno število komunikacijskih central in komunikacijsko omrežje tako, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami.
(3) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba umeščati v prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in trase komunikacijskih vodov mora potrditi strokovna služba občine.
(4) Gradnja objektov v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja teh povezav.
(5) Pri gradnji objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja objektov mobilne telefonije (izjema so lokalni-dostopovni komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija) ni dopustna v območju 100 m pasu, merjeno od roba parcele objekta, navedenih objektov in naprav – stavb za zdravstvo, stanovanjskih stavb, stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč,
– gradnja objektov (izjema so lokalni-dostopovni komunikacijski vodi in kabelska kanalizacija) mobilne telefonije na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine ni dopustna, razen ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstva kulturne dediščine.
(6) Vizualni vpliv zgrajenih objektov na vidne kakovosti prostora naj bo čim manjši. Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v za to določenih posodah, smetnjakih, ki jih določi upravljavec javne službe v skladu z veljavnimi področnimi predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno z nadstrešnico. Praviloma služi zbirno mesto tudi kot odjemno mesto.
(3) Odjemno mesto za komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je treba takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih, na utrjenih javnih površinah, locirajo zbiralnice odpadkov, ekološki otoki. Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko območje 300 prebivalcev.
(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest. Imeti mora vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.
(6) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov, skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
3.2.7. Pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
3.2.7.1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
Omilitveni pogoji glede ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine so navedeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih enotah urejanja prostora.
(1) Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje. Za posege v varovanih območjih (krajinski park, Natura 2000) je treba v postopku pridobitve naravovarstvenega soglasja ali dovoljenja za poseg v naravo izvesti presojo vplivov na naravo.
(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za varstvo narave, upoštevati pogoje tega organa oziroma varstvenega režima.
(3) Na območjih ohranjanja narave se upošteva naslednje usmeritve in pogoje:
– pri lociranju in gradnji objektov se v čim večji meri ohranja posamično večje drevje, skupine dreves, travniški sadovnjaki in omejki,
– postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se ne izvaja. Za zasaditev okolice objektov v območjih ohranjanja narave se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst (npr. cipres) se ne vnaša,
– pri trasiranju podzemnih kablovodov se je treba izogniti koreninskemu sistemu dreves. Večje drevje ob trasah se varuje pred poškodbami.
(4) Pri rekonstrukcijah in vzdrževanju določenih prednostnih odsekov regionalnih cest, ki predstavljajo črne točke za dvoživke, in sicer: pred vstopom v Mozirje, proti Lokam pri Mozirju, mimo Brezja proti Radegundi in proti Nazarjam, je treba zagotoviti ustrezne prehode in zaščitne ograje za neovirano prehajanje dvoživk.
(5) Pri krčitvah gozda na območju EPO Dobrovlje - Čreta in naravne vrednote Škrubov potok se po izvedeni krčitvi znotraj območja urejanja vzpostavi gozdni rob, tako da se pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju, s ciljem vzpostavitve novega gozdnega roba. Nov gozdni rob se nato ustrezno vzdržuje. Po vzpostavitvi kmetijskih površin je na območju izkrčenih gozdnih površin dopustno ekološko kmetovanje. Na območje priobalnega zemljišča (vsaj 5 metrov od meje vodnega zemljišča) Škrubovega potoka se s krčitvami ne posega. Obvodna vegetacija na priobalnem zemljišču se v celoti ohranja. Če se pri vrednotenju primernosti krčitev gozdnih površin izkaže, da te niso primerne za kmetijske površine, se območja ohranja kot gozd.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje se ne smejo premakniti potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine in so navedeni v nadaljevanju tega odloka.
1. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
2. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
3. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča,
– graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen, kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
4. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
3.2.7.2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(3) Pri obstoječih dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti pogojeno z njihovo sočasno sanacijo.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka (npr. Cinkarna), mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja zagotoviti, da emisije škodljivih snovi ne presežejo dovoljenih vrednosti. Izvajati je treba meritve v skladu z veljavnimi predpisi ter zagotoviti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanja voda in vodnega režima oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe.
(4) Posegi na vodna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kakovosti.
(5) Treba je ohranjati retenzijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(6) Nedopustno je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(7) Premostitve voda in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšuje stanje vodnega režima in stanja voda.
(8) Pri načrtovanju poteka trase GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(9) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(10) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(11) Pri načrtovanju aktivnosti, posegih v prostor, je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi.
(12) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra ter za vodotoke v ceveh.
(13) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(14) Dopustne posege v priobalno zemljišče določa zakon. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(15) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(16) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojnega organa za vode.
(1) Na območju Občine Mozirje so z odlokom varovani varstveni pasovi vodnega vira Ljubija.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati veljavni odlok.
(3) Vodni vir je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje službe, pristojne za vode.
(vododeficitarna območja)
Na vododeficitarnih območjih so dopustne samo dejavnosti, ki ne potrebujejo velikih količin vode oziroma je večja poraba upravičena iz okoljskega, prostorskega, tehnološkega in ekonomskega vidika.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga upor abiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(1) Varovalni gozdovi so določeni s področnimi predpisi ter razvidni iz Prikaza stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov, sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska obnova panjevskih sestojev v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
(gozdovi s posebnim namenom)
(1) Gozdovi s posebnim namenom so opredeljeni s področnimi predpisi.
(2) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedani, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanja objektov kulturne dediščine ter izvajanja znanstveno-raziskovalnih del in del v skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za območja za raziskovanje mineralnih surovin)
Zaradi varovanja mineralnih surovin kot naravnega vira so v območjih za raziskovanje mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma raziskovanje mineralnih surovin.
3.2.7.3 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. V ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale ogroženost prostora.
(2) Na erozijskih in plazljivih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo zaščitnih ukrepov je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe, ki so lahko:
– preusmeritev vodotokov z območja plazenja tal,
– preoblikovanje terena na območjih plazenja tal,
– vsi posegi, ki služijo utrjevanju terena (izvedba podpornih zidov, injiciranje terena),
– vsi posegi, ki služijo odvodnjavanju terena,
– ter vsi drugi posegi, ki dodatno utrjujejo teren na območju plazenja tal.
(3) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(4) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(5) Za vse posege v erozijskih in plazljivih območjih je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami.
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine. Pri gradnjah se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti stavb v skladu z evropskim standardom.
(1) Na poplavno ogroženih območjih se omejuje razvoj oziroma izvajajo sanacije in ureditve na način, da ni ogroženo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Gradnja na poplavnem območju Savinje in njenih pritokov je dopustna v skladu s predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja.
(3) Za obstoječe stavbe, ki se nahajajo na območju razreda velike in srednje poplavne nevarnosti, kot so opredeljeni v Prikazu stanja prostora, so do izvedbe ustreznih protipoplavnih ukrepov dovoljene le rekonstrukcije, odstranitve, spremembe namembnosti in vzdrževanje. Novogradnje so možne le v smislu »nadomestnih gradenj« kot odstranitve obstoječih objektov in na mestu odstranjenih objektov postavitev novih, ki so po velikosti in namembnosti enaki odstranjenim, ter na podlagi vodnega soglasja. Na območju razreda majhne poplavne nevarnosti in v razredu preostale nevarnosti so posegi in gradnje dopustne le v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka tega člena ter na podlagi vodnega soglasja.
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti zadostne odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov, prometne, manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dostop do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom z minimalnimi radiji 11,5 m ter širino utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m.
(6) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
V občini ni evidentiranih območij, pomembnih za obrambo države, zato ukrepi niso potrebni.
3.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja in tehničnih zahtev objektov
(1) Z vidika kakovosti zraka se pri gradnjah novih objektov in rekonstrukcijah zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Uporablja se obnovljive vire energije, zlasti vodo (male hidroelektrarne na Savinji) ter sončno energijo, pa tudi geotermalno energijo, lesno biomaso ipd. Pri prenovi in novogradnji vseh javnih in zasebnih stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. Podrobnejšo namensko rabo površin in s tem razmestitev dejavnosti se načrtuje na način, da ne pride do stika konfliktnih območjih (območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti). Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnosti.
(2) Za vse prebivalce na območju občine je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s pitno vodo.
(3) Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave zdrave, kakovostne in lokalno pridelane hrane. Spodbuja se sonaravni način kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja ohranjanje kakovostnega okolja.
(4) Stanje okolja s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja se spremlja z naslednjimi kazalci:
– ohranjanje kakovosti tal (analiza tal na vzorčni lokaciji v okviru raziskav onesnaženosti tal),
– ustrezno čiščenje komunalnih odpadnih voda (število zajetij pitne vode, število zajetij pitne vode za potrebe občine, število gospodinjstev, ki nimajo ustrezno urejenega odvajanja komunalne odpadne vode, vrednosti merjenih parametrov na iztoku centralne čistilne naprave Mozirje-Loke),
– izboljšana kakovost zraka (število konfliktnih območij, kjer se stikata namenski rabi: območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti),
– obremenjenost območij s hrupom pod mejnimi vrednostmi (povprečni letni dnevni promet – števno mesto Ljubija, število objektov z varovanimi prostori, ki so manj kot 50 m oddaljeni od mej območij proizvodnih dejavnosti),
– ustrezna oskrba s pitno vodo (delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje v okviru javne službe),
– učinkovito ravnanje z odpadki (letne količine ločeno zbranih odpadkov in število ekoloških otokov na območju občine),
– umeščanje območij stanovanj izven varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja-visokofrekvenčni viri sevanja (število stanovanjskih objektov, ki so v varovalnem pasu visokonapetostnih DV in RTP),
– ohranjanje porabe električne energije za javno razsvetljavo (delež doseganja ciljne vrednosti, določene v predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja).
(1) Ta odlok glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
(2) Določitev stopenj varstva pred hrupom:
– II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa,
– III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje,
– IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(3) Preglednica stopenj varstva pred hrupom po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora:
PNRP/Stopnja varstva pred hrupom | II. | III. | IV. |
Območja stanovanj (S) | | | |
Stanovanjske površine (SS, SSvs, SSig) | x | | |
Stanovanjske površine za posebne namene (SB) | x | | |
Površine podeželskega naselja (SK) | | x | |
Površine počitniških hiš (SP) | x | | |
Območja centralnih dejavnosti (C) | | | |
Osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) | | x | |
Druga območja centralnih dejavnosti (CD, CDr, CDsb) | | x | |
Posebna območja (B) | | | |
Površine za turizem (BT) | x | | |
Površine drugih območij (BD) | | | x |
Območja proizvodnih dejavnosti (I) | | | |
Gospodarske cone (IG) | | | x |
Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK) | | | x |
Območja zelenih površin (Z) | | | |
Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) | | x | |
Parki (ZP) | | x | |
Pokopališča (ZK) | | x | |
Druge urejene zelene površine (ZD) | | x | |
Območja prometnih površin (P) | | | |
Površine cest (PC, PCvc) | | | x |
Ostale prometne površine (PO) | | | x |
Območja komunikacijske infrastrukture (T) | | | |
Območja komunikacijske infrastrukture (T) | | | x |
Območja okoljske infrastrukture | | | |
Območja okoljske infrastrukture (Ov, Očn) | | | x |
Območja energetske infrastrukture (E) | | | |
Območja energetske infrastrukture (E, Evc, Es) | | | x |
Površine razpršene poselitve (A, Abt, Asp, Aig, Aik) | | x | |
Območja kmetijskih zemljišč | | | |
Najboljša in druga kmetijska zemljišča (K1 in K2) | | | x |
Gozdna zemljišča | | | |
Gozdna zemljišča (G, Gv, Gr, Gzp, Gvc) | | | x |
Površinske vode | | | |
Celinske vode (VC) | | x | |
Vodna infrastruktura (VI) | | | x |
Območja mineralnih surovin | | | |
Površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) | | | x |
(4) V Občini Mozirje se lahko II. stopnja varstva pred hrupom določi tudi na območju Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje, na Savinjski cesti.
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(6) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom, v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(7) Meja med III. in IV. stopnjo varstva pred hrupom je v OPN določena z namensko rabo prostora, pri čemer je posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora uvrščeno v posamezno stopnjo varstva pred hrupom skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(8) Pri novogradnjah objektov in pri posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest ter v bližini drugih potencialnih virov hrupa je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (s protihrupno ograjo ipd.) ali pasivno zaščito (npr. s primerno zasteklitvijo in izbiro fasad).
(9) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v vplivnem območju obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da obremenitev s hrupom zaradi prometa na cesti ne bo imela negativnih vplivov na zdravje ljudi.
(10) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in omejiti hitrost vožnje, tako da se prepreči čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(11) V času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov se za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom pridobi dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski organ ali ministrstvo. Hrup v času javnih prireditev, javnih shodov ali drugih dogodkov v nobenem primeru ne sme presegati kritičnih vrednosti, predpisanih v veljavni uredbi.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje skladno z področno zakonodajo.
(3) Pri posegih v vplivne pasove virov elektromagnetnega sevanja je treba upoštevati predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(4) Območja v življenjskem in naravnem okolju se glede na občutljivost posameznega območja za učinke elektromagnetnega sevanja delijo na I. in II. območja, ki so določena v skladu s predpisom, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. Na območju občine je I. stopnja varstva pred sevanjem določena na območju namenskih rab prostora SS, SSvs, SSig, SB, SK, SP CU, CD, CDsb, BT, BD, ZS, ZP, ZD, A, Abt in Aig. II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti (namenski rabi IK in IG) ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu prometu.
(5) Minimalni potrebni odmik od virov elektromagnetnega sevanja, v katere ni dopustno umeščati objektov z varovanimi prostori, znaša na višini 1 m od tal za 110 kV daljnovode 11–14 m.
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Zunanje osvetljevanje objektov v nočnem času naj bo prostorsko in časovno omejeno, pri čemer se upošteva predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Objektov v varovanih območjih narave se praviloma ne osvetljuje.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri vseh stanovanjskih bivalnih prostorih je treba zagotoviti minimalen čas osončenja, ki je ob zimskem solsticiju 1 uro, ob ekvinokcijih 3 ure in ob letnem solsticiju 5 ur.
Pri izvajanju gradenj se morajo zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi.
3.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
(1) Razpršena gradnja je zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč. Stavbe na območju razpršene gradnje so npr. stavbe na samotnih kmetijah; stanovanjske stavbe; samostojno locirana gospodarska poslopja ali gospodarska poslopja, zgrajena ob stanovanjski stavbi; sadne lope; kmetijske stavbe: kozolci, mlini; stavbe kulturnega ali simbolnega pomena: kapelice; druge stavbe, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča.
(2) Dopustna je odstranitev, rekonstrukcija, nadomestna gradnja ter vzdrževanje legalno zgrajenih stavb, dozidave do največ 40 % površine osnovnega tlorisa ali nadzidave za zvišanje kolenčnega zidu do skupne višine 0,8 m. Navedeno je dopustno, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v stavbah, ne pa v smislu dodajanja novih prostorov za opravljanje dejavnosti. Za gradnje veljajo pogoji glede velikosti in oblikovanja, kot so določeni za objekte na površinah razpršene poselitve. Nadomestna gradnja je gradnja novega objekta na mestu odstranjenega objekta, pri čemer mora biti nov objekt zgrajen v enakih gabaritih in mora biti enake namembnosti.
(3) Stavbam, ki so zgrajene pred letom 1967 in jim ni bilo določeno funkcionalno zemljišče ali gradbena parcela, ki je parcela namenjena gradnji, se le-ta določi po splošnih pogojih tega odloka glede pogojev in meril za parcelacijo.
(4) Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna le v primerih, ko ima objekt določeno gradbeno parcelo ali funkcionalno zemljišče, pri čemer se uporabljajo določila za gradnjo objektov na površinah razpršene poselitve.
3.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
3.3.1 Podrobni pogoji glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora)
(1) Skladno s tem odlokom so na območju posamezne podrobnejše namenske rabe prostora dopustne dejavnosti, ki jih je mogoče glede na veljavno zakonodajo, ki določa klasifikacijo dejavnosti, razvrstiti v enega izmed sklopov dejavnosti, prikazanih v spodnji tabeli.
PNRP | Dopustne dejavnosti po določenih sklopih |
SK, IK, A, Aik, G**, K1 in K2 | (A) Primarne dejavnosti kmetijstva in gozdarstva (pridelava, reja, lov) |
SSig, SK, IG, IK, A, Aig, Aik | (B) Predelovalne dejavnosti |
IG, SSig, Aig | (C) Sekundarne proizvodne dejavnosti (industrija, obrt) |
CD, E, Evc, Es, IG, IK | (D) Dejavnosti proizvodnje, dobave in oskrbe z energijo in energenti |
Ov, Očn | (E) Kom. dejavnosti (oskrba z vodo, odvajanje odpadne vode, ravnanje z odpadki) |
CU, CD, BT, BD, Abt, SS, SSvs, SK | (F) Trgovina ter dejavnost prodaje izdelkov na debelo in drobno |
SSig, SK, IG, IK, PC, PO, A, Aig, Aik | (G) Dejavnosti prometa, logistike in skladiščenja |
SSvc, SSig, SK, CU, CD, CDr, BT, BD, IG, IK, Abt, Aik, Aig, ZP, ZS, PC, PO | (H) Sejemske dejavnosti |
SS, SSvs, SB, SK, CU, CD, BT, BD, ZP, ZS, A, Abt | (I) Gostinske dejavnosti |
SS, SK, SB, SP, CU, CD, BT,A, Abt, Asp | (J) Dejavnosti, vezane na turistične dejavnosti in nastanitev gostov |
* | (K) Storitvene dejavnosti |
* | (L) Druge poslovne (nepredelovalne in neproizvodne) dejavnosti |
CU, CD, T | (M) Dejavnosti zagotavljanja televizijskih, radijskih in telekomunikacijskih povezav |
SS, SK, SB, CU, CD, CDsb, CDr, A | (N) Vzgojno-izobraževalne dejavnosti in znanstveno-izobraževalne dejavnosti |
SS, SB, BT, CU, CD, Abt | (O) Zdravstvene dejavnosti |
SS, SB, CU, CD | (P) Dejavnosti zagotavljanja socialnega varstva in oskrbe |
SSvs, SB, SK, CU, CD, CDsb, BT, ZS, ZP, ZD, A, Abt | (Q) Športno-rekreacijske dejavnosti |
SS, SK, CU, CD**, BT, ZP, ZS, A | (R) Kulturne in razvedrilne dejavnosti |
SK, CU, CD, CDsb, CDr, A | (S) Verske dejavnosti |
X | (T) Druge dejavnosti, ki jih ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih skupin |
S**, CU, CD**, BT**, A** | (V) Bivanje (stalno ali začasno) |
SS, SSig, SK, BT, A, Abt, Aig, Aik | (W) Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenimi hišnimi osebami |
SS, SK, IK, A** | (X) Dopolnilne dejavnosti na kmetijah |
CDr, ZK | (Y) Pokopavanje |
LN, IG, Aig | (Z) Dejavnosti vezane na proizvodnjo mineralnih surovin |
∞, K1, K2, G** | (F) Dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Opomba: * pomeni, da je opravljanje dejavnosti dopustno na stavbnih zemljiščih, razen na območju zelenih površin; X pomeni, da se dejavnosti smiselno umešča na podlagi njihovega morebitnega vpliva na druge dejavnosti znotraj EUP; ** pomeni, da je dopustna tudi na vseh členitvah podrobnejše namenske rabe; ∞ pomeni, da je opravljanje dejavnosti dopustno na vseh stavbnih zemljiščih, kjer je treba izvesti protipoplavne ali protierozijske ukrepe.
(2) Sklopi dejavnosti so splošni in določeni tako, da je mogoče določila posameznega sklopa smiselno uporabiti in prenesti na vse opredeljene dejavnosti v veljavni klasifikaciji dejavnosti.
(3) Na območjih, kjer vrste dopustnih dejavnosti niso določene, se te izvajajo v skladu z vrsto dopustnih objektov po tem odloku.
(dopustne stavbe in ureditve po namenski rabi prostora)
(1) Skladno z odlokom se lahko na območja posamezne namenske rabe umeščajo navedene stavbe ter druge ureditve, ki so v tabeli razvrščene glede na tip stavbe ali ureditve oziroma njen namen. Zahtevnost objekta se določi na podlagi veljavne zakonodaje, ki ureja področje graditve objektov. Skladno s tem odlokom se lahko na posamezno namensko rabo umeščajo različne stavbe oziroma objekti ne glede na zahtevnost, če so za njihovo umeščanje in gradnjo izpolnjeni pogoji iz veljavne zakonodaje in je njihova gradnja skladna z določili tega odloka.
PNRP | Dopustne stavbe in naprave |
SS, SSig, SK, SP, CU, CD, A, Aig | Enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe |
SS, SSvs, SB, SK, CU, CD, IG, IK, BT, A | Garaže, nadstrešnice ali pokrite pergole |
SS, SB, SP, SK, A, Asp, Aig, BT, Abt | Ute ali vrtne lope |
SS, SB, SP, SK, A, Asp, Aig, BT | Pergole in senčnice |
SS, SB, SP, SK, A, Asp, Aig, BT | Drvarnice |
SS, A | Zimski vrtovi |
* | Zidovi, škarpe, podporni zidovi ali ograje |
SS, BT, BT, ZS | Bazeni |
SS, BT, ZS, ZP, ZD | Okrasni ribniki |
* | Pomoli, privezi za čolne in drugi objekti za dostop do vode |
* | Splavnice |
SB, CU, CD, SSvs | Tri ali večstanovanjske stavbe |
SB, CU, CD | Stavbe z oskrbovanimi in/ali varovanimi stanovanji |
CU, CD, CDsb, SB | Mladinski, dijaški in študentki domovi |
SB | Domovi za starejše občane |
CU, CD, SSvs | Stanovanja za socialno ogrožene |
BT | Hoteli, depandanse, apartmaji in drugi nastanitveni objekti |
A, BT, Asp, Abt, SP | Bungalovi, počitniški objekti in drugi podobni objekti za kratkotrajno nastanitev |
CU, CD, BT, SS, SK, Abt | Gostinski objekti, lokali, restavracije |
CU, CD, BT, PO | Kioski, tipski zabojniki ali drugi podobni objekti |
CU, CD, BT, Abt | Gostinski vrt |
ZS, ZP, PO, BT | Napihljive konstrukcije ali montažni šotori |
ZS, ZP, PO | Odri z ali brez nadstreška |
ZS, ZP, PO | Odprti ali pokriti prireditveni prostori |
ZS, ZP, PO, BT, CU, CD | Stalne ali začasne tribune za gledalce na prostem |
* | Drugi začasni objekti |
CU, CD | Stavbe državne in lokalne uprave |
CU, CD | Stavbe za izvajanje služb države in lokalne skupnosti |
CU, CD, SS, SSig, SK, BT | Pisarniške in druge stavbe za izvajanje različnih storitvenih dejavnosti |
CU, CD, SS, SK, BT | Trgovske stavbe (lokalne trgovine z mešanimi izdelki pod 500 m2) |
CU, CD, SS, SK, IG | Trgovske stavbe (z neprehranskimi izdelki) |
BD | Trgovske stavbe (nakupovalni centri do 2.500 m2) |
BD | Trgovske stavbe (nakupovalni centri nad 2.500 m2) |
CU, CD, BT, IG | Trgovske stavbe (odkrite in pokrite tržnice) |
BD | Trgovske stavbe (večnamenske trgovsko-zabaviščne in poslovne) |
CD | Bencinski servisi |
SS, SK, CU, CD, IG, BT, BD, A | Stavbe za storitvene dejavnosti |
PC, PO, T, Abt | Stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij |
IG, SSig | Industrijske stavbe (do 200 m2) |
IG | Industrijske stavbe (nad 200 m2) |
IG, SSig, A, SS, SK | Industrijske stavbe (pekarne, mizarske delavnice, avtomehanične delavnice in podobno) |
IG | Skladišča |
IG | Rezervoarji za skladiščenje tekočin in plina |
SK, A, Aik, IG, IK | Silosi za skladiščenje razsutega materiala |
* | Zbiralniki padavinske vode |
SK, A, Aik, IK | Kozolci, skednji, seniki, hlevi in drugi gospodarski objekti na kmetijah |
SK, A, Aik, IK | Molzišča |
SK, A, Aik, IK | Krmišča in napajalniki |
SK, A, Aik, IK | Stavbe za pridelavo kmetijskih proizvodov |
SK, A, Aik, IK | Stavbe za spravilo in skladiščenje kmetijskih pridelkov in mehanizacije |
SK, A, Aik, IK | Stavbe za predelavo kmetijskih pridelkov |
SK, A, Aik, IK | Sušilnice |
SK, A, Aik, IK | Rastlinjaki |
SS, SK, A, Abt, IK, Aik | Čebelnjaki; postavitev čebelnjakov je dopustna pod pogojem, da je lastnik čebelnjaka član Čebelarske družine in ima minimalno 6 panjev |
SK, A, Aik, IK | Preužitkarski objekti ali kašče |
SK, A, Aik, IK | Staje za živali, obore in druge ograje za rejo in pašo živali |
SK, A, Aik, IK | Gnojišča in zbiralniki gnojnice oziroma gnojevke |
SK, A, Aik, IK | Ribniki, usedalniki in bazeni za gojenje vodnih organizmov |
CU, CD, SS, SB, SSvs, PO, IG, IK, BT | Nadzemne in podzemne garaže |
CU, CD | Stavbe splošnega družbenega pomena |
CU, CD | Stavbe za kulturo in razvedrilo |
CU, CD | Muzeji in knjižnice |
CU, CD, CDsb | Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo |
CU, CD | Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, bolnice, lekarne) |
CU, CD, CDsb | Stavbe za šport |
CU, CD, SK, A | Stavbe za zdravstveno oskrbo živali (veterina) |
CDr | Stavbe za izvajanje verskih dejavnosti |
ZK | Pokopališke stavbe s spremljajočimi objekti |
* | Spominska obeležja |
* | Urbana oprema |
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih in zemljišč ter na območju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda je dopustna le, če je tako opredeljeno v podrobnih pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda.
(2) Skladno s tem odlokom se lahko na posamezno namensko rabo umešča različne gradbene inženirske objekte ne glede na zahtevnost, če so za njihovo umeščanje in gradnjo izpolnjeni pogoji iz veljavne zakonodaje, in je njihova gradnja skladna z določili tega odloka.
PNRP | Dopustni gradbeno-inženirski objekti |
* | Ceste |
PC, PO | Predori, podhodi, mostovi, viadukti in drugi premostitveni objekti |
T | Letališki radio-navigacijski objekti |
SK, A, IK, Aik, PC | Kmetijsko-inženirske ureditve, agrarne operacije, namakalni in osuševalni sistemi |
* | Infrastruktura in omrežja za distribucijo energije in energentov |
* | Infrastruktura in omrežja za oskrbo z vodo |
* | Objekti in naprave za črpanje, filtriranje in zajem vode |
* | Telekomunikacijska infrastruktura in omrežja |
* | Infrastruktura in omrežja za odvajanje odpadne vode |
* | Objekti in naprave za zbiranje in čiščenje odpadne vode – komunalne odpadne in tehnološke |
* | Male komunalne ter individualne naprave za čiščenje odpadne vode |
O, Ov | Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti |
LN | Rudarski objekti |
LN | Objekti za izkoriščanje mineralnih surovin |
E, Evc, Es | Objekti in naprave za proizvodnjo električne energije |
E, CD | Objekti in naprave za oskrbo z energenti |
IG | Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
ZS, ZP, BT, CD, CDsb | Športna in otroška igrišča |
ZS, ZP, ZD, BT, Abt | Drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas |
ZK | Pokopališča |
ZP, ZS, ZD, CU, CD, SSvs | Parki in druge javne zelene površine |
Smiselno glede na vrsto stavbe | Drugi gradbeno-inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
Opomba: * pomeni, da je gradnja teh objektov dopustna na vseh zemljiščih, razen na območju kmetijskih in gozdnih in zemljišč ter na obm očju voda. Gradnja objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda je dopustna le, če je tako oprede ljeno v podrobnih pogojih za posege na kmetijskih in gozdnih zemljiščih ter na območju voda.
(nezahtevni in enostavni objekti ter druge ureditve)
PNRP | Dopustne stavbe, naprave in gradbeno-inženirski objekti |
SS, SK, Abt, BT, A, Aig, CU | Nadstrešnice, drvarnice, vetrolov, ute, garaže, lope, pergole in podobni objekti |
ZS | Nadstrešnice, lope, ute in drugi podobni objekti za shranjevanje športne in druge opreme |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Individualne čistilne naprave ali drugi objekti za skladiščenje odpadne vode |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Naprave za zbiranje padavinske vode, vodnjaki in vodometi |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Dvorišča, terase in poti |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Ograje, ki niso namenjene reji in paši živali |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Ograje športnih igrišč |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Žive meje |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Škarpe, oporni in podporni zidovi |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Objekti za potrebe gospodarske javne infrastrukture z izjemo telekomunikacij |
T | Telekomunikacijski objekti, bazne postaje in druge podobne naprave |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Samostojno parkirišče |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Kolesarska pot, pešpot |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanja |
SSig, SK, IK, A, Aik | Objekti, namenjeni kmetijskih pridelavi, reji živali, lovu ter izvajanju gozdarskih dejavnosti; postavitev čebelnjakov je dopustna tudi na območju namenske rabe SS; postavitev čebelnjakov je dopustna pod pogojem, da je lastnik čebelnjaka član Čebelarske družine in ima minimalno 6 panjev |
SSig, SK, A, IG, IK, Aik | Objekti, namenjeni pridelavi |
CU, CD, BT, A, Abt | Objekti za potrebe turizma |
CU, CD, CDsp, BT, A, ZS, ZP, ZD, SS, SK | Objekti in naprave, namenjeni športu in izvajanju rekreacije na prostem (športna igrišča in podobno) |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Začasni in/ali sezonski objekti |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Objekti za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Spominska obeležja |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Objekti za oglaševanje in informiranje |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro |
Na vseh stavbnih zemljiščih | Urbana oprema |
3.3.2 Podrobni pogoji glede višine in oblikovanja objektov ter drugi pogoji po posameznih namenskih rabah
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih stanovanj)
(1) Območja namenske rabe S(območja stanovanj) so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S |
Območja stanovanj |
PNRP | SS | SB | SK | SP |
| Stanovanjske površine z ali brez spremljajočih dejavnosti | Stanovanjske površine s posebnim pomenom | Podeželska naselja z ali brez spremljanih dejavnosti | Površine počitniških hiš |
Členitev PNRP | SS | SSvs | SSig | SB | SK | SP |
Dopustne višine |
DI_H | Max 11 m | Max 21 m | Max 11 m | Max 15 m | Max 11 m | Max 7.5 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+1+M | (K)+P+4+M | (K)+P+1+M | (K)+P+2+M | (K)+P+1+M | (K)+P+M |
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže. Ne glede na predpisano višino, znotraj posamezne enote, višina slemena strehe ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, gledano v oddaljenosti 50 m od roba objekta. |
Kota pritličja | Kota pritličja na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do naklona 10 %) je lahko največ 25 cm nad koto urejenega terena ob objektu. V primeru večjega naklona terena je lahko kota pritličja tudi večja, vendar v tem primeru višina kote pritličja ne sme biti več kot 250 cm nad koto terena, merjeno od roba vogala objekta na najnižji točki terena. Na območjih ostale in majhne poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjih objektov, mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne vode. |
Dopustno razmerje stranic objekta | 1:1.2–1:1.5 | 1:1.5–1:3.0 | 1:1.2–1:1.5 | 1:1.5–1:2.0 | 1:1.2–1:1.5 | 1:1.2–1:1.5 |
Fasade in oblikovanje objektov | Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni. Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s oblikovanjem na tradicionalnih objektih. Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer se naj pri slednjih uporabi rezan les ter avtohtoni kamen. Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. |
Strehe | Pri eno in dvo stanovanjskih objektih so dopustne simetrične dvokapnice z naklonom med 35° in 45°, pri večstanovanjskih objektih pa z naklonom med 28° in 40°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico. Strehe so lahko z napuščem ali brez njega. V primeru napušča je lahko ta maksimalno 80 cm merjeno pravokotno od fasade do roba strehe. Streha brez napušča je dovoljena le v primeru, kadar objekt po gabaritih, velikostih, obliki in oblikovanju sledi tradicionalnemu tipu. Ravne, enokapne ali več kapne strehe so dovoljene izjemoma in le v primeru, kadar se z njimi smiselno optično zmanjšuje volumen stavbe in le kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba). Slednje so dovoljenje le v primeru, če se s tem ne ruši obstoječa tipika gradnje znotraj enote urejanja prostora. Ravne strehe so izjemoma dovoljene, če se pri objektu uporabljajo tradicionalni volumni in le za objekte z etažnostjo (K)+P+1+M. Za kritino se uporabljajo tradicionalni strešni materiali (opeka, kamen, les). Čopi so dovoljeni v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma prevladujoči. |
Drugi pogoji |
Posebnosti | Izrazito podolžen tloris, ki presega predpisane gabarite in razmerja stranic, je dopusten izjemoma, kadar takšen tloris narekuje in opravičuje tehnologija objekta. Balkoni in drugi izzidki, ki štrlijo iz osnovne ravnine fasade objekta, niso dopustni. Zlasti ti niso dopustni na vidno izpostavljenih mestih ter uličnih fasadah. Izjemoma so balkoni dopustni v primeru trške stavbne arhitekture naselbinskih jeder, za katere so balkoni značilni. Okrasni dodatki na pročeljih fasad, večzidni in strešni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, frčade netradicionalnih oblik ter strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami, niso dovoljeni. Gradnja kleti je dopustna, kadar se s posegom v tla ne posega v podtalnico oziroma njeno gradnjo omogočajo geološke razmere. Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo gradbeno-tehnično, arhitekturno in oblikovalsko posebnost (energetsko varčna hiša, hiša z enokapno streho, tipski objekti, atrijske hiše …) je dovoljena samo na območjih z namensko rabo SS, če se gradnja prilagodi obstoječi tipiki gradnje na območju in da soglasje h gradnji pristojna občinska služba za urejanje prostora. Za obstoječe kmetije na območju namenske rabe SS veljajo glede dopustnih dejavnosti, dopustnih stavb in ureditev ter nezahtevnih in enostavnih objektov tudi določila, ki se nanašajo na namensko rabo SK. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
(1) Območja namenske rabe C(območja centralnih dejavnosti) so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | C Območja centralnih dejavnosti |
PNRP | CU Območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju | CD Druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj |
Členitev PNRP | CU | CD | CDsb | CDr |
Dopustne višine |
DI_H | Max 21 m | Max 18 m | Max 18 m | Max 35 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+4+M | (K)+P+2+M | (K)+P+1+M | (K)+P+M |
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže. Ne glede na predpisano višino, znotraj posamezne enote, višina slemena strehe ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, gledano v oddaljenosti 50 m od roba objekta. Izjema so stolpi cerkva. |
Kota pritličja | Kota pritličja na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do naklona 10 %) je lahko največ 25 cm nad koto urejenega terena ob objektu. V primeru večjega naklona terena je lahko kota pritličja tudi večja, vendar v tem primeru višina kote pritličja ne sme biti več kot 250 cm nad koto terena, merjeno od roba vogala objekta na najnižji točki terena. Na območjih ostale in majhne poplavne nevarnosti, kjer je dopustna gradnja stanovanjskih objektov, mora biti kota pritličja vsaj 50 cm nad koto poplavne vode. |
Dopustno razmerje stranic objekta | Min 1:1.4 | Min 1:1.4 | Min 1:1.4 | Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov | Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni, oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s oblikovanjem na tradicionalnih objektih. Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer naj se pri slednjih uporabita rezan les ter avtohton kamen. Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, na celotnem nizu, na celotnem nizu oziroma na celotnem območju. Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. Dovoljena je uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov ter uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov na objektu. Glavni vhodi v stavbe naj se, če objekt stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikujejo na glavni fasadi. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana. |
Strehe | Dopustne simetrične in asimetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice in naklonom med 5° in 45° stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico. Strehe so lahko z napuščem ali brez njega. V primeru napušča je lahko ta maksimalno 80 cm, merjeno pravokotno od fasade do roba strehe. Streha brez napušča je dovoljenja le v primeru, kadar objekt po gabaritih, velikostih, obliki in oblikovanju sledi tradicionalnemu tipu. Čopi so dovoljeni v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma prevladujoči. Ravne, enokapne ali večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene izjemoma in le v primeru, kadar se z njimi smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe in le kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna stavba). Slednje so dovoljenje le v primeru, če se s tem ne ruši obstoječa tipika gradnje znotraj enote urejanja prostora. Ravne strehe so izjemoma dovoljenje, če se pri objektu uporabljajo tradicionalni volumni in le za objekte z etažnostjo (K)+P+1+M. Za kritino se uporabljajo tradicionalni strešni materiali (opeka, kamen, les). Na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (npr. cerkev, samostan) je dovoljen drugačen naklon strešin ter kritine z bakreno ali drugo pločevino ustrezne barve. Čopi so dovoljeni v enotah urejanja prostora, kjer so ti avtohtoni oziroma prevladujoči. |
Drugi pogoji |
Posebnosti | Dovoljeno združevanje posameznih objektov nize in/ali v kareje. |
(3) Gradnja bencinskih servisov se izvaja v skladu s tehničnimi zahtevami.
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja namenske rabe I(območja proizvodnih dejavnosti) so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | I Območja proizvodnih dejavnosti | |
PNRP | IG Območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in obrtnim ter spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim | IK Območja z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Členitev PNRP | IG | IK |
Dopustne višine |
DI_H | Max 13 m | Max 7.5 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+1+IP | (K)+P+M |
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže. Ne glede na predpisano višino, znotraj posamezne enote, višina slemena strehe ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, gledano v oddaljenosti 50 m od roba objekta. |
Dopustno razmerje stranic objekta | Min 1:1.2 | Min 1:1.4 |
Fasade in oblikovanje objektov | Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni, oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s oblikovanjem na tradicionalnih objektih. Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer naj se pri slednjih uporabi ta rezan les ter avtohton kamen. Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, na celotnem nizu, na celotnem nizu oziroma na celotnem območju. Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem pa naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. Poslovno-upravne, administrativne, trgovske in druge poslovne stavbe naj se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, proizvodne stavbe pa v notranjosti oziroma ozadju kompleksov. Objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od glavnih stavb, ob javnem mestnem prostoru. Dovoljeno je združevanje objektov v nize. Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete območja. Objekti naj ne bodo višji ali bistveno nižji od obstoječega grajenega tkiva, kar pa ne velja za dele stavb in objektov, ki morajo biti zaradi funkcionalnih in tehnoloških zahtev izrazito višji – tovarniški dimniki, silosi, mlini. Oblikujejo naj se kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki oziroma točke identifikacije. |
Strehe | Za objekte znotraj proizvodnih območij se dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo poenotene. Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne, lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona. V primeru dvokapnih streh mora biti smer slemena vzporedna z daljšo stranico. Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost. Dovoljena je kritina v črni, sivi, temno sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi, ki ne sme biti trajno bleščeča. Odstopanje v barvi je dovoljeno le v primeru ravnih streh. Za slednje je priporočeno, da so te ozelenjene. |
(podrobni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja namenske rabe B(posebna območja) so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so npr. območja za turizem in površine nakupovalnih središč.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | B Posebna območja |
PNRP | BT Površine za turizem: gostinski objekti, hoteli, bungalovi, apartmaji in drugi objekti za nastanitev ter objekti za potrebe turizma v povezavi s športom in z rekreacijo | BD Površine drugih območij zlasti trgovskih centrov, tržnic, sejmišč in drugih podobnih površin |
Členitev PNRP | BT | BD |
Dopustne višine |
DI_H | Max 21 m | Max 11 m |
Pogoji glede oblikovanja objektov |
Maksimalna dopustna etažnost | (K)+P+4+M | (K)+P+1+IP |
Do predpisane višine lahko ima objekt predpisano število etaž, pri čemer so lahko med posameznimi etažami tudi medetaže. Ne glede na predpisano višino, znotraj posamezne enote, višina slemena strehe ne sme presegati višine slemen sosednjih objektov, gledano v oddaljenosti 50 m od roba objekta. |
Dopustno razmerje stranic objekta | Min 1:1.4 | Min 1:1.2 |
Fasade in oblikovanje objektov | Pri gabaritih objektov (gostinski objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski domovi, ipd.), ki so samostojni objekti v prostoru in niso del turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti zaoblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma SK. Elementi na fasadah naj bodo osno simetrično razporejeni, oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno z oblikovanjem na tradicionalnih objektih. Z dozidavo in nadzidavo stavb je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta. Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasade so lahko tudi kamnite ali lesene, pri čemer naj se pri slednjih uporabita rezan les ter avtohtoni kamen. Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. Oblikovanje ter horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, na celotnem nizu oziroma na celotnem območju. Oblikovanje fasad naj bo sodobno in čim bolj enostavno. Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem pa naj se zagotavljajo kakovostni ambienti. |
Strehe | Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost v prostoru. Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe majhnega naklona. Dovoljena je kritina v črni, sivi, temno sivi, opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi, ki ne sme biti trajno bleščeča. Odstopanje v barvi je dovoljeno le v primeru ravnih streh. Za slednje je priporočeno, da so te ozelenjene. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja namenske rabe Z(območja zelenih površin) so pretežno zelene površin, namenjene preživljanju prostega časa in oddiha v naravi, urejanju javnih zelenih površin in zelenih barier oziroma ureditvam, namenjenih izvajanju pokopališke dejavnosti.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | Z Območja zelenih površin |
PNRP | ZS Površine za oddih, šport in rekreacijo so namenjene preživljanju prostega časa na prostem | ZP Parki kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni pretežno preživljanju prostega časa, pa tudi izvajanju raznih dogodkov in prireditev | ZD Druge urejene zelene površine – zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo: obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, zelene bariere … | ZK Pokopališča |
Členitev PNRP | ZS | ZP | ZD | ZK |
Dopustne višine |
DI_H | 6 m | / | / | Max 7.5 m |
Pogoje glede oblikovanja objektov in dopustne gradnje |
Maksimalna dopustna etažnost | P | / | / | (K)+P+M |
Dopustno razmerje stranic objekta | / | / | / | Max 1:1.2 |
Oblikovanje in dopustna gradnja | Dopustni so le objekti, ki so v funkciji podrobne namenske rabe območja. Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti znotraj območja urejanja oblikovno poenoteni ter usklajeni z zunanjimi ureditvami. Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine oziroma kakovostnih grajenih struktur naselja. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. | Dopustna le gradnja gradbeno-inženirskih objektov ter pokopaliških stavb. |
Posebnosti | Notranje poti morajo biti enotno urejene. Pri urejanju poti naj se uporabljajo naravni avtohtoni materiali. Pri urejanju se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija. Območja morajo imeti urejen način ravnanja z odpadki. Ureditve morajo biti ustrezno ozelenjene. Pri ozelenitvi naj se uporabljajo avtohtone rastline, značilne za posamezno območje urejanja. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
(1) Na območjih namenske rabe A(območja razpršene poselitve) veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | A Območja razpršene poselitve |
PNRP | A, Asp, Aig, Aik, Abt |
Pogoji za gradnjo objektov |
A | Stanovanjska gradnja: povzemajo se določila za SS. |
A | Kmetije in gospodarski objekti na kmetijah: povzemajo se določila za SK. |
A/Asp | Počitniški objekti: povzemajo se določila za SP. |
Aig | Objekti gospodarskih dejavnosti na območju razpršene poselitve: povzemajo se določila za IG. |
Aik | Objekti za kmetijsko proizvodnjo (kozolci, hlevi, seniki, staje za živali …): povzemajo se določila za IK. |
Abt | Turistični objekti: povzemajo se določila za SS. |
Drugi pogoji |
Posebnosti | Na območjih samotnih kmetij je treba ohranjati njihovo značilno tipiko ter morfologijo posameznih objektov. Pri posegih v prostor se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na območju ohranjanja ogroženih habitatnih tipov ter habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki se prednostno ohranjajo. Na območjih ohranjanja narave se gradnja novih objektov izvaja tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna drevesa in skupine dreves. Ograjevanje parcel z žično (mrežno) ograjo se na območjih ohranjanja narave v odprti krajini ne izvaja. |
(podrobni pogoji za gradnjo na območjih prometne, komunikacijske, okoljske in energetske infrastrukture)
Objekti na območju namenskih rab P (PC, PCvc, PO), T, O (Očn, Ov) in E (Evc, Es) se gradijo skladno s splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji ter skladno s tehničnimi zahtevami za gradnjo tovrstnih objektov.
(podrobni pogoji za posege na kmetijskih zemljiščih)
(1) Na območjih najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1 in K2) veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | K Območja kmetijskih zemljišča | |
PNRP | K1 Najboljša kmetijska zemljišča, ki se načelno trajno varujejo za kmetijsko proizvodnjo | K2 Druga kmetijska zemljišča, na katerih so izjemoma dopustni tudi posegi |
Členitev PNRP | K1 | K2 |
Dopustni posegi in druge prostorske ureditve |
Dopustne so: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – gradbeni inženirski objekti, in sicer: daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi ter lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, – posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – rekonstrukcija lokalnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija lokalne ceste (oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste, – premični čebelnjak, pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža, – začasni objekti: 1. kiosk oziroma tipski zabojnik, 2. pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in kratkotrajni privez čolnov, 3. odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega obrata, 4. pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, 5. oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, 6. cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, 7. začasna tribuna za gledalce na prostem, 8. objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni. – smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami, – objekt za rejo živali, ki se jih po prenehanju uporabe lahko odstrani. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen. |
Prav tako je na območju kmetijskih zemljišč dopustna tudi postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: – pomožni objekti v javni rabi (od teh samo nadkrita čakalnica na postajališču kot enostavni objekt, in sicer le ob rekonstrukciji lokalne ceste ter pomožni cestni objekti ob rekonstrukciji lokalne ceste), – podporni zid v okviru agromelioracije, – mala komunalna čistilna naprava, – nepretočna greznica, – rezervoar, – vodnjak, vodomet, – priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (vsi, razen priključkov na cesto, ki so dopustni le ob rekonstrukciji cest), – vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (dopusten je zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik), – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, od teh: 1. kozolec, 2. kmečka lopa, 3. pastirski stan, 4. grajeni rastlinjak, 5. silos, 6. skedenj, 7. senik, 8. kašča, 9. gnojišče, 10. koruznjak, 11. pokrita skladišča za lesna goriva, 12. zbiralnik gnojnice ali gnojevke, 13. napajalno korito, 14. krmišče, 15. hlevski izpust, 16. grajeno molzišče, 17. grajena obora, 18. grajena ograja za pašo živine, 19. grajena ograja ter opora za trajne nasade, 20. grajena poljska pot. – pomožni komunalni objekt, – pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov; dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, kot so: meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. Kolikor je s posegom onemogočen dostop do kmetijskih zemljišč, je le-tega treba nadomestiti. Dopustni posegi, gradnje in druga dela ne smejo bistveno prizadeti obdelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. V primeru bistvenih poškodb je treba kmetijska zemljišča ustrezno sanirati in rekultivirati. Umeščanje kmetijsko-gozdarskih objektov v prostor je dopustno zgolj za kmetijska gospodarstva, ki ne razpolagajo z zadostnimi skladiščnimi in drugimi površinami glede na njihovo kmetijsko proizvodnjo. Lokacije za nove kmetijsko-gozdarske objekte morajo biti določene, tako da ne zmanjšujejo vrednosti krajinske slike prostora in sledijo posebnostim tradicionalnega umeščanja takšnih objektov v prostor, v sklopu kmetijskih gospodarstev in ob gozdnem robu. Novi objekti se lahko v prostor umeščajo le v neposredno okolico obstoječe kmetije, in sicer v radiu največ 50 m. Izjema so kozolci, ki lahko stojijo tudi izven območja kmetije, vendar le v primeru, kadar je postavitev kozolca hkrati tudi krajinska tipika območja. V primeru umeščanja novih objektov v prostor mora biti to izvedeno na način, da se za dostop do objektov lahko uporabljajo obstoječe poljske poti, ki lahko hkrati služijo več lastnikom zemljišč hkrati. |
Merila in pogoji za oblikovanje |
Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostno grajenih struktur. Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kakovostni pogledi. |
(podrobni pogoji za posege v gozd)
Na območjih gozda (namenska raba G, Gv, Gr, Gzp, Gvc) veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | G Območja gozdnih zemljišč |
PNRP | G Gozd |
Členitev PNRP | G Gozd | Gv Varovalni gozd | Gr Gozdni rezervat | Gzp Gozd s poudarjeno izobraževalno funkcijo | Gvc Vegetacija ob vodotokih |
Dopustni posegi in druge ureditve |
Vsi posegi v gozd morajo biti skladni z Gozdnogospodarskim načrtom gozdnogospodarskega območja (GGO) Nazarje in Gozdnogospodarskim načrtom za gozdnogospodarsko enoto (GGE) Nazarje. Za vse posege v gozd je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove. Na gozdnih zemljiščih, razen na območju varovalnega gozda in gozdnega rezervata je s predhodnim soglasjem pristojnega zavoda dopustna ureditev: – gozdnih cest, gorskih, kolesarskih in jahalnih stez, ki se urejajo po obstoječih gozdnih cestah in dostopov do objektov in zemljišč, – mostov in brvi pod pogojem, da so iz naravnih materialov, – nasipov in podobnih objektov za zaščito pred poplavami in drugim negativnim delovanjem voda, hudourniških naprav in objektov, – namakalnih kanalov in drugih objektov za dovajanje vode, – lokalnih cevovodov od črpališč ali zajetij do lokalnega vodovodnega omrežja in vodohranov, lokalnih vodnih zajetij ter vodohranov, kanalskih vodov za odvajanje padavinske vode, lokalnih elektroenergetskih vodov in lokalnih komunikacijskih omrežij, elektroenergetskih in komunikacijskih priključkov pod pogojem, da se izvajajo v kabelski izvedbi in drugo infrastrukturo v soglasju s pristojnim zavodom. Od nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna postavitev: – grajenega spominskega obeležja, grajene opreme trim steze in vadbene opreme ter križa, – priključka na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, – kolesarske poti, peš poti, gozdne poti in podobno, – vodnega zajetja in objektov za akumulacijo vode in namakanje, – čebelnjaka; postavitev čebelnjakov je dopustna pod pogojem, da je lastnik čebelnjaka član Čebelarske družine in ima minimalno 6 panjev, – krmišča, grajene obore za rejo divjadi in grajene gozdne prometnice, – objektov, namenjenih varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. Na gozdnih zemljiščih je dopustno izvajati tudi: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, ki so v skladu s področno zakonodajo o gozdovih, – vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi načrti, – sanacije nelegalnih kopov, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin; dopustno je raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje, – krčitve gozda v kmetijske namene do 0,5 ha, pri čemer je za poseg treba pridobiti dovoljenje pristojnega zavoda. Krčitev gozda ne sme povzročiti erozije tal, v ta namen se za izravnavo depresij uporabi zemljino iz površine obravnavanega območja. Vsi navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje. V večje sklenjene gozdne komplekse gozda in gozdnega prostora poseganje praviloma ni dopustno. Posege v gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin. Vsi posegi se morajo izvajati na način, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. |
Posebnosti |
Gv | Varovalni gozdovi so območja, namenjena gozdovom, ki varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja ter gozdovom, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi. Na območju varovalnega gozda je gospodarjenje z gozdom dovoljeno na podlagi gozdnogospodarskih načrtov. V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi v podtalje ali vegetacijo, kadar bi to zavrlo ali občutno zmanjšalo sposobnosti obnavljanja naravne zarasti ali spodbudilo erozijske ukrepe. Posegi, ki niso povezani z gospodarjenjem z varovalnimi gozdovi in ne vplivajo negativno na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd, se lahko izvajajo na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ. |
Gzp | So gozdovi s poudarjeno izobraževalno-rekreacijsko funkcijo (območje Alpskega vrta), zato je v njih dovoljena tudi raba za potrebe izobraževanja, turizma in rekreacije na prostem, vendar le do stopnje, ko te nimajo bistvenega vpliva na naravno okolje in druge funkcije gozda. Posegi se izvajajo v soglasju pristojnega zavoda za gozdove. |
Gvc | Obrečna vegetacija se ohranja. Odstranitev obrečne vegetacije je možna le v primeru, da se z odstranitvijo ne spreminja krajinska podoba in se z odstranitvijo vegetacije ne spreminja vodni režim ali poslabšujejo poplavne razmere. Posegi v obrečne koridorje do varovalnega pasu vodotokov so dopustni le v soglasju s pristojnimi nosilci urejanja prostora za področje gospodarjenja z vodami ter varstva narave. V primeru posegov se degradirani prostor ustrezno sanira. Pri zasaditvi se uporablja avtohtona vegetacija. |
(podrobni pogoji za posege na območjih voda)
Na območju voda, ki se delijo na območja površinskih voda in območja vodne infrastrukture, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | Območja voda |
PNRP | VC Celinske vode, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda | VI Območja vodne infrastrukture, ki so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi, zadrževalniki in podobno |
Dopustni posegi in druge ureditve |
Na območju voda je dopustno: – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – gradnja objektov grajenega javnega dobra, – izvajati ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – izvajati ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in – gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije ter drugih objektov in naprav na podlagi soglasja organa, pristojnega za vode. Na območju, ki je po namenski rabi opredeljena kot vodna infrastruktura je dopustna tudi ureditev objektov za zagotavljanje poplavne varnosti (nasipi, zadrževalniki ipd.). Vsi posegi so dopustni pod pogoji, kot jih določajo veljavni predpisi in ob pogoju pridobitve ustreznih soglasij. |
Posebnosti |
Pri vseh posegih na Savinji in ostalih vodotokih z naravovarstvenim statusom je treba pridobiti naravovarstveno soglasje. Za posege v varovanih območjih (Natura 2000) je treba v postopku pridobitve naravovarstvenega soglasja ali dovoljenja za poseg v naravo izvesti presojo vplivov na naravo. Utrditve brežin vodotokov naj se izvajajo sonaravno z biotehničnimi ukrepi. Klasična trapezasta regulacija s poravnanimi brežinami in uporabo betona naj se ne izvaja. Ob vodotokih naj se ohranja zveznost obrežne vegetacije. Pri rekonstrukciji obstoječih objektov na vodotokih ter gradnji novih dopustnih objektov se ohranja značilen obstoječi stik objekta z odprto krajino. Vidno izpostavljeni objekti se ustrezno ozelenijo. |
(podrobni pogoji za posege na območjih mineralnih surovin)
Posegi na območju namenske rabe LN(površine nadzemnega pridobivalnega prostora) se na podlagi splošnih določil tega odloka izvajajo skladno z veljavno zakonodajo in pod pogoji, določenimi v OPPN.
3.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
3.4.1 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Na območjih znotraj spodaj navedenih enot urejanja prostora veljajo poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tudi posebni pogoji, ki jih je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji oziroma pri izdelavi OPPN, kadar je ta predviden. Posebni pogoji so opredeljeni predvsem za specifična območja s posameznimi varstvenimi režimi in izhajajo iz usmeritev nosilcev urejanja prostora ali so povzeti iz okoljskega poročila.
(2) Za območja oziroma enote urejanja prostora, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
EUP_OPN |
BR03 – poseg v vodotok za gradnjo MHE na potoku Šumek (pritok potoka Globenc) Na območju, kjer je predvidena umestitev strojnice in pripadajoče infrastrukture, je treba v procesu pridobivanja vodne pravice pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in izvedbi del določiti ekološko sprejemljiv pretok. Ohranja se obstoječa širina omenjenih vodotokov, poglabljanje se ne izvaja. Treba je ohraniti prehodnost vodotokov za vodne organizme. Morebitne utrditve brežine vodotokov naj se izvedejo na naraven način (biotehnični ukrepi). Zagotovljen mora biti takšen mehanizem, da se v sušnih mesecih, ko je pretok manjši od ekološko sprejemljivega pretoka, MHE ustavi, tako da vsa voda steče po naravni strugi. Pregrada (jez) čez strugo potoka ni dovoljena. Dovoljeno je t.i. zajetje preko rešetke. Dovoljeno je pretočno obratovanje MHE, brez akumulacije vode. Cevovod mora biti vkopan ter speljan do strojnice izven struge in doline potoka preko parcel: 28/3, k.o. Brezje in 768, 767, 766 vse k.o. Radegunda. Strojnica mora biti na lokaciji obstoječega objekta na parceli 7 in 28/3, obe k.o. Brezje. V obrežje (morfologija in vegetacija) potoka se med zajemom vode in strojnico ne sme posegati. |
BR25 (domačija) – profana stavbna dediščina Na območju profane stavbne dediščine se ohranja obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov je dopustna le v soglasju pristojnega zavoda. Rušitve obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
BR26 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
BR34 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
BR40, BR41, RA53, RA55, RA56, RA62 – naravna vrednota Mozirnica s pritoki BR40, BR41, RA55, RA62: Gradnja objektov na stavbnih zemljiščih se načrtuje zunaj varovalnega pasu vodotoka in v taki oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo poplavno varnost ne bo treba izvesti kakršnih koli del na brežini ali v strugi potoka (nasipi, oporni zidovi ipd.). Ohranjajo se obvodna vegetacija, njena zveznost in naravna vrstna sestava. Sajenje neavtohtonih vrst grmovnic ali dreves na območju naj se ne izvaja. Brežin potoka se ne utrjuje z betonskimi poravnanimi brežinami (klasična regulacija). Možna je biotehnična utrditev izpostavljenih delov brežine z lesenimi piloti in vrbovimi prepleti. Gradbenega materiala in odpadkov se ne odlaga v obvodni pas, temveč na za to primerni prostor za odlaganje izven varovanega območja. Območje je potrebno primerno komunalno opremiti (kanalizacija oziroma ČN). Navedeni pogoji in usmeritve se smiselno uporabljajo tudi na območju EUP v neposredni bližini naravne vrednote, in sicer: RA53, in RA56. |
BR42, BR43, BR44, BR45 – arheološka dediščina Štrucljevo gradišče Posegi v zemeljske plasti morajo biti minimalizirani. Za vse posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda, ki bo določil obseg in metodologijo predhodnih arheoloških raziskav. |
DO04 – EPO 13200 Dobrovlje-Čreta Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi gozd, se ta ohranja v čim večji možni meri. V primeru ozelenitve naj se v to vključi obstoječa drevesa oziroma naj se izvede z avtohtono vegetacijo. Obstoječe naravne reliefne značilnosti prostora naj se ohranijo skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, naklon brežin. Vrtač in drugih naravno ohranjenih depresij v okolici se ne zasipava. Višinske premostitve ob objektih naj se izvedejo pretežno v obliki zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren naj bodo postopni, mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri čemer naj na vidnih delih ne bo betona. Območja se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogočale prehod prostoživečih vrst. Zagotovi se ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Osvetljevanje objektov se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno omejena. |
DO06 – EPO 13200 Dobrovlje-Čreta V fazi izdelave OPPN se glede na krajinsko sliko območja predvidi manjše število objektov. Pri ozelenitvi območja se uporabi avtohtone grmovnice in drevesne vrste. Na zemljišču se v čim večji možni meri ohranja obstoječe drevje. Obstoječe naravne reliefne značilnosti prostora naj se ohranijo skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, naklon brežin. Vrtač in drugih naravno ohranjenih depresij v okolici se ne zasipava. Višinske premostitve ob objektih se izvedejo pretežno v obliki zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren naj bodo postopni, mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri čemer naj na vidnih delih ne bo betona. Za zasaditev okolice se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste. Tujerodne ali eksotične rastlinske vrste naj se ne sadi (npr. ciprese). Območja se ne ograjuje z ograjami, ki bi onemogočale prehod prostoživečih vrst. Uredi se ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Osvetljevanje objektov se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom ter časovno omejena. |
LN01, LN02, LN04, LN05 – naravna vrednota spodnja soteska Ljubije Na območju naravne vrednote se trajno ohranjajo naravne kakovosti prostora. Posegi na območje so dovoljeni le v soglasju pristojnega zavoda. |
LN09 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
LN34, LN38 – vplivno območje naravne vrednote Škrubov vrh Na območju Grmadnika, ki se nahaja na vplivnem območju naravne vrednote Škrubov vrh in pritokov, je treba zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, da se prepreči obremenitev potoka oziroma pritokov. |
LN45 – sakralna stavbna dediščina Cerkev Matere božje Posegi v neposredno bližino objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave niso dovoljenje. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
LN46, LN47, LN48 – vplivno območje kulturne dediščine Cerkve Matere božje Na območju vplivnega območja Cerkve Matere božje se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov so dopustne le s soglasjem pristojnega zavoda. Gradnja novih objektov ne sme vplivati na kakovostne vedute. Rušitve obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
LN70 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
LN73 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda. |
LN83 – poseg v vodotok zaradi gradnje MHE Strojnico se izvede na lokaciji obstoječih objektov (bivši mlin). V procesu pridobivanja vodne pravice, pri pridobivanju gradbenega dovoljenja in izvedbi del treba je določiti ekološko sprejemljivi pretok. Ohranja se obstoječa širina vodotokov, poglabljanje se ne izvaja. Zajem vode, ki se spelje do strojnice, mora biti na lokaciji obstoječega jezu, in sicer na koti vodostaja jezu. Zagotoviti je treba prehodnost Ljubije (ribjo stezo) na območju obstoječega jezu. Nadvišanje obstoječega jezu ni dovoljeno. Voda mora biti speljana od zajetja do strojnice po objektu odprtega tipa (kanal). Zaradi izvedbe kanala se ne sme zmanjšati pretočnost desnega pritoka Ljubije. Obrežje (morfologija in vegetacija) mora biti po izvedenem vkopu povrnjeno v prvotno stanje v čim večjem možnem obsegu. Zagotovljen mora biti takšen mehanizem, da se v sušnih mesecih, ko je pretok manjši od ekološko sprejemljivega pretoka, MHE ustavi, tako da vsa voda steče po naravni strugi. |
LO05 – objekt sakralne stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
LO11 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
LO12 – ureditev kampa Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna ureditev kampa za šotore. Posegi in dejavnosti se izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. |
LO17 – pogoji glede varstva okolja za centralno čistilno napravo Mozirje Širitev čistilne naprave ter druga okoljska infrastruktura mora ustrezati predpisanim standardom za gradnjo čistilnih naprav in odvajanje odpadnih voda. |
LO28, LO29 – vplivno območje Savinje (Natura 2000, EPO in naravna vrednota) na območju Gozdne šole Na območju Gozdne šole se v čim večji možni meri ohranja pretežno gozdni značaj območja za turizem in rekreacijo, tako da se posamično drevje vključi v krajinsko zasnovo območja. Ob Savinji se ohrani vsaj 30-metrski gozdni rob, v katerega se ne posega tako z gradnjo kot hrupnimi dejavnostmi. Kolikor se načrtuje zasaditev z vegetacijo, naj se ta izvede z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Pri urejanju novih športnih in parkirnih površin naj se te v čim večji možni meri izvedejo v travni izvedbi – travni tlakovci, recifix, gruščnata trava itd.; delež asfaltiranih in betonskih površin naj bo čim manjši. Večjih parkirišč na območju naj se ne gradi, prednostno se prenavlja obstoječi stavbni fond. Utrjevanje bregov oziroma regulacija reke na območju naj se ne izvaja (kamen v betonu, trapezasta struga, poravnane brežine itd.). Možne so biotehnične sonaravne utrditve bregov z ohranjanjem zveznosti obrežne vegetacije. Gozdni rob se ohranja na način, da se preprečuje dostop motornim vozilom in kolesom v obrežni pas ob Savinji. Na debla, korenine in veje dreves naj se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles (plakati, obvestila, table, žične vode ipd.). Višinske premostitve ob objektih se izvedejo v obliki zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren naj bodo postopni, mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje brežin, pri čemer naj na vidnih delih ne bo betona. Odpadnih impregniranih železniških tramov se ne uporablja za gradnjo škarp in poti. Na območju se ne uporablja mineralnih gnojil, herbicidov in pesticidov. Območja se ne ograjuje z žično ograjo, omogočen mora biti prehod do obrežja Savinje. Obstoječe naravn e reliefne značilnosti prostora naj se ohranijo skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, naklon brežin. Ureditev primerne javne razsvetljave se izvede z uporabo takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči naj ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno. Upošteva se določila predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
LU03 – vplivno območje kulturne dediščine Cerkve Matere božje in sv. Roka Na vplivnem območju kulturne dediščine Cerkve Matere božje in sv. Roka poseganje v gozdni prostor ni dovoljeno. |
LU07 – športno igrišče z igrali na območju kmetijskih zemljišč Območje je namenjeno za šport in rekreacijo. Dopustni so vsi tisti objekti in ureditve, ki so sicer dopustni na območju namenske rabe ZS. |
LU11, LU12, LU14, LU15, LU16, LU19, LU20 – vplivno območje kulturne dediščine Cerkve sv. Nikolaja Na vplivnem območju Cerkve sv. Nikolaja se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Na stavbnih zemljiščih so dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov dopustne le s soglasjem pristojnega zavoda. Gradnja novih objektov ne sme vplivati na kakovostne vedute. Rušitve obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
LU19 – sakralna stavbna dediščina Cerkev sv. Nikolaja Posegi v neposredno bližino objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave niso dovoljenje. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
LU20, LU23 – vplivno območje Cerkve sv. Nikolaja (sakralna stavbna dediščina) Predvidi se prenova videzno degradiranega območja. Pri prenovi območja se poenoti izgled obstoječih objektov znotraj območja in ponovno vzpostavi pogled proti veduti Cerkve sv. Nikolaja v smeri proti Mozirju. |
LU24, LU25, MO92 – vodotok Savinja (Natura 2000, EPO in naravna vrednota) V območje obvodne vegetacije in struge Savinje in njenih pritokov se z gradbenimi deli ne posega. Prav tako se v varovano območje vodotoka in v obvodni pas ne odlaga gradbenega materiala in odpadkov. Klasična regulacija reke na območju naj se ne izvaja (kamen v betonu, trapezasta struga, poravnane brežine itd.). Posamezna drevesa se ohranja ter vključi v krajinsko zasnovo naselja. Pri izvedbi del naj se posamezna drevesa zaščiti pred poškodbami. Zunanje osvetljevanje objektov v nočnem času se ne izvaja oziroma naj bo omejeno v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. |
LU22: na območju poplavnega gozda (parcela št. 881/1, k.o. Ljubija) se ohranja obrežna drevnina oziroma površina poplavnega gozda. Za vodnogospodarske ureditve je treba pridobiti naravovarstveno soglasje. LU 24, LU25 in MO92: pri urejanju območja se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop). |
LU27 – objekt sakralne stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
LU33 – Kolovrat Pogoj za legalizacijo objekta je ureditev gospodarske javne infrastrukture tega območja |
LU35, LU37, LU38 – pogoji glede varstva okolja na območju Sp. Preseke Legalizacija obstoječih že zgrajenih objektov ter gradnja novih objektov pred ureditvijo gospodarske javne infrastrukture ni možna. Pri urejanju območja se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop). |
LU44 – objekt memorialne dediščine Posegi v neposredni bližini objekta memorialne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
LU47 – Škrubov vrh Pogoj za legalizacijo objektov je ureditev gospodarske javne infrastrukture tega območja. Objekti naj bodo od gozdnega roba odmaknjeni najmanj 10 m. Manjši odmiki so dopustni na podlagi soglasja zavoda za gozdove. |
LU48 in LU75 V sklopu obstoječih stavbnih zemljišč, ki segajo v varovalni pas 110 kV daljnovoda, gradnja stanovanjskih stavb ni dopustna. Za posege v varovalnem pasu 110 kV daljnovoda je treba izvesti prve meritve elektromagnetnega sevanja oziroma predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. Posegi so dopustni na podlagi soglasja upravljavca prenosnega elektroenergetskega omrežja. |
LU59, LN47 – naravna vrednota Škrubov potok V območje obvodne vegetacije in struge Škrubovega potoka se z gradbenimi deli ne posega. Odlaganje gradbenega materiala in odpadkov se izvaja izven varovanega območja vodotoka. Na območju se zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. |
LU75 – objekt memorialne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta memorialne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
MO10 – objekt memorialne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta memorialne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
MO14, MO15, MO16, MO17 – vplivno območje Cerkve Matere božje in sv. Roka Na območju vplivnega območja cerkve se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov so dopustna le s soglasjem pristojnega zavoda. Gradnja novih objektov ne sme vplivati na kakovostne vedute. Rušitve obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
MO15 – sakralna stavbna dediščina Cerkve Matere božje in sv. Roka Posegi v neposredno bližino objekta niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave in prezidave niso dovoljenje. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
MO41, MO42, MO43, MO44, MO45, MO53 – Mozirje – Staro trško jedro Posegi na območju kulturne dediščine se izvajajo v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami in pogoji. Za območje spomenika Mozirje – Staro trško jedro se izdela OPPN in pri določitvi prostorskih izvedbenih pogojev upošteva varstvene režime naselbinske dediščine in vseh spomenikov znotraj območja. |
MO43 – naselbinska in sakralna stavbna dediščina Cerkev sv. Jurija Posegi v neposredni bližini objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave niso dovoljenje. Posegi se izvajajo le v soglasju pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
MO47, MO49 – vplivno območje starega trškega jedra Mozirja Zaradi vplivnega območja naselbinske dediščine je treba objekte višinsko, tlorisno in oblikovno prilagoditi varovanemu območju ter ohranjati vedute na trško jedro. Za gradnjo stavb je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. |
MO51, MO52 – pogoji glede varstva okolja na območju Mozirskih Lav Pri urejanju območja se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop). V območje obvodne vegetacije in struge Savinje in njenih pritokov se z gradbenimi deli ne posega. Prav tako se na obrežje vodotokov in na obrežni pas ne odlaga gradbenega materiala in odpadkov. Za odlaganje teh odpadkov se izven varovalnega pasa vodotokov, znotraj EUP uredi primeren prostor za odlaganje. |
MO58 Na območju je za potrebe kopališča dopustna postavitev montažnih, sezonskih objektov za potrebe kopališča. |
MO70 – poseg v vodotok zaradi gradnje MHE Pogoji za projektiranje in obratovanje Zaradi delovanja MHE se ne smejo kratiti vodne pravice drugih upravičencev. V Delejev jez se ne sme posegati. Zagotovljen mora biti Qes Savinje na odseku med odvzemom in izpustom MHE. Za odvzem vode se uporabi obstoječ odvzem na levi strani Delejevega jezu (Mozirska struga), ki se ga na vtoku ne sme spreminjati. Objekt strojnice se odmakne od brežine vodotoka tako, da ne bo posegal v priobalni pas, ki znaša 15 m od struge Savinje. Nad Delejevim jezom mora biti izračunan in z lastnim merilnim mestom – vodostajem določen nivo vode, ki bo omogočal Qes v deževnem in v sušnem obdobju. S turbinsko regulacijo se mora regulirati odprtje vodilnih lopatic, ki se morajo odzivati na nivoja vode Savinje glede na vodostaja deževno/suho obdobje (prejšnji pogoj). V obdobju nizkih voda, ko je dejanski pretok vode Savinje nižji od Qes, MHE ne sme obratovati. Izvedene morajo biti takšne tehnične rešitve, da pretok vode po Mozirski strugi, oziroma vodna pravica, ki jo poseduje Ribiška družina Mozirje za poribljavanje (800 l/s), zaradi delovanja MHE, ne bo kršena. Zaradi izgradnje MHE se ne sme poslabšati kakovost (ekološko in kemijsko stanje) vode Savinje. Mozirske struge se dodatno ne betonira, razen na mestu sedanje zapornice za potrebe izvedbe novih zapornic ter na mestu razcepa kanala iz struge na strojnico. Izvedba novih zapornic oziroma njihova obnova ne sme spreminjati preseka kanala na vtočnem delu in povečevati količin odvzema vode. Poseganje v vtočni del in gorvodno ni sprejemljivo (preoblikovanje zapornic, vtoka, brežin itd.). V Mozirsko strugo med zapornico in razcepom na strojnico se lahko posega pod sledečimi pogoji: – strugo se lahko poglobi le toliko, da se odstrani nakopičeni mulj, – obrežij se ne betonira, lahko se ju utrdi z manjšimi skalami, – v vegetacijo izven predvidenih posegov in ureditev se ne posega, – ob Mlinščici mora ostati pas neprekinjene levo in desnobrežne vegetacije. Iztočni kanal v Savinjo mora biti pod ostrim kotom, in sicer največ 45 stopinj glede na strugo Savinje. Ohrani naj se zveznost obrežne vegetacije v širšem območju reke Savinje. Mogoča je le poseka vegatacije na mestu iztoka v Savinjo, in sicer v širini največ 8 m. Kolikor se za potrebe gradnje izseka širši pas, je treba po končani gradnji nazaj vzpostaviti avtohtono vegetacijo. V brežino in vegetacijo Savinje med Delejevim jezom in mestom izstopa se ne posega. Na mestu iztoka vode iz strojnice do Savinje se priobalni pas čim bolj povrne v prvotno stanje (vegetacija, nakloni, materiali). Po izvedbi se na brežini Savinje ali v njeno neposredno bližino ne namešča stalnih ali začasnih objektov, namenjenih drugim dejavnostim. Pogoji v času gradnje Gradbena dela, dovozi na gradbišče, skladiščenje, pretovarjanje in drugo se izvajajo dolvodno na levi strani obstoječega dovodnega in odvodnega kanala. V Savinjo ali Mozirsko strugo se v času gradnje ne sme izpuščati betonskih/cementnih odplak oziroma mleka. Dela se izvajajo izključno podnevi in v suhem vremenu zaradi zmanjšanja možnosti izpiranja v Savinjo. Gradnja mora potekati tako, da se šele v zadnji fazi naredi odvodni kanal oziroma naredi preboj ali povezava odvodnega kanala iz strojnice do Savinje. Čas izvedbe posegov, ki bi lahko povzročili motnje v vodotoku, je omejen na mesece september, oktober in november. Drugi posegi se lahko izvajajo v času od septembra do konca februarja naslednjega leta. Za gradbena dela se uporabljajo obstoječe poti, novih se ne dela. Uporabljajo se manjši gradbeni stroji. Čiščenje gradbenih strojev in drugih orodij se ne izvaja na območju naravne vrednote ali v območju Nature 2000. Gradbišča se ponoči ne osvetljuje, razen za zagotovitev varnosti in varovanja premičnin (delovni stroji, gradbeni material, začasni kontejnerji). Deponiranje kakršnegakoli materiala v strugo Savinje ali na brežini Savinje se ne izvaja. Najmanj 10 dni pred pričetkom del je treba obvestiti ZRSVN OE Celje in zavodu omogočiti naravovarstveni nadzor gradbenih del. |
MO79 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
MO79, MO81 Na območju Mozirskega gaja je na zelenih površinah dopustna tudi postavitev paviljonov in podobnih objektov v funkciji parka. |
MO89 – poseg za MHE na Savinji Zaradi gradnje MHE se ne sme slabšati kakovost vode v Savinji, onesnaženo vodo se prednostno očisti. Z ustreznimi tehničnimi rešitvami (npr. usedalniki, rastlinskimi čistilnimi napravami) mora biti preprečen vnos hranil, razkužil in zdravil v vodo. Vzpostavi se prehodnost Ločkega jezu za vodni živelj, ob upoštevanju usmeritev za varstvo ribjih vrst. Upoštevati je treba pogoje oziroma že izdano soglasje organa, pristojnega za varstvo narave na projektno dokumentacijo za sanacijo jezu. Višine kote Ločkega jezu se zaradi MHE ne povečuje. Ohrani naj se zveznost obrežne vegetacije v širšem območju reke Savinje. Ohranijo naj se geomorfološke značilnosti reke Savinje. Cevovod od jezu do strojnice se vodi pod obstoječo cesto (692/52, k.o. Mozirje), v brežino Savinje se ne posega. Na mestu iztoka vode iz strojnice do Savinje se priobalni pas povrne v prvotno stanje (vegetacija, nakloni, materiali). Zagotovljena mora biti takšna tehnična rešitev odvzema vode za MHE, da se ne ogrozi Qes Savinje. |
RA01 – poseg na zavarovano območje krajinskega parka Golte: hotel in depandanse Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja. Posamično drevje in gozdni otoki znotraj cone, med depandansami in ostalimi objekti, se ohranja in ščiti pred poškodbami. Posamezne večje vrzeli se zasadijo z avtohtonim drevjem. V gozdni rob na obodu območja se ne posega. Obstoječe naravne reliefne značilnosti prostora je treba ohraniti skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, naklon brežin. Vrtač in drugih naravno ohranjenih depresij v okolici se ne zasipava. Višinske premostitve ob objektih je treba izvesti pretežno v obliki zatravljenih brežin. Prehodi v okoliški teren morajo biti postopni, mehki. Oporne zidove (škarpe) se gradi le izjemoma, ko ni možno drugačno uravnavanje višin zemljišč ali zavarovanje |
brežin, pri čemer na vidnih delih ne sme biti betona. Višina škarp ne sme presegati 1.5 m. Odpadnih impregniranih železniških tramov se ne uporablja za gradnjo škarp in zunanjih stopnic. Za zasaditev okolice je treba uporabiti avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste (macesen, smreka, brin, ruševje, listavci ipd.). Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno. Ureditev okolice objektov mora upoštevati alpski značaj prostora. Na območje se ne vnaša netipična urbana oprema (plastični, prefabricirani betonski elementi, kamini, kovinske ograje ipd.). Tlakovanje se izvede le na najnujnejših delih ob objektih (naraven kamen lokalnega izvora, tlakovci ali tratne plošče). Neavtohtonega kamna na in ob objektih (skrilavec, tonalit in podobno) se ne uporablja. R azgaljene zemeljske površine je treba zatraviti z avtohtono travno mešanico oziroma zasaditi skladno z zasaditvenim načrtom območja. Območja se ne ograjuje s kovinsko, mrežno ali drugačno, za območje netipično ograjo. Ureditev parkirišč za obiskovalce se ne izvaja. Dovozne poti oziroma vlake ob območju se ne asfaltira. Do gozda nad depandansami mora biti omogočen nemoten dostop za gospodarjenje z gozdom, opravljanje naravovarstvenega nadzora območja in ostale javne funkcije zemljišča. Vrtnih svetilk se ne namešča na površine ob objektu. Na objekte se ne nameščajo zunanji zvočniki. V primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot (jame) (predvsem na območju Golt) med izkopom, je treba ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ. Pri urejanju območja se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop). |
RA02, RA03, RA04, RA07, SM01, SM06, SM08, SM09 – območja razpršene poselitve in razpršene gradnje na območju krajinskega parka Golte Na območjih, ki so po namenski rabi opredeljena kot razpršena poselitev in razpršena gradnja se, v skladu s predpisom, ki ureja zavarovano območje KP Golte, ne gradi novih objektov. Dozidave obstoječih objektov se ne izvajajo, možna je rekonstrukcija objektov v okviru obstoječih gabaritov. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. Za vse obstoječe objekte je v sklopu urejanja sanitarij obvezno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot (jame) med izkopom je treba ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ. |
RA03 – ohranitev gozdnih otokov in drevja na območju smučišča Golte Na območju smučišča Gote se ohranjajo varovani gozdni otoki in skupine drevja. Na območjih kmetijskih zemljišč (pašniki) se v aruje posamično večje drevje. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. Pri posegih se upošteva predpis o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). |
RA03, RA13, RA96 – svetlobno onesnaževanje Pri urejanju območja se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop). |
RA09, RA13, RA93, RA96 – na območju krajinskega parka Golte je pri posegih na območju razpršene poselitve in razpršene gradnje treba upoštevati naravovarstvene usmeritve: – posamično drevje in gozdne otoke znotraj območja se ohranja in ščiti pred poškodbami, – v gozdni rob na obodu območja se ne posega, – obstoječe naravne reliefne značilnosti prostora je treba ohraniti skupaj z mikroreliefnimi posebnostmi: robovi, naklon brežin. Vrtač in drugih naravno ohranjenih depresij v okolici se ne zasipava, – za zasaditev okolice je treba uporabiti avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene drevesne in grmovne vrste (macesen, smreka, brin, ruševje, listavci ipd.). Vnašanje tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno, – ureditev okolice objektov mora upoštevati alpski značaj prostora. Na območje se ne vnaša netipična urbana oprema (plastični, prefabricirani betonski elementi, kamini, kovinske ograje ipd.). Tlakovanje se izvede le na najnujnejših delih ob objektih (naraven kamen lokalnega izvora, tlakovci ali tratne plošče). Neavtohtonega kamna na in ob objektih (skrilavec, tonalit in podobno) se ne uporablja. Za zunanje stopnice se ne uporablja odpadnih impregniranih železniških tramov, – razgaljene zemeljske površine je treba zatraviti z avtohtono travno mešanico oziroma zasaditi skladno z zasaditvenim načrtom območja, – območja se ne ograjuje s kovinsko, mrežno ali drugačno za območje netipično ograjo, – dovozne poti oziroma vlake ob območju se ne asfaltira. Do gozda ob objektih mora biti omogočen nemoten dostop za gospodarjenje z gozdom, opravljanje naravovarstvenega nadzora območja in ostale javne funkcije zemljišča, – vrtnih svetilk se ne namešča na površine ob objektu, – na objekte se ne nameščajo zunanji zvočniki. Na območjih, ki so po namenski rabi opredeljena kot razpršena poselitev in razpršena gradnja znotraj EUP RA09, RA13, RA 93 in RA96 se v skladu s predpisom, ki ureja zavarovano območje KP Golte, ne gradi novih objektov. Dozidave obstoječih objektov se ne izvajajo, možna je rekonstrukcija objektov v okviru obstoječih gabaritov. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. Za vse obstoječe objekte je v sklopu urejanja sanitarij obvezno ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot (jame) med izkopom je treba ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ. |
RA12 – poseg na zavarovano območje Golte: nova žičnica Znotraj EUP, kjer je predvidena izdelava OPPN, je dopustna gradnja nove žičnice, žičniških objektov in naprav. Večja gradbena dela je treba izvesti izven obdobja gnezdenja večine vrst ptic (gradnja možna med 15. julijem in 15. aprilom). Z izkopnim materialom se ne zasipava vrtač, depresij in jam. Posegi na območju se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti varovanega območja in naravne vrednote ter omogočal pogoje za njihov nadaljnji obstoj. V primeru odkritja novih podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot (jame) med izkopom je treba ravnati v skladu z določili predpisa o ohranjanju narave. Območje najdbe je treba zaščititi pred uničenjem ali poškodovanjem ter o najdbi čim prej obvestiti pristojni organ. |
Med žice je treba, na parceli 905/6 k.o. Radegunda, kjer se teren zelo strmo dvigne (ca. 100 m na tloris razdalji ca. 150 m) in bodo žice najvišje in najbolj izpostavljene, namestiti dodatno žico, na katero se namestijo markerji z naslednjimi lastnostmi: – markerji naj bodo čim večji, tako da se debelina vodnika optično poveča vsaj za 20 cm, na dolžini najmanj 10–20 cm, – razdalja med markerji naj ne bo večja kot 10 m, – markerji naj bodo čim bolj kontrastni z ozadjem; kontrast je bolj pomemben kot sama barva oznake, – markerji naj bodo gibljivi (gibanje v vetru), – markerji naj vertikalno čim bolj izstopajo iz linije vodnika, – markerji naj bodo vidni tudi v temi oziroma mraku. |
RA02, RA17, RA91 in RA93 – posegi za ureditev obstoječih in predvidenega parkirišča na območju krajinskega parka Golte in Nature 2000 RA17: na Planinski ravni se uredi parkirišče za ca. 360 osebnih avtomobilov in ca. 20 avtobusov. Izvede se v asfaltni izvedbi z lovilci olj. V zahodnem delu se parkirišče za avtomobile izvede v ca. petih etažah in ohranja obstoječa morfologija poti. V vzhodnem delu se uredi parkirišče za avtobuse in tovorna vozila uredi v eni etaži. Dopustna je ureditev javne razsvetljave skladno s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. RA02, RA91, RA93: Po gradnji žičnice in ureditvi parkirišča na Planinski ravni (EUP RA17) se parkir išče ob Alpskem vrtu (RA93) sanira tako, da se navozi zemljina in zasadi avtohtona trava. Prav tako se ukinejo in sanirajo obstoječa parkirišča ob cesti Alpski vrt – hotel. |
RA19 – obstoječi kamnolom Obstoječi nelegalni kop je treba prepustiti samosanaciji oziroma naravni sukcesiji. Strojna sanacija ni sprejemljiva. Za preprečitev nadaljnjega izkoriščanja nelegalnega kopa mora lastnik zemljišča (parc. 621, k.o. Radegunda) v roku 1 leta od sprejema OPN preprečiti dostop do kopa. Preprečitev dostopa se izvede z ograjo med cesto Šmihel–Golte in platojem (v dolžini ca. 150 m) ali z zasaditvijo avtohtonih dreves (lahko smreka) med cesto in platojem peskokopa. |
RA20 – objekt profane stavbne dediščine Posegi v neposredni bližini objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le v soglasju s pristojnim zavodom za varstvo kulturne dediščine. |
RA29 – naselbinska dediščina – domačija Na območju naselbinske dediščine se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov so dopustne le s soglasjem pristojnega zavoda. Rušitve objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
RA52, RA65 in RA 66 – naravna vrednota Trnava RA 52 in RA 66: Gradnja objektov na stavbnih zemljiščih se načrtuje zunaj varovalnega pasu vodotoka in v taki oddaljenosti od vodotoka, da za njihovo poplavno varnost ni treba izvesti kakršnih koli del na brežini ali v strugi potoka (nasipi, oporni zidovi ipd.). Utrjevanje brežin na klasičen način (regulacija, kamen v betonu) se ne izvaja. Možne so biotehnične utrditve z lesenimi piloti, vrbovimi popleti in posamičnimi skalami na izpostavljenih delih. Ohranja se obvodna vegetacija, njena zveznost in naravna vrstna sestava. Sajenje alohtonih vrst grmovnic ali dreves se ne izvaja. Pri izvajanju gradbenih del se večja drevesa fizično zaščiti pred poškodbami. Odprte krajine na območju se ne ograjuje. Omejki in posamično drevje se ohranjajo. Betonskih škarp, opornih zidov ob objektih naj se ne gradi. Višinske premostitve se izvedejo v obliki zatravljenih zemeljskih brežin ali suhozidov. Umetnih reliefnih meja naj se ne ustvarja v prostoru, prehodi naj bodo mehki. Osnovne reliefne značilnosti območja se ohranijo. Robove in nasutja, ki nastanejo med gradnjo objektov, je treba sanirati, prilagoditi reliefnim značilnostim terena. Za vrtno ureditev objektov se uporabijo avtohtone, rastiščnim razmeram prilagojene vrste drevja in grmovnic. Cipres, ostalega iglastega drevja in eksotičnih rastlin se ne sadi. RA65: V območje obvodne vegetacije in struge Trnava se z gradbenimi deli ne posega, prav tako se ne odlaga gradbenega materiala in odpadkov v obvodni pas, temveč na za to primerni prostor za odlaganje izven varovanega območja. Na območju je treba zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. V primeru ozelenitve naj se v to vključi obstoječa prisotna drevesa oziroma naj se ta izvede z avtohtono vegetacijo. V bližini naravne vrednote naj bo javna razsvetljava omejena, uporaba svetilk pa skladna z določili predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Na območju stavbnih zemljišč v EUP RA52 in RA66 se uporabljajo svetila, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. V drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči, če je iz varnostnih razlogov to potrebno (pri osvetljevanju zunanjih površin se namestijo svetila na samodejni vklop/izklop). |
RA56 – profana stavbna dediščina domačija Na območju profane stavbne dediščine se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov so dopustne le s soglasjem pristojnega zavoda. Novi objekti naj se umikajo območju domačije. Novi objekti na stiku/robu dveh EUP ne smejo presegati višinskih gabaritov objektov zaščitene domačije. Rušitve so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. |
RA65, RA66 – naravni vrednoti Brkova tisa in Turkova bodika Pri novogradnjah in prenovah objektov v okolici naravnih vrednot Brkova tisa in Turkova bodika se drevo ustrezno fizično zaščiti z ograjo. Na rastišče drevesa se ne postavlja začasnih in ostalih objektov. V času gradnje je treba preprečiti odlaganje gradbenega materiala ter odpadkov na območje parcel zavarovanih dreves. Za vse posege na drevesu (obrezovanje, označevanje) je treba pridobiti mnenje pristojnega organa za varstvo narave in ter upoštevati varstveni režim za naravni spomenik in varstvene usmeritve za drevesno naravno vrednoto. |
RA74 – območje kamnoloma Ragunda-naravna vrednota Trnava Posegi v vegetacijo naravne vrednote Trnava niso dopustni. Z ustreznimi varovalnimi ukrepi se prepreči erozija in odplakovanje suspendiranih delcev oziroma apnenega mulja, da se prepreči onesnaženje potoka. Jalovina in drugi izkopni material na območju širitve/sanacije kamnoloma se deponira na zato urejenem odlagališču. V kamnolomu se lahko pretakajo pogonska goriva le na za to urejeni betonski ploščadi z lovilcem olja. Na območju kamnoloma je prepovedano skladiščenje nevarnih kemikalij v skladu z veljavnim predpisom o kemikalijah in pogonskih gorivih. Na območju EUP ne sme potekati skladiščenje in/ali predelava gradbenih |
odpadkov. Padavinske vode z območja kamnoloma je treba pred izpustom v odvodne jarke očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih ter jih speljati preko peščenih ali drugih ustreznih filtrov, da se s tem prepreči morebitno onesnaženje Trnave z drobnimi frakcijami kamninskega drobirja. Usedalnike je treba redno čistiti. V območju iztokov se po potrebi izvede protierozijske ukrepe. Pri posegih se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave, da se zagotovi zmanjšanje nevarnosti nevarnih tekočin v tla in podzemne vode. Olje je prepovedano spuščati v tla. Strojne naprave je treba redno kontrolirati in vzdrževati, sladno z veljavnim predpisom in navodili proizvajalca. Prepovedana je menjava olja v motorjih izven za to določenega prostora (betonska ploščad z lovilcem olja). Zagotovi se zadostna količina krp ali absorpcijskih sredstev, s katerimi se pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijska sredstva se skladišči na primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki. Separacija je možna le mokra in to zaprtega tipa (kroženje vode). |
RA76 – sakralna stavbna dediščina Cerkev sv. Radegunde Posegi v neposredno bližino objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave niso dovoljene. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavodoa za varstvo kulturne dediščine. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
RA76, RA77, RA78 – sakralna stavbna dediščina – vplivno območje Cerkve sv. Radegunde. Posegi v neposredno bližino objekta profane stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. Na območju celka, v katerem se nahaja objekt, se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Ohranja se tudi značilnosti krajine. Poseganje v gozdni prostor ni dovoljeno. |
RA84 – bližina naravne vrednote Golte na območju nekdanje kmetije Kortner Posegi na stavbnem zemljišču se izvajajo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti naravne vrednote ter omogočal pogoje za njen nadaljnji obstoj. Gradnja počitniških hiš zaradi bližine naravne vrednote ni dopustna. |
SM11, SM18-1, SM18-3, SM19 in SM33 – naravna vrednota Ljubija Upošteva se varstveni režim za naravni spomenik izvir Ljubije. Na območju naravne vrednote je rekonstrukcija ceste in obstoječega vodovoda ob potoku možna v obstoječih dimenzijah in zmogljivostih. Hidrotehnične ureditve potoka Ljubija, npr. regulacija struge, utrditve brežin, se ne izvajajo. Vodnega režima ni dovoljeno spreminjati. Brežine nasipov in usekov ob cestišču morajo biti prilagojene obstoječemu reliefu, naklon spremenljiv. Prehodi v okoliški teren morajo biti postopni. Geomorfološke značilnosti doline morajo ostati ohranjene, vidna podoba soteske neokrnjena. |
SM12, SM13, SM14, SM15, SM16, SM17 – vodovarstveno območje Zaradi varovanja vodnega vira na območju niso dovoljeni posegi, ki bi ogrožali vodni vir. Odlaganje odpadkov na vodovarstvenem območju je prepovedano. Morebitna divja odlagališča se odstrani in ustrezno sanira. Pri posegih na vodovarstvenem območju se upošteva veljavni odlok. |
SM41 – arheološka dediščina Rimska naselbina Podstenšek Za vse posege v talni sloj je potrebna izdelava podrobnih arheoloških raziskav. Nova gradnja znotraj območja arheološke dediščine ni dovoljena. Dovoljenje so dozidave, nadzidave in rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov, če s posegom ni prizadeta dediščina oziroma se s posegom ohranjajo obstoječe kakovosti območja. Posegi v zemeljske plasti morajo biti minimalizirani. Za vse posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda, ki bo določil obseg in metodologijo predhodnih arheoloških raziskav. |
SM51 – sakralna stavbna dediščina Cerkev sv. Mihaela Posegi v neposredni bližini objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Dozidave, nadzidave niso dovoljene. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. Pri rekonstrukciji, vzdrževanju cerkve se dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev. Morebitno urejanje okolice cerkva se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. |
SM52 – objekt sakralne stavbne dediščine Posegi v neposredni bližini objekta sakralne stavbne dediščine niso dovoljeni. Posegi na objektu se izvajajo le s soglasjem pristojnega zavoda. |
SM52, SM53 – vplivno območje Cerkve sv. Mihaela Na vplivnem območju se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Na stavbnih zemljiščih so dozidave, nadzidave obstoječih objektov ter gradnja novih objektov dopustne le s soglasjem pristojnega zavoda. Na območju avtohtone razpršene poselitve naj ta sledi obstoječim arhitekturnim in krajinskim značilnostim območja. Objekti naj upoštevajo značilni arhitekturni tip na območju EUP. Gradnja novih objektov ne sme vplivati na kakovostne vedute. Rušitve obstoječih objektov so pod nadzorom pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine dopustne, v kolikor gre za objekte, ki niso varovani kot kulturna dediščina, so neavtohtoni in neprimerni ter s svojo pojavnostjo degradirajo varovana območja. Ureditve v krajini naj upoštevajo obstoječo členitev krajinskega prostora. Odstranitev gozdnih zaplat in ostalin gozda, ki daje značilno krajinsko podobo, ni dovoljenja. Pri zasaditvi drevnine naj se uporabljajo avtohtone rastline. Na stiku naselbinskih jeder s krajino naj se ohranjajo visokodebelni sadovnjaki. Posegi na območju se izvajajo pod nadzorom pristojnega zavoda. Posegi v gozdni prostor EUP SM53 niso dovoljeni. |
Šmihel nad Mozirjem – vse enote na območju naselbinske dediščine Gradnje so dopustne le v sklopu obstoječih poselitvenih jeder, v smislu dopolnitev domačij s posameznimi stavbami ali v primeru gradnje nove domačije. Na območju naselbinske dediščine se ohranjata obstoječa morfologija in tipika gradnje. Gradnja ter predvidene ureditve naj sledijo obstoječim arhitekturnim in krajinskim značilnostim območja. S posegi naj se ohranja obstoječe razmerje med grajenimi in ne grajenimi strukturami ter med odprtim (kmetijskim) in zaprtim (gozdnim) prostorom. Ohranja naj se tudi obstoječa krajinska tipologija, členitev prostora ter parcelacija. Krčitve gozda so dopustne, kadar gre za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma za vračanje z gozdom in gozdno vegetacijo zarastlih kmetijskih površin – ohranjanje kulturne krajine. Pri novih zasaditvah naj se uporablja avtohtona vegetacija. Na stiku naselbinskih jeder z odprto krajino naj se ohranjajo visokodebelni sadovnjaki. Za posege na varovanem območju je treba pridobiti kulturnovarstvene smernice oziroma pogoje. |
3.4.2 Območja predvidenih OPPN in območja veljavnih prostorskih izvedbenih aktov
(območja EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN)
(1) Na območjih predvidenih OPPN je do njihovega sprejema dopustno vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov rekonstrukcije, dozidave in nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov. Gradnja novega objekta je dopustna le, kadar gre za nadomestitev obstoječega objekta. Dopustne so tudi spremembe namembnosti objektov v skladu z določeno namensko rabo prostora. Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da to omogoča kapaciteta GJI. Prav tako je izvedba navedenih posegov dopustna v primeru, da ti ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in izvedbe z OPPN načrtovanih gradenj in ureditev.
(2) Na območju Občine Mozirje je predvidena izdelava naslednjih OPPN:
Oznaka OPPN | Ime OPPN | Oznaka EUP |
OPPN01 | Žičnica Golte | RA12 |
OPPN03 | Turistično območje Žekovec | RA65 (del), RA66, RA67 (del) |
OPPN04 | Počitniško naselje Završe | LN68 |
OPPN05 | Stanovanjsko naselje za šolo | MO65 |
OPPN06 | Turistično območje Mozirje ZAHOD | MO74 |
OPPN12 | Turistično območje Mozirje center VZHOD | MO19 |
OPPN 13 | Turistično območje Lave | MO51 (del) |
OPPN 14 | Proizvodno območje Cinkarna | LU12 (del), LU20, LU22 (del), LU23, LU24, LU25 |
OPPN15 | Kolovrat | LU33 (del) |
OPPN18 | Škrubov vrh | LU47 (del) |
OPPN23 | Stanovanjsko območje Loke ZAHOD | MO 85, MO86 (del) |
OPPN24 | Stanovanjsko območje Loke VZHOD | MO92 |
OPPN 25 | Turistično območje Gozdna šola | LO28, LO29 |
OPPN26 | Stanovanjsko območje Dobrovlje | DO06 |
OPPN 27 | Trško jedro Mozirje | MO41, MO42, MO43, MO44, MO45, MO53 (del) |
OPPN 28 | Kamnolom Radegunda | RA74 |
Natančen potek meje predvidenih OPPN je razviden iz atributnega dela vektorskega sloja namenske rabe prostora.
(3) OPPN se lahko izdela za vse EUP, ki so navedene v zgornji tabeli ali za posamezne dele EUP pod pogojem, da OPPN predstavlja prostorsko zaključeno celoto. V tem primeru mora biti za celotno območje OPPN predhodno izdelana strokovna podlaga, ki celovito rešuje prometno in komunalno infrastrukturo.
(4) Posebni pogoji oziroma usmeritve za izdelavo posameznih OPPN so podani v členu »enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji«. Pri izdelavi OPPN je treba upoštevati tudi splošne prostorske izvedbene pogoje tega odloka, ki se nanašajo na varstvene režime.
(5) OPPN je dopustno izdelati tudi na območjih, kjer s tem odlokom izdelava OPPN ni posebej določena. OPPN se lahko npr. izdela v primerih, kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne EUP izkaže investicijski ali širši javni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom tega prostorskega akta,
– so prostorske ureditve potrebne zaradi posledic naravnih in drugih nesreč,
– je na obstoječih parcelah objektov treba izvesti določene kmetijsko-inženirske posege in kadar ni možno zagotoviti dostopov do parcel objektov ali pa obstoječe lastništvo parcel objektov onemogoča gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture ipd.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.
(7) Z OPPN-jem se namenska raba prostora lahko spreminja v skladu z veljavnim predpisom.
(območja EUP, kjer veljajo obstoječi prostorski izvedbeni akti)
Na območju Občine Mozirje so v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti:
Oznaka veljavnega akta | Ime veljavnega akta | Oznaka enote urejanja prostora |
OPPN07 | ZN Mozirske trate | MO53, MO59 |
MO40-OPPN08 | LN Krahelnovo | MO40 |
MO53-OPPN19 | LN Savinja: Skalni prag – Delejev jez | MO53 |
OPPN 20 | LN Savinja: Mozirje | LU22, MO53 |
| UN Podrožnik | MO 33, MO 34, MO 36, MO 37 |
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev)
Pri dozidavah in rekonstrukcijah obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki niso izvedeni v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi s tem odlokom, so dopustna odstopanja od oblikovnih pogojev. Oblikovanje se pri dozidavah in rekonstrukcijah v tem primeru prilagodi obstoječemu legalno zgrajenemu objektu.
(1) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, je do odstranitve ali pridobitv e gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustno odstraniti in redno vzdrževati z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(2) Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno odstopanje od določenih PIP za tlorisne gabarite in pogoje glede razmerja stranic, so dopustne tolerance do 20 % oziroma največ 2 m. Prav tako so dopustna odstopanja glede določenega faktorja zazidanosti.
(3) Pri legalizaciji obstoječih stavb se dostop zagotavlja preko obstoječih, urejenih dovoznih poti ne glede na določeno namensko rabo prostora.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti planskih in prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji planski in prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o lokacijskem načrtu rekonstrukcije obvoznice Mozirje (Uradni list SRS, št. 38/89),
– Odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo v Mozirju (Uradni list SRS, št. 24/88),
– Dolgoročni plan Občine Mozirje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 1989 (Uradni list RS, št. 19/90, 51/92),
– Odlok o lokacijskem načrtu avtobusne postaje Mozirje (Uradni list RS, št. 21/91),
– Odlok o ureditvenem načrtu rekreacijsko turističnega centra Golte (Uradni list RS, št. 21/91, 36/92),
– Srednjeročni plan Občine Mozirje za obdobje 1986–2000, usklajen 1989, prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana (Uradni list RS, št. 51/92),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93, 03/01, 109/01, 103/04),
– Odlok o ureditvenem načrtu Savinjski gaj (Uradni list RS, št. 37/94, 43/94 – popr.),
– Odlok o ureditvenem načrtu mestnega jedra Mozirje (Uradni list RS, št. 69/94, Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, 02/96),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/96, 01/01, 14/03),
– Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorsko izvedbenega akta s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje 1986–2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega prostorskega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-2000 usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 08/00),
– Odlok o spremembah in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega prostorskega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 08/00),
– Odlok o začasnih prostorsko ureditvenih pogojih za del krajinskega parka Golte (ureditveno območje Golte) na območju Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 06/00),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo z nedovoljenimi posegi degradiranega prostora Občine Mozirje (Uradni list RS, št. 36/94).
(veljavnost prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Savinje skozi Mozirje od km 52+800 do 55+426 (Uradni list RS, št. 37/94),
– Odlok o lokacijskem načrtu ureditve Savinje od skalnega praga nad Delejevim jezom (km 56+100) do vtoka Rečice (km 58+500) in izlivnega odseka Drete (Uradni list RS, št. 6/93, 57/98),
– Odlok o lokacijskem načrtu Krahelnovo (Uradni list RS, št. 4/06),
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Mozirske trate« (Uradni list RS, št. 40/08),
– Odlok o ureditvenem načrtu Podrožnik v Mozirju (Uradni list RS, št. 61/02, 27/05, 76/10).
(dokončanje že začetih postopov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 032-0002/2015-2
Mozirje, dne 9. junija 2015
Ivan Suhoveršnik l.r.
